Poštnina plačana V gotovini 7
Leto XXI.
Fttamezna Stev. Dla L— št. 36*
Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/II, telefon 3122 do 3126
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 din.
w_«__• _	celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletji«
izlt&lfl vsark cfietfesk	12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolar.
IJiliaja	Račun poštne hranilAice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711.
Na gojitev grozdja za
uživanje premalo mislimo
Vinogradništvo je pomembna kmetijska panoga v Sloveniji. Od nje je odvisen obstanek lepega dela prebivalstva, zato je potrebno, da ji z odločevalnih mest posvečajo zadostno pozornost, zlasti kar se tiče obnove. Po naših vinogradih so namreč trte že po večini ostarele in izčrpane.
Kakor navaja kmetijski referent g. Flego ,V svoji razpravi, je med 50.000 hektari vinogradov v naši banovini obnovljenih v zadnjih letih okrog 5000 hektarov. Zadnja leta so posadili vinogradniki po polčetrti milijon trt na leto, a potrebnih je za obno* vo še 150 milijonov trt. Če bi hoteli obnoviti vse vinograde vsaj v 25 letih, bi potrebovali na leto okrog šest milijonov žlahtnih trt, da bi z njimi posadili po 800 hektarov .vinogradniške zemlje. Obnova enega hektara terja okrog 20.000 dinarjev stroškov, k čemur se prišteje še okrog 14.000 dinarjev za triletno vzdrževanje vinograda, dokler trta ne začne roditi. Po tem računu bi torej obnova vseh še neobnovljenih vinogradov v izmeri 20.000 hektarov terjala okrog 680 milijonov dinarjev. Če vzamemo, da bi vinograde obnavljali 30 let, bi znašali stroški na leto 22 in pol milijona dinarjev.
To je hudo breme. Zato se samo po sebi razume, da se mora takšno delo vršiti smotrno po predpisanem načrtu in pod vodstvom oblastev, odnosno oblastvenih strokovnjakov. Trsnice bi morale dobavljati le zanesljivo dobre trte.
Ministrstvo za kmetijstvo ni doslej storilo za obnovo skoro ničesar. Prejšnja oblastna odbora, ljubljanski in mariborski, in zdajšnja banska uprava so si zlasti prizadevali zatreti šmarnico, kar je gotovo pohvalno. Pomemben ukrep je tudi določitev trs-nega izbora za dravsko banovino. Važno je dalje, da so določeni vinarski okoliši, ki naj goje svoje vrste trt.
Za vse je treba načrtnega dela, da se bo obnova izvršila v redu. Posebno na trsnice, zasebne in banovinske, je treba paziti. Vinogradniki tudi menijo, da bi bil potreben, ker bi stalo letno obnavljanje vinogradov kakor rečeno 22 in pol milijona dinarjev, poseben sklad, ki naj bi ga ustanovila banska uprava. Ta naj bi v svojih trsnicah tu* di povečala vzgojo žlahtnih trt ter skrbela za to, da bi se vinarski okoliši strogo držali predpisanega t.rsnega izbora.
Če se vse to izvede, bo lažje dobiti kupce tudi izven dravske banovine, da se ne bo popilo vse vino doma v Sloveniji, kar gotovo ni v korist ljudskega zdravja. Razen tega naj se ne obnavljajo vinogradi tam, kjer ni zemlja primerna- za trto. Paziti bi bilo treba strože tudi na šmarnico, ki je pravcata slovenska nesreča.
Pa še na eno reč pri nas malo mislijo, to je na namizne vrste grozdja. Vzemimo samo biser iz Čabe, ki dozori ob koncu julija, odnosno v začetku avgusta. Lepe dohodke lahko ta trta prinaša vinogradnikom zlasti zaradi tega, ker dozori prav sredi letovi-ščarske sezone. Namesto, da letoviščarji uživajo tuje grozdje, bi lahko domače. Mislimo, da bi lahko vinogradniki imeli majhne dele svojih vinogradov posajene s to ali drugimi zgodnimi namiznimi trtami, ki sicer za vino niso primerne. Razume se, da ne bi smeli kar ogromnega zemljišča posaditi s takimi trtami, ki po vrhu vsega terjajo tudi skrbno nego, ker bi potem spet ne vedeli kam z grozdjem. Za vse to je nujno oblastveno smotrno nadzorstvo. Slovenija je ubožna dežela in zato je pri nas potrebno mnogo več smotrnosti in podrobnega dela in poznavanja, da bi lahko vsak naš človek živel na domači grudi brez Amerike in drugih obljubljenih dežel.
Mni1© dna strokovna zveza
je slavila 5®letnico
Narodna strokovna zveza v Ljubljani je lepo proslavila 30 letnico obstoja. Naše narodno delavstvo se je začelo najprej gibati pred vojno v Trstu in iz tega gibanja je nastala pred 30 leti narodna delavska organizacija, o čemer smo že poročali. Na slavnostnem zboru odposlancev Narodne strokovne zveze iz vse Slovenije v soboto je predsednik g. Rudolf Juvan pred odličnimi predstavniki naše javnosti očrtal težave, s katerimi se je narodno delavstvo borilo v zadnjih treh desetletjih. Posebno prisrčnih pozdravov so bili deležni člani odposlanstva Češke delavske zveze s tajnikom g. Votickim na čelu, ki je prinesel našemu narodnemu delavstvu čestitke bratskega delavstva iz Češkoslovaške.
Po podanih poročilih je bil pri volitvah za predsednika Narodne strokovne zveze vnovič izvoljen ustanovitelj zveze g. Rudolf Juvan. Z viharnim odobravanjem so zbo-rovalci sprejeli obširno resolucijo, s kate-
ro je odposlanski zbor izrekel svoje mne< nje k vsem važnejšim vprašanjem našega javnega življenja: za demokracijo, svobodo govora in zborovanja, državno in narodno
edinstvo, proti razredni borbi, izboljšanj«; socialne 7 ikonodaje, za skrajšanje 48-urno-ga deloviuga tedna.
V	nedeljo dopoldne je Narodno strokov« na zveza priredila veliko zborovanje v De« lavski zbornici. Shoda so se udeležili števil* ni odposlanci zveze iz vseh krajev Slovenije in predstavniki številnih narodnih iti prosvetnih društev. Zbor je začel predsednik Rudolf Juvan. Izredne počastitve so bili spet deležni zastopniki delavstva iz Češko« slovaške. Predsednik je orisal delo ustanoviteljev in članov od časa, ko se je začel med delavstvom zbujati narodni čut do osvobojen j a našega naroda izpod tujega jarma.
Veliko pozornost je zbudil govor člana: češkoslovaškega odposlanstva Karla Šerbč, ki je govoril v imenu 380.000 organiziranih delavcev, uradnikov in nameščencev v Češkoslovaški. Poudaril je, da bodo Čehoslo-vaki vse storili za ohranitev miru. Če bo pa miroljubno prizadevanje ostalo zaman, bo republiko branil do zadnje kaplje krvi ves češkoslovaški narod. Češkoslovaški na* rod je odločen, da brani sleherno ped svoje zemlje in je pripravljen žrtvovati vse za svojo svobodo.
Številni odlični zastopniki naše javnosti so čestitali zborovalcem, tako podžupan dR Vladimir Ravnihar v imenu mestne občina ljubljanske. Pozdravna pisma so poslali pod« starešina Sokola kraljevine Jugoslaviji g. Engelbert Gangl, senator g. dr. Kramer, na« rodni poslanec g. Pleskovič, bivši maribor* ski župan g. dr. Lipold, predsednik Obrtniškega društva g. Josip Rebek in številni drugi.
V	svojem obširnem poročilu je nato podli predsednik Narodne strokovne zveze dr. Joža Bohinjec po poklonitvi mlademu kralju Petru II. obrazložil osnove gibanja narodnega delavstva in utemeljeval potrebo; po preosnovi naše socialne zakonodaje. Naglašal je demokracijo. V zvezi s položa« jem Češkoslovaške je izvajal, da bi oslabi« tev bratske države pomenila oslabitev slo« vanskega gospodarstva in slovanske poli« tične moči. Z viharnim navdušenjem je zbor sprejel še poročilo tajnika češke delavske organizacije g. Votickega, ki je poudaril, di bodo narodni delavci vedno nositelji demokracije, enakosti, socialne pravičnosti ia svobode.
Po slavnosti so zborovalci odkorakali pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja na Mestnem trgu, kjer so položili vence v, imenu našega in češkoslovaškega delavstva. V ponedeljek so odposlanci odpotovali na Gorenjsko, da si v skupinah ogledajo Bled,. Martuljek in Jesenice.	i
Nestrpno ponujanje
hmelja škoduje cenam
Hmeljska kupčija v Savinjski dolini se počasi razvija po cenah, ki so kljub dvigu cen v tujini še neizpremenjene, ker menda hmeljarji preveč silijo kupcem svoj pičli pridelek, ki je po vrhu še razmerno zelen, kakršnega blaga v tujini zelo primanjkuje. Umestno bi bilo, da strokovna organizacija zavre takšno nesmiselno ponujanje, ki samo brez potrebe^ pritiska na cene.
Kakor javljajo iz Žatca v Češkoslovaški,
bo mnogo nasadov zaradi neugodnega vremena ostalo neobranih. Trgovina s hmeljem se je pričela živahne je razvijati zlasti v zadnjih dneh, vendar v primeri s prejšnjimi leti še zaostaja, ker se je letošnja letina zakasnila. O višini pridelka doslej še ni mogoč popoln pregled. Povpraševanje je predvsem za gladko zeleno blago. Ta hmelj je v predzadnjem tednu dosegel ceno 1000 češkoslovaških kron, pozneje pa se je plačeval povsod,
STRAN 2 MM
po 1059 češkoslovaških kron za 50 kg. Za blago srednje kakovosti je manj zanimanja. Domače pivovarne ie malo kupujejo, vendar M oeid, da je letošnja potreba pivovarn znet-110 n^i kakor lani ¥ splošnem se cene gab-fjejo med 800 in 1*66 češkoslovaškimi fcro-50 kg. Iz nntdniikegi okraja v Čepa se glasi poročalo, da bo letina ka M do 30 odstotkov manjša, fat Nurnbesga v Nemčiji javljajo, da je blago zavoljo slabega vremena zelo zelenega blaga je le malo. nemških pivovarn bo z domačim s lahkoto krita. Okvirne prodajne
cene za letošnji pridelek so med 170 do 300 mark za 50 kg (kakor lani). Ocenjen je letata j i nemški pridelek na 230.000 do 247.800 •Starih stotov po 58 kg. Kupčija se počasi razvija, ker se blago Se obira.
Gotovo je počasni razvoj trgovine zavoljo ie neopranega blaga v Nemčiji vzrok počasnemu razvoju kupčije tudi v Savinjski doStai, kjer je Se ves pridelek pod streho. Kaži hmeljarji naj se ne plašijo in ne ponujajo tako nestrpno svojega	ker je j-aono <-lp ku-
pec blaga, ki mu ga vsiljuješ ne bo dobro plačaL
Otroci manj vrednih mater - so prav tako manj vredni
Vzlic vsem slabim izkušn jam s steriliza-*ijatam, zakonom v Nemčiji se pojavljajo tudi n drugih državah predlog, naj M se vrved-k sterilizacija, to je onemogočen je plodnosti. Tak predlog sta sprožila tudi zdravnika ta duievne bolezni Ziegler in Sfrekkm na
Ameriškega zdravniškega združenja v tal Fraociscu. Predlaga Sta, naj bi se uvedla »risalna sterilizacija vseh slaboumnih dekkt, se hočejo omožiti. Svoj predlog uteane-ijila takole:
Ce se ta pa tam poroči dekle izpod 12 let. Ji to gptaino zanimanje ta ostro obsodbo*, se pa ne spotakne ob primer, ko se dozdevno odraslo dekle, ki je pa du-zaostaJo. A vendar so taki primeri ftrvžta nevarnejši kakor redki primeri, nest tmnfr telesno nedorasla, duševno pa zdra-,Va dfklria, Otroci duševno zaostalih mater ie podvrženi boleznim ta hitro umira jo, če pa Ostanejo tiri, so spet samo duševno zaostali ln manjvredni ljudje. Izjeme so ta redke. Po Jpssdod obeh zdravnikov je skoro tretjina vsesa prebivalstva manjvredna. V neki veliki prod bolnišnici sta skozi štiri mesece nadzo-ftvaia vse neomožene bolni«; ki so se hale ®dravijemj.u, ta ugotovila sta, da J« kila četrtina neomaženih duševno manj-Približno do enakih zaključkov Sta bo sta pneučevala umrljivost otrok v s slaboumnimi ženami
Ce pomislimo, da najlaže zanosijo prav se nam ie v jasnejši loči
pokaže potreba po zakonu o steriltaaciji, sta zatrjevala omenjena zdravnika.
Ameriška strokovnjaka odklanjata prejšnje poskuse o osamitvi slaboumnih ljudi,
češ da so nefflčtakoviti in tadi Družba nima pravice jemati poedtacem možnosti izErvljati se, kockar to nikamor ne škoduje. Z zakonom pa za iliažbu ne — Skoda. Nasprotno, celo naravnejše je, da skta-ne slaboumna žena zakonsko zvezo. S fesa se razvija v mejah svojih možnosti Naravno je to ta bolj zdravo, ^^v če je osamljena, sa*1 m® otroka ne sme imeti To je treba preprečiti. Ker so na navodila, i-mrnum*^ nasveti, zaščitna sredstva in drugi dosedanji pripo-s»8a odpovedali prav tn bolj kakor kjerkoli, ne preostaja nič dragega kakor seči po stariKzarap stetaramnih. AmeriSra zdravnika predlagata, naj bi fe51 ozrraten za slaboumnega vsak, kdor ne dobi pn več medsebojno neodvisnih javnih preizkušnjah razumnosti nad 70 točk. Po sierihrattiji bi tudi ne bito treba seči, dokler se ženslca ne omoGL Stopnjo razumnosti bi bilo "treba samo zapisati v matrike, da bi jo imeli pri rokah župniki ali občinski utradrnki -v trenutku, ko bi dobili prošnjo glede za&ondke zvtze. Potem bi imel matrični urad dolžnost objaviti stopnjo razumnost kot zakonsfco oviro. Ce M se hotelo tako duSevno manjvredno dekle kljub tenin oraožfti, bi se moralo dati steriEzirafti.
Bedno življenje upokojencev tobačne tvornice
i Narod-« objavlja pogoror s sta-rou^akojencem tobačne tvomace. Med drugam je dejal staroupokejenee, ki je dopisnik naletel nanj v gozdu, tata:
»Staioupokojenec tobačne tovarne sem, že 78 let star. Kuriva si ne morem kupiti, pa hodim nabirat suhljad. Tako je pač, da sem večkrat lačen kakor sit Vidite, takole sem pa obtefien. To je moja edtaa obleka ta čevlji mri tudi že odpovedujejo pokorščina*
Na vprašanje, aM so staroupokojenci dobili letos kaj pov&ka, je dejal stari mož:
•.»Seveda smo dobah. Kajne, zdaj bi morali biti zadovoljni? Naša odposlanstva so nos tcflaHta, da so jim gospodje obljubili primeren po višek za naše skromno preživljanje. No, dotah smo. Tista, bi imajo ta po pet ta 18 let službe, so dotah nekaj dinarjev več poviška kakor mi s 35 ta celo 58 službenimi tati, a rabim ni dobil miti 188 din. Med tem je pa ta pritisnila draginja. Ne
razložiti zakaj moramo prav m tako trpeti. Manskatera poft^mh ln detamrznež prejema podpore, da frvd mnogo bolje kakor mi staroupokojenci. Vsak nam očita to nesrečno pokojnino, ribiče pa noče vedeti, kako stradamo. Ne morete w m*shti, kako človeka boli, ko vidi in čita, kako se ljudje, ki niso skoro nikdar m€esar delah, morijo na počitnice ta zdravit v zdravihšča ta letovišča, kako nekateri veseljačijo, razmetavajo denar ta jih iskTbi samo, da bi se picvet ne zrerSK, med ten pa rm, ki smo vse življenje dejali v prid države po IS in 11 or na dan {jazsem delal od svojega 18. do 63. leta) pogosto nimamo niti srchega kruha.«
Sodimo: če že ne usmiljenje, bi moral vsaj nekak narodni ponos ah nekaka narodna čast pripraviti odlo&evalne finitelje do tega, da se tem ln tudi drugim staroupbkojencem omogoči čloweka vredno življenje.
VAŠKI APOSTOL.
————90 X. CUUHAIUVIIU8 PllltVIi «. R. —————
Tabo Je postal itvsifcrsdtna sirefta, toda sAdkal nI. mogel ta razumeti, kaj se pravi umreti, ta tudi mi doumel, da je smrt nekaj hujšega kakor tatjoge.
Potem so občinski očetje sklenili, da ga So občina dalje redila ta da bo romal od bile do tale. Izžrebali so lest kmetov, M so hi potem motali dajati hrano ta prenočt-Jfie, vsak dan eden. V nedeljo je smel jesti pri Katri v župmifeu, — ta vsak teden se je tega Častnega dneva bal Njegov praznik je kal vsako sredo pri Gozdnikovih in pri Janezu. Kajti Cksedmca je imela roko, ki je jdajala rada in brez očitkov, in Janez se je znal tako od srca smejati, — to pa je Mila umetnost, ki se je Peter pri Jagrovki ni ni-fcoM naučil. Smeh privlačuje žalostne ljudi, ta vsega, Cesar je ubogi siroti primanjkovalo, vsega je hne! Janez v hsobSlju. Takšnega človeka, ki mu je življenje milostno in naklonjeno, mora drug človek ljubiti, kakor ljubi premrla zemlja sonce. TTbogi fant jfe bfl pogosto lačen in njegov želodec je bil (»jen slabega, toda najprej Je hotel nasitili svoje srce, ta tako je začel jemati od Janezove sreče ta smeha. In nikoli nI slišal lz Janezovih ust zbadljivke kakor pri drugih fantih. nikoli kakšnega zasmehljivega ime-lM. Janez mu je zmerom pravil »Peter« «31
pa celo »ljubi Peter*. Drugi so imeli zanj toliko imen, da jih sam ne bi bil mogel nikoli našteti. Peter ZdazElek — to hne jim ni šlo nikoli lepo z jezika, ta zato so ga imenovali »zdražbarja«, -Mmedo« in ta na vse mogoče druge načine, ta kakor so se prej norčevali iz njegove matere, tako so ae zdaj ta iz njega .ta njihovega imena. Vsak dan je postajala zbirka njegovih imen večja.
Vrabec«, »Mačkar«, »Jazbec«, — to s® bila še najmilejša imena. Zaradi njih se je Peter dosti pre jokal. Zlasti ker so se mu solze tako rade in teko hitro vlile. Ta vodica je bila njegova edina tolažba.
Eno izmed imen — »hrvaški Peter« — pa je dajalo ubogemu fantu največ misliti. Zakaj so mu pravili »hnraški«, tega ni vede!. Jagrovka namreč ni govorila z njim nikoli o njegovi materi, ne morda iz sočutja, ampak zato, ker s fantom sploh ni dosti govorila. Ko pa je moral hoditi za skled0 od hiše do hiše, je pogosto moral slišati kaj o svoji materi. K0 je slišal prvo grdo reč, je prebledel ta kolena so se mu začela tresti Ndkaj tednov je nosil skrivnost s seboj. Nekega večera, ko Je sedel z Janezom v Gosd-nikovi živi meji, je dolgo gledal z zasanjanimi očmi pod Oblake, potem pa Je lznenar da vpraSal: »Janez, ali ti kaj veš o moji materi?«
Toda Janez ni ničesar vedeL »Počakaj,« mu je rekel, »da vprašam očeta. Ta bo že vedeL« ta drago jutro je poseda! Petru v tati: »Ooe mi ni maral nič reči, toda od matere sem zvedel: tvoji je bilo Maruša ime. V cerkvi te je rodila ta «£ tisto noč je	Tako mi
je rekla mati.«
»Umrla je? Kakor Jagrovka?«
Janez je nekaj časa premišljeval »Da, je že moralo biti tako. Mislim, da vsi ljudje enako umrejo. Oti zapro ta se nsič več ne smejejo.«
Petru so zagorela vlažna lica in hlastno je vprašal: »Moja mati se je znala smejati? Kakor ti?«
Tedaj je švignila učiteljeva leskovka med oba tanta.
Od tistega dne dalje je Petar izpraševal vsakega človeka, ki se je kotel z njim zaplesti v pogovor: »Ali kaj veš o moji materi?« Toda dobival je takšne čudne, smešne odgovore, da je kmalu izgubil pogum in ni maral več izpraševati Samo nekaj je še bete! zvedeti: kje je njegova mati pokopana. »Nekje pri zidu mora letati!« Natančneje mu ni vedel mhfee povedati, ker Maruša ni dobila m gomile ne križa.
Ko je Peter dopolnil štirinajsto leta, so ga vaefi iz šole, ker ga kmetje niso marali več rediti. Bil je že velik kakor dvajsetletaik ta pesti je imae! kakor močan možak. Postavili so ga za kozjega pastirja. Zdaj je jedel svoj lastni kruh in življenje mu je postalo lažje. Vendar pa je ostal stari zamišljeaec. Tam gori na planmi, kjer je pasel vaške koze, Jo sedel cele dneve na istem kraju in zmerom gledal pod nebo. Ljudje so se mu posmehovn-li ta pravili, da je njegova glava samo zaradi
Politični pregled
Češkoslovaški dnevnik »Lidove Noviny« je te dni v uvodniku obravnaval vprašanje,
ali je mogoče, da bi češkoslovaška v vojni propadla.
»O tem se vsiljujejo človeku veliki dvomi spričo zdajšnjega mednarodnega položaja,« izvaja list. »Mogoče je, da bom0 prisiljeni vzeti nase hude žrtve. Ni izključeno, da se bomo morali v borbi korak za korakom umikati in da bomo do gležnjev brodili v lastni krvi. Eno pa je gotovo, da dobimo pomoč in z njo tudi izdatno nagrado za naše trpljenje. Na nas je osredotočena pozornost vsega sveta. Na nas zre ves svet, po veliki večini nam prijateljsko naklonjen. Ne smemo pripustiti, da bi se o nas nekoč pisalo, da smo klonili, da smo pozabili staro slavo in vse junaške boje svojih očetov in prade-dov za to krasno našo zemljo. Na ves ta hrup in vse strašen je odgovarjamo v vednost prijateljem in sovražnikom: Borili se bomo do konca, kakor so to delali Srbi in Rumuni v svetovni vojni Čehoslovak je bil zmerom zgled hrabrosti. Ako se vdamo, se nas bodo sramovali prijatelji in nas bodo zaničevali sovražniki in kleli potomci.
V središču političnega zanimanja ne samo v Pragi, nego tudi v Parizu in Londonu, so slovesnosti sudetsko-nemške stranke ob priliki praznika žetve in
izjave sudetsko-nemških poslancev,
ki so jih pri tej priliki podali. Izjave je smatrati za nekak odgovor vodstva sudetsko-nem ške stranke češkoslovaški vladi in lordu Run-cimanu.
Kot posebno značilen smatrajo govor, ki ga je imel sudetsko-nemški poslanec Woll-ner na zborovanju v Ašu ob navzočnosti Konrada Henleina. Poslanec Wollner je naglasil,
da je v borbi, ki jo vodi sudetsko-nemška stranka, vsak sporazum nemogoč.
Zahteve, ki jih je postavil Konrad Henlein v svojem govoru v Karlovih Varih, predstavljajo šele izhodišče. To so šele začetne zahteve, katerim bodo sledile še druge. Izpolnitev teh zahtev je pogoj za nadaljnja pogajanja s češkoslovaško vlado. Kot pogoj za
tega tako velika in brez prave oblike, ker toliko misli, premišljanje pa po njihovem mnenju ni bilo zdravo.
Nekaj let nato, poleti je bilo, je umrl stari oče Jeznikove Julke, in Janezov oče je postal župan. Ze takoj prvo nedeljo po volitvah je prišel Peter s planine in zavil v Gozd-nikovo hišo. Zdaj je bil že tak orjak, da je napolnil vsa vrata in da so se tla tresla pod njegovim lomastenjem.
Gozdnika in njegove žene ni bilo doma. Samo Janez je bil v izbi. Kadil je smotko in je imel take oči, kakor bi bila pomlad v njih. To je bilo prav tisto nedeljo, ko ga je Jeznikova Julka tako »špasno» pogledala.
»Dober dan!« je rekel Peter in si s težko roko naravnal lase na čelu. »Prijatelj, danes mi pa lahko napraviš veliko uslugo.«
»Danes pa vse, kar hočeš, Peter,« je takoj odvrnil Janez.
»Vidiš, hudo mi je, da še zmerom nič ne vem o svoji materi. Še tega ne, odkod je bila doma. Saj morda še kje žive moji sorodniki in se jim slabo godi. Zdaj sem si že nekaj prihranil. Ali ne bi rekel očetu, naj malo pogleda v stare občinske knjige? Zdaj je on župan in bi morda tam kaj dobil o moji materi. Ali je bila omožena, ali —« Petru je zmanjkalo sape, čeprav je imel tolikšna prsa, in ni mogel več dalje govoriti.
»Peter!« je dejal Janez, ko se mu je ubogi prijatelj smilil. »Tako dolgo pa ne bom čakal, da bi oče prišel. Saj so občinske knjige v hiši. Takoj bova pogledala vanje. Ali hočeš?«
Ves popoldan sta sedela nad zajetnimi občinskimi matrikami. Naposled sta le nekje dobila zapisano: »Pri Smodeju je v službi Maruša Štacilek, Hrvatica. Neznano odkod.
sporazum je poslanec Wollner postavil tudi zahtevo, da se morajo izseliti iz sudetsko-nemških pokrajin vsi oni Čehoslovaki, ki so se naselili na tem ozemlju po letu 1918. V sličnem smislu je govoril tudi poslanec Stand-ner v Dečinu in poslanec Kolner v Pribinu. Na tem zborovanju je eden izmed govornikov zaključil svoj govor z besedami: Naš voditelj je Hitler.
Republikansko vojno poročilo pravi med drugim, da so
čete generala Franca izvršile v nedeljo napad s tanki na fronti ob Ebru in zavzele vrhove blizu Gandese.
Republikanske čete so uničile pet sovražnih tankov. Sestrelile so tudi več sovražnih letal. Čete generala Franca so izboljšale svoje postojanke v odseku pri E1 Toru. Barcelono so napadli sovražni bombniki. Uradno poročilo frankovskega poveljstva pravi med drugim, da so frankovske čete izboljšale svoje postojanke na valencijski fronti južno od ceste, ki drži iz Teruela v Sagunt. Na fronti ob Ebru so frankovci zavzeli pomembne postojanke.
Za Hankov se razvnemajo ljute borbe. Doslej se zmaga še ne nagiba na nobeno stran,
a Kitajci so prepričani, da bodo sovražnika zadržali pred Hankovom vse do zime
in tako prekrižali njegove načrte, da bi mesto zavzel že v najkrajšem času, si za njim utrdil svoje postojanke, nato pa zimo porabil za ureditev položaja v zaledju, da bi mogel spomladi z naglimi sunki uničiti Čangkajško-vo vojsko. Kitajci so si okrog Hankova zgradili dolgo vrsto trdnjavskih pasov. Obenem dan za dnem krepijo svojo že velikansko vojsko s človeškim in vojnim materialom. Tudi Japonci so v poslednjih dneh dobili nova oja-čenja. Na severni in južni obali Jangceja so spet divjali novi srditi boji, ne da bi se bil položaj kakorkoli spremenil.
Gospodarstvo
GOVED IN SVINJE. Na sejmu v Novem mestu so se za kg žive teže trgovali: rejeni voli po 5.50, krave po 2.60 do 3, telice in junci po 4 do 5, pršutniki po 6 do 7 din. Konji so bili po 1100 do 5000 din, prasci pa po 90 do 130 din za glavo.
Domovinskega lista nima. Pričakuje otroka.« In na robu je bilo pripisano z drugo roko in z drugim črnilom: »Vlačuga je onečastila sveto cerkev, da jo je bilo treba na novo posvetiti, Dosti sitnosti in pisanja je bilo zaradi nje.«
Janez je prišel v zadrego, Peter pa ni rekel niti besede, ampak je vstal in šel svojo pot.
Dve leti nato so jeseni Janeza izžrebali in potrdili k vojakom. Petra niso vzeli, ker je imel ploske noge in ker potrebujejo pri vojakih ljudi, ne pa slonov.
Ko je mladi Gozdnik pojoč zapuščal domačo vas, pač ni vedel, koliko je z njim izgubil Peter.
Tisto zimo se je pokazala v »hrvaškem Petru« čudna izprememba.
Ali ste že kdaj videli, kako pade kaplja olja na vodo? V pisanih barvah se razpusti,1 zrase in razširi svoj lesket na vse strani.
Tako je padla osirotela ljubezen, ki jo je čutil Peter v svojem srcu do matere in do prijatelja Janeza, na vse ljudi v vasi. On, ki se je dotlej ogibal ljudem kakor pretepen pes, je postal z vsemi dober in prijazen. Kar je kdorkoli potreboval, vse je lahko od Petra dobil. To so ljudje tudi pošteno izkoristili. Nekateri so ga pustili, da je zanje delal, drugi pa so ga pošiljali »za božji Ion« sem in tja, tretji so pulili iz njega privarčevane dinarje. Potem so se pa še iz njega norčevali. To je Peter opazil, pa jim ni ničesar očital. Bil je preskromen, da bi bil nase obrnil tiste lepe odrešenikove besede: »Saj ne vedo, kaj delajo!« Toda čutil je njihov smisel. In ostal je zmerom isti, karkoli so že z njim počenjali. Moral je ljubiti, ker je bil ljubezni
SADJE. V preteklem tednu so se gibate cene jabolkom na debelo okoli 2 din za kilogram. Cene so zaradi večje ponudbe popusti?« le, a izvaža se malo, ker izvozni zavod V Beogradu še ni dobil odobren j a od Nemčiji za izvoz sadja v mesecu septembru. Ko dobe trgovci pravico za izvažanje sadja, se bo certa spet popravila. Ako bo zastoj še dalje trajal, bodo sadjarji še bolj silili s sadjem na trgf kar bo povzročilo še večji padec cen. Domača grozdje se prodaja po 8, dalmatinsko pa po' 10 do 12 din za kilogram.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 5. t. m. v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 23.77 do 23.92 din(
1 nemško marko za 17.53 do 17.66 din;
1 angleški funt za 211.80 do 213.86 din;
1 ameriški dolar za 43.48 do 43.85 din;
100 franc. frankov za 118.61 do 120.05 din;
100 češk. kron za 150.74 do 151.84 din;
100 italijanskih lir za 229.69 do 232.77 din.
Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 482 din, nemški klirinški čeki pa v Ljubljani po 14 din.
Sejmi
12.	septembra: Črmošnjice, Loka pri Zus» mu. Veliko Mraševo, Breg pri Ptuju, Jezero (samo blagovni), Loški potok, Št. Vid pri Stični;	>:■
13.	septembra: Dobova pri Brežicah, Šmartno pri Litiji;
14.	septembra: Golobinjek, Petrovče, Vita* nje, Žužemberk;	f\
16. septembra: Rakek, Št. Lenart nad Lar škim.
Drobne vesti
— Uvoz našega lesa v Nemčijo. Na posvetu jugoslovensko-nemškega lesnega odbora v Crikvenici je bil dosežen sporazum, po katerem so dozdajšnji kontingenti za uvoz našega lesa v Nemčijo in dosedanje uvozne carine, ki bi morale poteči .31. avgusta, podaljšani za nedoločen čas. Naši izvozniki so zelo nezadovoljni, ker se lesni kontingent za izvoz v Nemčijo ni povečal.
= Prisilno izterjevanje cerkvenih pristojbin in verskih oklad. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal nalog finančni rrt direkcijam in davčnim upravam, po katerem so .vsa državna in samoupravna oblastva dolžna podpirati cerkvena oblastva in sodi-' šča pri izvrševanju njihovih sklepov in raz-<
lačen. In prava ljubezen mora dajati, preden jemlje.
Prihodnje poletje, ko je bil že dve leti pastir, so ga vzeli za planšarja. In tu se je nekoč v njegovem stanu primerilo nekaj čudnega. Zjutraj — bil je ponedeljek — je prišlo k njemu kakšnih tucat fantov, ki so bili čez nedeljo na obisku pri svojih dekletih na planini. Preden so se vrnili v dolino, so hoteli še malo ponagajati Petru. Mislili so ga tako dolgo dražiti, da bo vzrojil. Da bi to ovčico, ki je tehtala tri cente, Vsaj enkrat razkačili, da bi videli, kako bo v njem vsa zavrelo, — samo to so hoteli doseči.
Sedli so okoli njegovega ognjišča, potem pa so začeli kaditi, klepetati in se smejati. Peter, ki se pri svojem delu ni dal motiti, je sedel v svojem kotu in medel maslo. Fantje so poskusili vse, da bi ga razdražili. Ker jih je bilo toliko, so se čutili močne, čeprav so bili v primeri z njim sami pritlikavci. »Le smejte se, fantje«, jim je rekel Peter, ki na njihove zbadljivke ni maral odgovarjati. »Smeh je zdrav!« Mirno je medel in poslušal vse, kar so mu pripovedovali. Nič ga ni moglo zmotiti, ne norčevanje iz njegove domovine, ne iz njegove nerodne postave, ne iz njegove obleke. Naposled se je zazdela fantom ta zabava dolgočasna. Saj je res nesmiselno tepsti osla, ki se za bunke ne zmeni in jih celo ravnodušno prenaša. Ze so začeli zbadati drug drugega. Nekdo je poskusil natvesti Petru nekakšno skrito ljubezen, tam na sosedni planini. Pod oknom neke Maričke so odkrili zjutraj sledove človeških čevljev, ki so bili tolikšni, kakor tri volovske sledi skupaj. Tedaj pa jo je zasme-hovalec slabo skupil, ne pri Petru, ampak
sodb. Ce je z razsodbo cerkvenega sodišča katera oseba obsojena na plačilo cerkvene pristojbine, a je noče plačati, se bo izterjanje te pristojbine preneslo na izvrševalna finančna oblastva. V zvezi s tem je dolžnost davčnih uprav, da tudi cerkvene pristojbine izter-javajo, če to od njih zahteva cerkveno oblast-vo na podlagi veljavnih razsodb ali odlokov, prav tako kakor so dolžne izterjavati tudi versko doklado.
= Izdatna ležišča rjavega premoga v okolici Varažtlina. Na dvorišču občinskega zdravnika dr. Aleksija Romija v Jalžabetu so med kopanjem vodnjaka naleteli na ležišče rjavega premoga. Zdravnik je takoj ukrenil vse potrebno, da so začeli razkopavati zemljo v navzočnosti rudarskih strokovnjakov, ki so ugotovili, da so tam okoli znatnfe zaloge Premog leži povprečno 25 m globoko v zemlji.
DOPISI
MALA NEDELJA. Nedavno nedeljo so imeli gasilci v Bučkovcih delne župne vaje, katerih so se udeležile gasilske čete Sv. Duh, Bolehneci, Kokoriči, Gajšovci. Rado-slavci, Mala Nedelja in Moravci. Okrog 1. ure popoldne so se začeli zbirati gasilci in kmalu se je zbralo tudi mnogo občinstva iz bližnje okolice. Ob napovedani uri je prispela na kraj župna uprava iz Ljutomera, kateri je g. Ivopišič, župni tehnični referent, raportiral. Nastopalo je 130 gasilcev, ena motorna in šest štirikolnih ročnih brizgata s 400 metri cevi. Po določitvi omenjenega referenta je prevzel vsa povelja za mokre vaje domači poveljnik, ki je po posvetovanju z ostalimi poveljniki poročal g. referentu, da je namišljen požar pri Krajn-cu in Hrašovcu. Zaslišal se je glas trombe in že so stale brizgalne v verigah ter dovajale vodo proti obema poslopjema. Nato so se vršile redovne vaje, kjer se je slišalo različno poveljevanje. Vsakemu poveljniku se pač vrine čeprav nehote kakšno vojaško povelj«. Za poveljnika, ki ne obvlada pra« yilno novih slovenskih povelj, je boljše, da rabi vojaško, ker s tem se ne bo mešal. Ob koncu je župni tehnični referent obrazložil neke malenkostne izpremembe in obrazložil nove iznajdbe pri rabi brizgalne in krpanju cevi. Zatem se je pa zahvalil župni
pri enem izmed tovarišev, ki je hodil k Ma-rički v vas. Oba, ki sta prišla kot dobra prijatelja, sta si planila v lase, in v trenutku se je dvanajst tovarišev, ki so prišli Petra izzivat, razdelilo na dve plati. Prav tedaj, ko je hotel Peter spraviti narejeno maslo, se je začel pretep.
Prestrašen je Peter .zagnal maslo nazaj v pinjo. Ko je videl, da je eden izmed fantov segel po nožu, v prvi zmedi ni našel boljšega sredstva, da prepreči krvav spopad, kakor da je pograbil težko pinjo in zlil vso njeno vsebino, — pol vedra matude s presnim maslom vred, — na klobčič pretepa-čev. Ko je padel ta mastni, beli dež na .fante, je v trenutku nastal mir, Peter pa je z vlažnimi očmi — ali mu je to misel vdihnil trenutek, ali pa je bila posledica dolgih dni, ki jih je sam preživel v hribih? — začel z drobnim, skoraj otroškim glasom: »Fantje! Ali ste pogani ali kristjani? Ali se smejo kristjani med seboj pretepati in klati? Ali ni Kristus rekel, da moramo biti drug drugemu v veselje? Ali nihče ne pomisli nanj? Ali ne veste, kaj je 'rekel? Ljubite se med seboj! Ljubezen je edino in najboljše, ljubezen je solnce na svetu, in kjer je ljubezen doma, tam je tudi smeh!«
Naj orej so presenečeni stali in ga poslušali, ko je tekla bela sirotka z njih. Potem so planili v smeh. In med tem ko so eni zabavljali in se norčevali iz evangelija, so drugi že tekli k vodnjaku in se začeli umivati.
Ta zgodba se je še tisti večer raznesla po vsej vasi in njena edina posledica je bila ta, da je Peter dobil dva nova priimka »zaljubljeni kristjan« in »bratovska ljubezen«.
starešina g. Kuharič Lovro vsem navzočim gasilcem za marljivost ter po nalogu gasilske zveze in zajedmee odlikoval s srebrnim križcem predsednika čete iz Radoslavcev g. Filipiča Antona in predsednika čete iz Gajšovcev g. Lipšo Alojza. Po pregledu tajniških in blagajniških knjig je bil razhod.
LJUTOMER. Naša Glasbena šola bo imela vpisovanje učencev v soboto 10. t. m. od 14. do 17. v glasbeni sobi. Poučevali bodo: klavir, gosli, čelo, violon, klarinet, flavto, mladinsko petje, harmoniko, trombo. Vpisnina 5 din od učenca.
SP. LAŽE PRI LOCAH. Tukajšna podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva je prav delavna. O dosedaj izvršenem delu bomo o priliki poročali. Danes priobčujemo le dejstvo, da je dokončno zgrajena željno pričakovana sadna sušilnica. Blagoslovljena je bila v nedeljo 4. t. m. V nedeljo 9. septembra pa priredi prvo sadno razstavo, in sicer v Ločah. Pridite, sadjarji, in dajte s številnim obiskom zadoščenje prirediteljem.
Romanje vojnih dobrovoljcev na solunsko bojišče
Pred 20 leti 15. septembra je v zmagovitem naletu združena srbska in zavezniška vojska z vojnimi dobrovoljci prebila solunsko fronto in zadala vojski centralnih sil smrtni udarec. Sledili sta naše osvobojenje in zedi-njenje in s tem ustvaritev Jugoslavije.
Večina vojnih dobrovoljcev po letu 1918. ni imela prilike obiskati bojišče, kjer so s puško v roki pripomogli k zmagi. Zato so se vojni dobrovoljci ljubljanske in mariborske sreske organizacije vojnih dobrovoljcev odločili, da obiščejo svoja nekdanja bojišča in da se ob 201etnici naše države poklonijo spominu svojih tovarišev, padlih za naše osvobojenje.
Obisk solunskega bojišča je zamišljen od 24. t. m. do 2. oktobra. Potovali bi z brzim vlakom do Bitolja. Od tod bi porabili tri dni za obisk Kajmakčalana in drugih važnejših točk solunskega bojišča in po možnosti napravili tudi izlet do Prespanskega in Ohridskega jezera. Pri povratku bi obiskali Ople-nac, v Beogradu pa vojni muzej in veličastni
Toda še eno posledico ne smemo pozabiti. Med kmeti je bil en sam, ki se ni smejal: Potočnik, pri katerem je bil Peter v službi. Ta je. klel kakor Madžar po vsej vasi: kakšen planšar je to, da dela z maslom in mlekom kakor dekla s pomijami. Od tega očitka: je prišel Potočnik še do drugih: fant, ki , ima svoje tri cente, ima tudi trikratno , lakoto in mora v primeri z drugimi krščanskimi ljudmi trikrat ;toliko pojesti. Saj bo on .obubožal, če bo Peter še dolgo na njegovem.	'o.-OlH . ■">.
Ko je bilo poletja konec, je Potočnik s Petrovim delom dosti več dobil od planine kakor druga' leta. Toda kmet je računal:' »Ce bi imel planšar manjši želodec, bi bil to leto, ko'je bilo tolikorpaše, §e več zaslužil.« Zato je še dalje zabavljal. In ko mu je' Peter rekel: »Saj si' zadovoljen, Potočnik, in me boš drugo leto V2el«, — je dobil v odgovor surovost, ki je namigovala na krščansko ljubezen in -Aa razlito sirotko. •>
Peter je moral postati dninar. To je bil trd kruh in 'imel je grenko življenje, kajti jemali so ga Samo za tista dela, ki jih nihče drUg ni maral opravljati, ker so bila prete-žavna. Toda Petru je bilo vseeno. Ce je le smel delati m se potiti za druge. Da bi se delu upiral? Tega Peter ni poznal. Ce je moral kidati gnoj iz kakšnega hleva, pa mu je kdo zaklical: »No, ali ti diši, Peter?« — je odkimal in resno rekel: »Delo je delo. Vse mora biti, saj daje vse ljubi bog. Če bog gnoja ne bi maral in če ne bi bil koristen, ga tudi ne bi bil človeku dal. Iz gnoja dela cvetje in žito. Vodo je pa tudi ustvaril, da se človek potem v njej lahko umije.«
Razen spoznanja o potrebnosti vsega na
spomenik neznanemu junaku na Avali. Ministrstvo za promet je za potovanje odobrilo četrtinsko vozno ceno. Prevozni stroški z odhodom iz Ljubljane, odnosno Maribora v Bi-tolj in nazaj in za avtobusne vožnje bodo znašali največ 350 din. Preskrbljeno bo, da siro-mašnejši tovariši dobrovoljci dobe, če ne brezplačno, pa vsaj po najnižji ceni prenočišče in prehrano.
Napravljeni so potrebni koraki, naj bi veljala četrtinska vozna cena tudi za svojce dobrovoljcev. Organizacija obiska solunskega bojišča je v polnem teku in je nujno, da se prijavijo vse oni tovariši (s svojci), ki se nameravajo udeležiti obiska solunskega bojišča, do vštetega 12. t. m. ljubljanski, odno-no mariborski organizaciji vojnih dobrovoljcev, pismeno ali osebno. S prijavo se vplača 230 din za železnico in 20 din za stroške. Vsa nadaljna navodila in morebitne izpremembe se bodo pravočasno objavile.
Domače novosti
*	Spominska plošča generalu Maistru.
Svojega slavnega rojaka generala Rudolfa Maistra je Kamnik počastil že za njegovega življenja, ko ga je ob njegovi 50letnici imenoval za svojega častnega občana. V nedeljo pa mu je svečano odkril na rojstni hiši spominsko ploščo, da bo zlasti bodočim po-kolenjem opomin k požrtvovalnosti in obrambi naroda in države. Hiša na Sutni, v kateri se je rodil general Maister, je bila za slavnost prenovljena in okrašena z zelenjem in zastavicami. Mesto je bilo v državnih zastavah. V prvem nadstropju Maistrove hiše vzidana spominska plošča ima nastopni napis! »V tej hiši se je rodil general Rudolf Maister 29. marca 1. 1874.« Pri slovesnosti odkritja je Nj, Vel. kralja zastopal major Žarko Arandjelovič. Slavnosti so se udeležili tudi ban g. dr. Natlačen, poveljnik mesta polkovnik g. Paunkovič in drugi odlični gostje, med njimi tudi lord Lansbury v spremstvu svojih dveh tajnikov.
*	Nova skupina naših rojakov z VVestfal-skega je prispela v nedeljo v domovino v treh vagonih, priklopljenih brzemu vlaku. Skupina šteje 120 oseb Med njimi je precej nemških izletnikov. Nekateri so ostali v Ljubljani, drugi pa so takoj nadaljevali pot
svetu pa je imel Peter od teh časov še drugo korist. Zdaj je ostajal vse poletje na vasi in je lahko hodil vsako nedeljo in vsak praznik v cerkev. V cerkvi mu je bilo tako prijetno, ker se je v njej počutil kakor doma. In< če je s tihim smehljajem molil uro za uro, so strmele njegove sinje oči zmerom na stopnico pred Marijinim oltarjem. Na njegovo lesenp zibelko in materino leseno posteljo. In dobre misli, ki so prihajale iz starih .depk, je nesel iz cerkve v vaške prepire, in kar je njega samega prevzemalo, to je hotel, presaditi tudi v druga srca, kakor bi bil mazal med na soržični kruh vsakdanjega življenja. Kmalu sploh ni več mogel govoriti o vsakdanjih rečeh. Zmerom je moral kaj povedati, zmerom je bil v njegovih besedah kakšen prijazen pouk, namigovanjema božjo pravičnost in dobroto in zmerom klic po »krščanski ljubezni«. In ker je pri takem govorjenju zmerom krivil svoj široki hrbet, kakor bi se moral v ponižnosti priklanjati, so ga začeli imenovati grbaste-ga apostola. Da so se mu zmerom smejali, kadar je začel govoriti o ljubezni, ga ni niti malo motilo. »Prvič pač ne slišijo«, si je mislil, »toda če jim zmerom pripoveduješ isto in isto, bo nazadnje le kaj obviselo.«
Dve leti sta minili.
Nekega pomladnega večera, ko se je vračal z dela, je zagledal kopico ljudi pred kočo, ki je bila občinska last, pa že dolgo let ni nihče v njej stanoval. Na dvorišču, ki je bilo poraslo s plevelom, je stal voz, obložen s siromašnim pohištvom. Stara ženska in malo dekle — Kajžarica in njena hči —• sta se trudili, da bi dvignili z voza težko omaro.	(Dalje prihodnjič.)'
%
na domove, odnosno na kratko letovanje v naših planinskih letoviščih ali ob morju. Tudi te izletnike je privedel v domovino predsednik Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev g. Pavel Bolha iz Essena. Želimo dragim rojakom in nemškim gostom prijetno bivanje. Vrnitev bo v nedeljo 25. septembra z večernim brzim vlakom. Priključijo naj se tudi oni, ki so prišli zadnjič s posebnim brzim vlakom ter so svoje bivanje v stari domovini podaljšali do odhoda druge skupine.
*	Obisk ugledne rojakinje iz Amerike. V Slovenijo je prispela gospa Marija Šmolčeva, ki se že 20 let udejstvuje pri Slovenski narodni podporni jednoti v Zedinjenih državah. Slovenska narodna podporna jednota ima svoj sedež v Chicagu, kjer izdaja svoj dnevnik »Prosveto«. Zanimivo je, da je gospa prišla na obisk ne v svojo, temveč v staro domovino svojih prednikov. Rodila se je namreč v zedinjenih državah v Ameriki. Njeni starši so prišli tja iz ribniške okolice. Njeno dolgo potovanje je pač najprepričevalnejši dokaz, kako tudi potomci naših izseljencev ljubijo domovino svojih staršev. Velike Zasluge pri tej zvezi med Slovenijo in izseljenskim spa Šmolčeva je prišla v Slovenijo s skupino Slovenske ženske zveze v Ameriki. V Ameriko se vrne 13. t. m.
*	Grozdje gnije. Iz Gornje Radgone pišejo: Po stalnem deževju se opaža po goricah, da je začelo grozdje raznih vrst pokati in gniti. Vinogradniki v skrbeh pričakujejo lepega vremena, ki naj omogoči dozoritev pomladi in v začetku poletja tako lepo obetajočega grozdja.
*	Kako dosežeš brezlačno zdravljenje v bolnišnici. Ce si res ubožen, ti občina izstavi ubožni list s katerim je potrjeno, da nimaš takih dohodkov, da bi mogel sam plačevati oskrbovalne stroške.
*	Nove takse za denarne pošiljke. Z odločbo ministrstva za pošto in brzojav se odpravijo dosedanje takse za denarne pošiljke s poštnimi nakaznicami in so se določile naslednje nove takse: za pošiljke do 50 din po 1.50 din, za 50 do 100 din po 2, za 100 do 250 po 3, za 250 do 500 po 4, za 500 do 750 po 5, za 750 do 1000 po 6, za 1000 do 1500 po 7, za 1500 do 2000 po 8, za 2000 do 2500 po
9,	za 2500 do 3000 po 9.50, za 3000 do 3500 po
10,	za 3500 do 4000 po 10.50 za 4000 do 4500 po 11, za 4500 do 5000 din po 11.50 din. Za čekovne pošiljke pa bodo veljale naslednje
Pripovedovalec je umolknil, delček sekunde pozneje je zagrmel strel iz njegove puške, in eden izmed - Blakeovih Kogmolokov je kriknil ter obležal skrivljen v snegu med gričevjem in gozdom.
ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE Bramovo darilo za princeso
V raztegnjeni črti so se Eskimi z naglimi koraki bližali čez odprto ravnino. Filipa je vznemirjalo njih število. Bilo jih je, kakor je bil rekel Olaf, res najmanj sto. Filip je bil videl učinek Olafovega prvega strela in ravnajoč se po švedovem navodilu pomeril v enega izmed mož v skupini, ki je tik za glavno črto prihajala bliže. Uspeha svojega strela ni mogel takoj videti, ker mu je dim iz puške zastrl pogled, toda trenutek pozneje, ko je spet pomeril, je zagledal temen madež, ki je bil ostal v snegu. Skozi strelno luknjo je Olaf videl, kako se je mož zgrudil, in je priznalno zarenčal.
Bilo je pet skupin, ki so nosili stenolome, narejene iz drevesnih debel, in za eno izmed teh skupin, je uporabil Filip šest strelov iz svoje puške. Štirje izmed nosilcev so padli, in dva, ki sta še ostala, sta odložila tovor in se pridružila prodirajoči prvi vrsti, iz katere je zdaj ta zdaj oni ustrelil proti koči. Filip je stopil za korak nazaj, da nabije puško, in šele zdaj je opazil, da je stala Celija tik ob
nove takse: za pošiljke do 100 din po 0.50 din, za 100 do 250 po 0.75, za 250 do 500 po 1, za 500 do 1000 po 1.50, za 1000 do 2500 po 2, za 2500 do 5000 po 2.50, za 5000 do 10.000 po 3, za 10.000 do 25.000 po 4, za 25.000 do 50.000 po 5, nad 50.000 din po 6 din in za vsakih nadaljnih 100.000 in za sleherni manjši zaključni znesek po 1 din. Nove takse se bodo uveljavile 1. oktobra letos.
*	Nova avtobusna postaja v obratu. Te dni je začela obratovati na Glavnem trgu nova avtobusna postaja, ki je prva te vrste v državi. Avtobusna prometna pisarna se je preselila iz dosedanjih prostorov ob državnem mostu v nove prostore zraven avtobusne postaje.
*	Kako se pridobi naše državljanstvo. Znani protižidovski list »Balkan« poroča o najnovejši zvijači, s katero bogate dunajske židovke dobivajo jugoslovensko državljanstvo in naš potni list, da se lahko izseiijo iz Nemčije. »V Zagrebu,« pravi imenovani list, »se je nedavno osnovalo trgovsko podjetje, ki si prizadeva, da bi se čim več Jugo-slovenov poročilo z židovkami iz bivše Avstrije. V kratkem času je bilo izvršenih v starokatoliški cerkvi v Zagrebu nekoliko takih čudnih porok, ko ženin nikoli ni videl neveste in je tudi nikoli ne bo spoznal. Ženin dobi od podjetja nagrado pet ali deset tisoč dinarjev, nato pa se takoj javi pri notarju, kjer poda izjavo, da se odreka vsaki pravici do svoje zakonske žene. Novoporo-čena židovka pa kot naša državljanka pride v Zagreb in tu odpre trgovino. Med temi nevestami so profesorice, zdravnice, odvetnice in žene drugih poklicev.« Odgovornost za resničnost te vesti prepuščamo seveda »Balkanu«.
*	Gradčani kupujejo v Mariboru obleke.
Še do prevrata v Avstriji si v Mariboru težavno dobil imenitnejšega človeka, ki se ne bi bil postavljal s tem, da je kupoval v Gradcu blago za obleke in da so mu obleke delali graški krojači. Po prevratu pa je mariborska gospoda naenkrat ugotovila, da znajo tudi mariborski krojači lepo šivati. V Gradcu je namreč že kmalu po prihodu Nemcev povsem zmanjkalo pristnega angleškega blaga. Pokupili so vsega Nemci. Graški trgovci so se skraja veselili lepe kupčije. Kmalu pa je veselje minilo, ker tega blaga ne morejo več uvažati iz tujine. Zadnje čase opazujejo mariborski trgovci in krojači zanimiv pojav. Čedalje pogosteje se oglašajo v trgovinah in krojačnicah zanimanci iz
JAflfca OUVcR CURWOOP 20
ROMAN
njem. Hitro je stopila k strelni luknji in si ogledala bojišče. Ze večkrat prej je bil občudoval njeno hladnokrvnost v veliki nevarnosti. Med tem ko so se njegovi prsti hitro gibali, da so napolnili puškino nabojišče, jo je gledal. Niti sence strahu ni bilo na njenem obličju. Njene široko odprte oči so se bleščale v temnem ognju, njena lica so žarela in njene ustnice so bile napol odprte, tako da je videl svetlikati se vlažni blesk njenih belih zob. Bila je čudovita. Kakor nežna cvetka je stala pred njim in v njenem pogledu je bilo polno poguma in zaupanja.
Potem je Filip zaslišal Andersonov glas: »Zdaj so za grički. Ogem sva jih ugonobila«.
Filip je opazil, da je nastalo za kakšnega pol ducata novih lukenj od strelov v stenah iz desk, in je planil k Celiji, ter jo skoro nasilno .ponesel k vdelanim posteljnim ogrodjem. »Tu moraš ostati!« je zakričal. »Ali me razumeš? Tukaj!«
Prikimala je in se nasmehnila. Bil je čudovit nasmeh, v katerem je bilo kraljestvo nežnosti.
Ko je Filip spet skočil k strelni luknji, je zagledal Arnima, ki je stal blizu vrat z velikim krepelom in se nanj opiral. Na videz čisto mirno je čakal na končno borbo. Potem pa je sledilo, kar je bil Filip pričakoval: za-pokljala je salva za grički skritih strelcev. Sik—sik—sik krogel je udaril ko toča v deske sten. Ena izmed krogel je odtrgala trsko,
Nemčije in kupujejo angleško sukno, ki gčv. dajejo v Mariboru šivat, s seboj pa jemljejo čez mejo gotove obleke.
*	Državno priznani enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu (dopisna trgovr-ska šola) v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpl« suje dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18. um. Tečaj je priznano najboljši. Izpričevala o za» ključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajenske dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Zavod razpolaga z zares ustreznimi velikimi učilnicami in zbirkami ter ima edinstveno lego v središču mesta Vodstvo in učno osobje kvalificirano, pouk vzoren. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
*	Smodnik je gorel.' Nedavno ponoči je nastal v smodnišnici med Orlekom in Sežano požar. Razširil se je z bliskovito naglico in požarni sij je za dobre četrt ure ožaril vse nebo, tako da so v Trstu spočetka mislili, da se je znova pojavil severni sij kakor pred nekaj meseci.
*	Neznana utopljenka na soškem bregu. Te dni je železniški čuvaj v Solkanu blizu mosta opazil truplo neke žene, ki ga je Soča naplavila na bregu. Sodna komisija je dognala, da je bilo truplo že nekaj dni v vodi. Ugotovili so, da je morala biti utopljenka stara okrog 45 let.
*	Toča v Halozah. Nedavno ponoči je okoli Sv. Barbare v Halozah nastala huda ura z bliskom in treskom. Med nevihto pa je začela padati toča, ki je napravila veliko škodo po vinogradih.
*	Strela je uničila stiskalnico. V nedavni noči je bilo v Slov. goricah strašno neurje, med katerim je strela udarila v veliko eno-nadstropno vinsko stiskalnico pri posestniku Kuru Alojzu v Radvenskem vrhu pri Negovi. Velikansko leseno zgradbo je ogenj uničil do tal s kletjo vred. Sosedje so komaj obvarovali druga lesena, s slamo krita bližna poslopja.
*	Požar v Zalogu pri Gotovljah. V nedavni noči se je iz neznanega vzroka vnelo gospodarsko poslopje kolarskega mojstra in posestnika Ivana Koprive v Zalogu pri Gotovljah. Ogenj se je naglo širil. Gospodar j« kljub smrtni nevarnosti pohitel v goreče poslopje in rešil kravo, svinjo in nekaj perutnine. Gasilci iz Gotovelj, Žalca in drugih' krajev, ki so kmalu prihiteli na kraj požara, so obvarovali bližnjo hišo. Kopriva ie
ki je odletela mimo Arnimove glave, druga krogla se je v kotu sploščila na nekem kovinskem predmetu, tretja je siknila mimo Filipa, d aje začutil na licu piš. Eden izmed psov je tožeče za javkal in se zvrnil s smrtnimi krči sredi med tovariši na tla.
Olaf je odskočil od stene in zakričal v prostor: »Ležite! Ali ne čujete? Ležite!« Sam se je že bil vrgel na tla in zakričal Arnimu še enkrat svarilo v njegovem jeziku. »Pušk imajo toliko, da lahko napravijo iz našega pasjega brloga sito. Pri tleh so močnejši tra-mL Ležati morate ploščato, dokler ne prenehajo streljati!«
Namesto da bi bil sledil pozivu in zgledu Šveda, je zdirjal Filip k Celiji. Na polovici poti mu je krogla raztrgala ovratnik na srajci. Toda prišel je zdrav do deklice in se vrgel čez njo na tleh, da bi jo z lastnim telesom zaščitil pred kroglami. Trenutek pozneje se je zahvalil Bogu za zavetje v obliki posteljnega ogrodja. Slišal je, kako je udarila krogla v enega izmed posteljnih stebričev in čul zamolkel glas, ko se je odbila od trdega lesa in padla na tla. Celijina glava je ležala pod njegovimi prsmi, njene tople ustnice so mu bile tako blizu, da je slišal njeno dihanje. Poljubil jih je in ni mogel verjeti, da bi bil njun konec že tako blizu. To je neverjetno, nemogoče!
Svinec je padal v kočo kakor deževne kaplje skozi listnato streho drevesa. Filip je spet čul Švedov glas, ki je razburjeno kričal s tal: »Skloni se za debele trame. Skupil jo boš, če boš držal glavo više od osmih palcev od tal.« Potem je ponovil Olaf enako svarilo tudi za Arnima. Kakor v poseben poudarek teh besed se je zaslišalo smrtno hropenje drugega psa. Filip je še čvrsteje prižel Celijo k sebi
ZLATA ZANKA
wb
tem huje prizadet, ker je škoda le delno poravnana z zavarovalnino.
*	Tovorni avto je povozil dva volkova. Nedavno ponoči sta se peljala šofer in neki delavec iz osamljene gorske vasi proti Gostiva-ru. Ko je avtomobilova luč na nekem ovinku nenadno osvetlila del ceste, je šofer zapazil sredi nje pred seboj tri volkove. Vozil je kar naprej. Volkovi se s ceste niso umaknili, ker jih je svetloba čisto zaslepila. Tako je tovorni avtomobil povozil sredi ceste vse tri volkove. Šofer je takoj nato avtomobil ustavil, da bi se prepričal, ali so bili to res volkovi. Našel je ubitega sredi ceste enega volka, drugega pa v obcestnem jarku. Tretji je pobegnil.
*	Drava izroča svoje žrtve. Pri Janževem vrhu v Dravski dolini je Drava naplavila truplo okoli 25 do 30 let stare ženske. Truplo je ležalo v vodi že 10 do 12 dni. Na truplu ni bilo videti nobenih znakov nasilja, zaradi česar domnevajo, da gre za samomor ali pa za nesrečo.
*	Truplo ob meji. Tik meje na italijanskih tleh so našli truplo 401etnega kmeta Ivana Tomazina iz Cerknega. Zdravniška preiskava je dognala, da je smrt nastopila zaradi preobilega alkohola, ki je povzročil1 srčno kap. Preiskavo so vodili predstavniki italijanskih in jugoslovenskih oblastev.
*	Zaradi rib je izgubil roke in oko. 20-letni posestnikov sin Jože Zgulj iz Podklan-ca pri Vinici si je nabavil dinamit od nekega tihotapca, da bi z njim lovil ribe. Vzel je pločevinasto škatlo, nasul vanjo dinamita in železne drobce, vse skupaj žalil z glino, skozi katero je napeljal vžigalno vrvico. Škatlo je nato zaprl z močnim pločevinastim pokrovom in bomba je bila gotova, Vse to je napravil v odsotnosti domačih v eni uri in šel z bombo na ribji lov. Ko si je poiskal skrit prostor, kjer je največ rib, je mladenič prižgal vžigalno vrvico, ni pa znal pravilno ravnati z dinamitno bombo. Škatlo je namreč predolgo zadržal v roki in posledice so bile strašne: nastal je močan pok in silen puh je vrgel fanta ob tla, kjer je obležal ves razmesarjen. Bil je poškodovan po rokah in nogah, na obrazu in sploh po vsem telesu, a vendar je imel še toliko moči, da se je dvignil in opotekajoč se napravil kakih sto korakov, nato je pa omahnil. S polja so prihiteli vaščani in ga prenesli na njegov dom, kamor so poklicali zdravnika dr. Šobra, ki mu je nudil prvo zdravniško
in čakal. Podoben nalivu v burji je udaril nov dež svinca v kočo. Potem pa so postajali redkejši, kakor bi bili streljali zaostali voj-ščaki, in še ti so utihnili, ko je nastal zunaj divji orkan tulečih in bevskajočih glasov. Možje v koči so planili kvišku in se pripravili na neposreden napad, ki je moral slediti. Tedaj pa je razburjeno zazvenel od strelne luknje Olafov glas: »Za božje ime, Bram Johnson je tu!«
Celija je bila samo en korak za Filipom ko je ta prispel do svoje luknje. Hkratu z njim je pogledala ven, saj so bile krogle špranjo zelo povečale. Da, bil je Bram, ki je stal ob robu gozda. Njegova volčja tropa je bila prosta in je divjala na vse strani po jasi. Bram je štrkljal za volkovi. Njegova divja, okorna postava se je temno in strahotno odražala od bele površine jase. V roki je vihtel orjaško krepelo. Njegovo rjovenje je prevpilo ves ostali trušč. Zdaj so volkovi dospeli do gričkov in potem ...
Prebivalci v koči so spoznali, da so osvobojeni. Spoznali so to tako nenadno, da jim je zastalo bitje src. Bram Johnson in njegovi volkovi so napadli Eskime. Od blaznega orjaka, ki se je bil pojavil ko prikazen in ki je zdaj vihteč krepelo topotal za krvoločnimi zvermi čez jaso, je Filipov vročični pogled preskočil na preplašene Eskime. Niso hoteli več ostati v zaklonišču za grički. Od blaznega strahu otrpli so bili za trenutek negibni, ko so videli, da je dirjala proti njim volčja tropa z divje tulečim volčjim človekom. V prvem trenotku osuplosti ni niti ena roka vzdignila puške, niti en strel ni bil oddan. Nato pa se je iz kogmoloških grl izvil strahoten vrišč, in * naslednji sekundi je na zasneženi ravnini
pomoč. Nato so fanta prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Zdravniki so se zelo zavzeli za nesrečneža, vendar ni bilo drugega izhoda, kakor, da so mu odrezali obe roki. A da je žaloigra še hujša, je ubogi Zugelj tudi oslepel na desnem očesu.
*	Utopljenka v Savi. Te dni so ljudje v Krškem opazili, da je Sava naplavila na pečino pri Jermanovih valovih truplo ženske. Utopljenko so spravili s pečine in prepeljali v mrtvašnico krškega mestnega pokopališča. Utopljenka je imela na sebi samo zeleno rižasto obleko in kombinežo oranžne barve. Je močnega telesa in okrog 160 cm visoka, kostanjevih kratkih las, rjavih oči in okroglega polnega obraza. Stara je okoli 25 let.
*	Velik požar na Bregu pri Žirovnici. Pišejo nam: Dne 5. t. m. smo imeli nevaren"bo-žar. Okrog 11. ure dopoldne je začel goreti hlev posestnice Ribičeve. Ogenj je prešel na hišo, ki je bila vezena s hlevom, in je vsa zgradba zgorela do zidovja. Požar pa je zajel še kočo vdove Erženove, ki je istotako pogorela do tal. Rešili so le živino in nekaj pohištva Ogenj je baje povzročil električni motor na pogon slamoreznice. Na plat zvona so takoj prihiteli na pomoč gasilci z vseh strani ki so požar omejili, da se ni razširil še na druga poslopja. Težkoče so v vasi z vodo, ki so jo morali gasilci črpati le iz starih vodnjakov.
*	Smrtna nesreča železničarja. V petek zvečer se je vračal s postaje Sevnice proti domu Alojz Perme, železničar in posestnik. Njegova hiša stoji tik ob železnici. V bližini se odcepi cesta na most čez Savo. Ker je ta prevoz že skoro na postaji, ie treba iti čez več železniških tirov. Perne pa je šel čez prevoz, ko so na zadnjem tiru baš premika'i tovorne vagone, ki so mu zaprli prehod in zaradi tega je nekoliko počakal sredi prevoza. V istem trenutku pa ie privozil osebni vlak iz Zagreba. Ker je Perme gledal proti tovornemu vlaku, ni videl prihajajočega osebnega vlaka, katerega stroj je zgrabil Permeta, ga vlekel s seboj in vrgel na drugi tir. Perme je udaril z glavo ob tračnico in je bil kmalu mrtev. Perme je bil dober mož in vesten železničar. Zapušča "vdovo in tri nepreskrbljene otroke.
*	Samomor odpuščenega delavca. Sredi avgusta je izignil iz Celja 441etni posestnik in cinkarniški delavec Ivan Skok z Ostrož-
med gozdom in verigo gričkov kar mrgolelo ; bežečih postav. V njih okornih možganih je imela prostor le pošastna misel: da jih niso napadla zemska bitja, ljudje ali živali, temveč vragovi.
Ze so bili Bram Johnson in njegovi volkovi sredi med njimi. Zveri, ki jih je priganjal strahotni glas gospodarjza, so divje mesarije moža za možem, in zdaj je videl Filip tudi Brama, kako je dohiteval opletajoče se postave drugo za drugo in treskal z debelim kolom po telesih in glavah.
Celija se je omahuje obrnila in roke pri-tisnivša na obličje se z vzdihom naslonila na steno. Olaf je planil mimo nje, odpahnil pri vratih zapah in odprl vrata. Filip je bil korak za njim, ko je Olaf stopil okoli koče in začel streljati. Sovražnik za sovražnikom se je zvrnil od njunih krogel. Če so Bram in njegovi volkovi v svoji divji krvoločnosti tudi slišali strele, so jim posvečali prav tako malo pozornosti kakor kričanju po usmiljenju iz sovražniških grl, ki jih je davil strah.
V eni minuti se je za ljudi v koči vidni del grozotne igre končal. Zadnji Kogmolok je izginil v gozdu, a volčji človek in njegovi volkovi so dirjali za njimi.
Filpi je pogledal tovariša. Njegova puška je bila vroča in prazna. Stari smeh se je še zmerom igral okoli Olafovih ustnic, vendar ga je stresalo kakor v vročici.
»Ne bomo jim sledili,« je rekel. »Bram in njegovi volkovi bodo to laže prebavili kakor mi, in Bram se bo vrnil k nam, ko bo opravil svoje delo. Med tem se bomo pripravili za pot in za izpremembo malo krenili proti domu. Kaj praviš k temu? Te koče sem že sit, sicer pa je tudi že precej nerabna. Štiride-
nega pri Celju, ki je bil odpuščen iz cinkarne. Pred dnevi je časopisje poročalo, da je Drava pri Središču naplavila truplo neznanega moškega. Celjska policija je s pomočjo orožništva ugotovila, da je mrtvec pogrešani Ivan Skok. Nesrečnež je bil izvršil samomor. Zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok.
*	121etna deklica je izginila brez sledu. V
soboto zjutraj je šla 121etna Frančiška Kli-narjeva, hčerka strojnega ključavničarja v Novi vasi pri Celju v šolo in je ob 10 dopoldne odšla iz šole. Od takrat je deklica izginila brez sledu. Deklica je dobro razvita, ima temne lase, rjave oči, podolgovat obraz. V dvojni kiti v laseh je imela dve rdeči pentlji in oblečena je bila v belo obleko s pikami, črn predpasnik, bele nogavice in nizke čevlje. Če bi kdo kaj vedel o deklici, naj blagovoli to javiti njenemu očetu Francu Klinarju v Novi vasi pri Celju.
*	Uboj brez vsakega povoda. 241etni železniški progovni delavec Jerala se je v soboto pozno ponoči mudil pri vaškem brivcu v Besnici pri Kranju. Iz brivnice so ga fantje poslali v bližno gostilno po žganje. V temi je naletel pred gostilno na dva fanta, ki ju je pozdravil. Ne da bi mu bila odgovorila, sta skočila oba nanj ter ga napadla z nožem in kolom. Prvi ga je z nožem sunil v vrat in mu prerezal žilo odvodnico, med tem'ko ga je drugi udaril s kolom. Jerala je zaradi hude poškodbe z nožem kmalu izkrvavel. Ko so bili orožniki obveščeni o dogodku, so takoj šli v Besnico ter So zjutraj v nedeljo že privedli oba ubijalca v Kranj, kjer so ju zaslišali. Fanta sta pod težo dokazov priznala dejanje Zagovarjala sta se, da nista imela namena Jeralo ubiti in da sta ravnala v obrambi, češ da ju je Jerala prvi napadel. Ta izpoved se je brž izkazala za neresnično, ker so pri mrtvem Jerali našli nož zaprt v žepu. Napadalca sta komaj 'Ll letni Mihael Dolničar iz Kalvarije pri Kranju in prav toliko stari Vinko Krt iz Gornje Save pri Kraniu. Zakaj sta mlada po-divjanea kar na lepem izvršila krvavi zločin, bo dognala oreiskava.
*	Ker je miril razgrajače, je dobil nož v srce. Grozen uboj je bil izvršen v noči na nedeljo v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici. Tam so se fantje sprli. 2olelni godbenik Alojz Jereb jih je hotel pomiriti. K njemu je tedaj stopil neki delavec, zaposljen nri kolodvorski žagi. in ga je trikrat
set dni in noči! Bil je pekel. Ali imaš kaj tobaka, Filip? Daj mi ga za pipo ... in ti bom spet nadaljeval zgodbo o princesi Celiji in vojvodi Rugnijskem. Kje sem že ostal?«
»Kako — praviš?«
»Kje imaš tobak, Filip?«
Ne čisto priseben je izročil Filip Olafu vrečico s tobakom. »Princesa Celija — vojvoda Rugnijski?«
Olaf je prikimal in si natlačil pipo. »Tako sem rekel. Arnim je vojvoda Rugnijski, čeprav ne vem čisto natančno, kje je Rugni. Nekje v Rusiji je. Pregnan je bil v Sibirijo. 2e mnogo let je od tega. Ceiija je bila takrat še otročiček. Pregnali so ga, da je prišel drug na njegovo mesto. Razumeš? Pripovedoval mi je, da mu je to izposlovalo nekaj Rasputino-vih prijateljev in da je dolga leta preždel v petropavlovski trdnjavi v podzemski ječi, kjer je tekla Neva nad njegovo glavo. Večina njegovih prijateljev je morala v sibirsko pregnanstvo ali pa v tujino. Ti so mislili o njem, da je že mrtev, in nekaj teh prijateljev se je pobrigalo za Celijo. Malo časa pred tem, preden je bil Rasputin umorjen in še preden je nastala revolucija, so izvedeli da je Arnim še živel in počasi hiral nekje ob sibirski obali. Celijina mati je bila Danka. Umrla je zgodaj in Cslija se je komaj more spominjati. Toda nekaj njenih sorodnikov in ruskih izseljencev v Londonu je skovalo načrt da bi Arnima spet postavili na njegovo mesto. Nabavili so si ladjo, vzeli s seboj Celijo in« — Olaf se je ustavil, da si prižge pipo — »odpluli proti Sibiriji, kjer so našli vojvodo. Pobegnili so z njim, preden so kaj slišali o revoluciji in preden so izvedeli, da bi se bil Arnim lahko z drugimi političnimi
zabodel z nožem. S tretjim sunkom ga je zadel v srce, da je Jereb takoj izdihnil. Pokojnik je bil znan kot dober godbenik. Bil je pošten fant. Skrbel je za svojo mater.
*	Izropana trgovina. V Arnacah pri Št. Ilju so se neznani storilci splazili v trgovino Ivana Gruberja ter odnesli razn0 manufak-turno blago, obleke, perilo, cigarete, cigare in tobak v skupni vrednosti okoli 16.000 din.
*	Čebele mu je zastrupil. Radovljiški župan g. Franc Resman je odpeljal čebele na pašo in jih oddal pri nekem posestniku blizu Velesovega. Te dni pa mu je nekdo zastrupil sedem Znideršičevih panjev.
*	Za roparski napad sedem let robije. Pred petčlanskim senatom v Celju se je zagovarjal 18-letni delavec Anton T. s Klanca pri Dobrni zaradi poskusa razbojništva. T. je sli-slišal, da večkrat kak moški napade kakega pešca in mu vzame denar. Zato je tudi on sklenil, da bo kogarkoli napadel in oropal ter si z uropanim denarjem kupil kolo. Zato je vzel nekemu svojemu prijatelju nabit samokres in šel v zdraviliški gozd na Dobrni. Tam je zagledal na klopi Ano Sokolovo iz Beograda, ki je ni poznal. Ker se mu je zdela gospa premožna, ja molče stopil k njej, potegnil iz žepa samokres in iz neposredne bližine sprožil proti njeni glavi. Krogla je samo oplazila gospo po desnem sencu poleg očesa in jo lahko poškodovala. Ko je začela gospa klicati na pomoč, je fant pobegnil. Zaradi svojega zločina je bil zložinski pokvarjenec obsojen na sedem let robije.
*	Ljubezenska pisma je odnesel bratu. Vi-sokošolec Miroslav se je moral zagovarjati pred sodnikom poedincem v Ljubljani. Zgodba je takale: Obtožencev brat je prejemal od žene nekega uradnika ljubezenska pisma. V teku časa se je nabralo v predalu zaljubljenega brata 19 pisem, ki jih je napisala nežna roka. Morda ne bi nikoli prišlo na dan, v kakšnih prepovedanih odnosih sta obtožen-čev brat in poročena žena, ako bi ne vtaknil obtoženec svojih prstov vmes. Ko je obtoženec izvedel, da ima njegov brat taka pisma, mu je šinila v glavo nenavadna misel. Šel je in je bratova pisma ukradel. Ze to je bilo grdo dejanje, a še grše je bilo, kar je sledilo. Obtoženec ljubezenskih pisem ni morda porabil, da bi se maščeval ali da bi naredil samo zgago. Nesrečnež jih je ponudil možu žene, ki je bratu pisala pisma, v nakup kar za 17.-500 din. Mož omenjene žene pa je v veliko razočaranie obtoženca šel na policijo in je zahteval nosredovanie. Tako se je za to nena- ,
pregnanci vred vrnil in terjal svoje pravice. Iz razumljivih vzrokov so si najeli za beg ameriško ladjo za lov na kite, toda jadrnica je v Coronationskem zalivu obtičala v ledu. Da ne bi izgubljali časa, so se odpeljali dalje na saneh s pasjo vprego. S seboj so imeli vodnike. Med tem se je še marsikaj zgodilo. Kar sem ti povedal, je jedro vse zgodbe, Filip. Smem se menda zanašati na to, da se boš naučil danski, in potem boš lahko vse podrobnosti slišal iz Celijinih ust. Celija je prava princesa, dragi tovariš, in njen očka je pravi vojvoda. Od tebe je zdaj odvisno, ali se bo amerikanizirala. No, kaj pa to pomeni?«
Celija je prišla iz koče in stopila k Filipu. Ni poizkusila skriti čara v svojih očeh pred Olafom. kar je povzročilo, da se je ta tiho zasmejal. »Mislim, Filip, da si polovico amerikanizacije že opravil. Vojvoda naj se vrne k svojemu narodu, ki ga je bil zaprl v klet. in naj se mu primemo zahvali, za vse tiste dobrote, toda ladv Celiia je vzljubila Arheri-ko, kakor vse kaže. Menim, da jo bo bolj ljubila kakor katerokoli deželo na svetu!«
Bilo je pozno popoldne. Peljali so se na ledenem traku Copperminea proti jugu. ko so zaslišali daleč za seboj tulež Bramovih volkov. Slišali so ga samo enkrat, kakor bi ga jim prinesel na ušesa sunek vetra. Ko so v somraku utaborili, je bil Filip trdno prepričan, da je blaznež s svojo tropo tesno za njimi.
Skrajna utrujenost je za več ur uspavala Celijino in Filipovo zavest, med tem ko je Olaf, zadelan v dva težka eskimska kožuha, ki ju je bil uplenil na bojišču stražil vso noč. Med to dolgo stražo je dvakrat slišal čudne
vano prisvojitev tuje lastnine začelo zanimati oblastvo. Obtoženca je sodnik spoznal za krivega in ga je obsodil na 900 din denarne kazni ali 15 din zapora, a zaradi olajšilnih okolnosti in dosedanje neoporečnosti pogojno za dve leti.
*	Mlada je začela. Ko se je predzadnjo nedeljo dopoldne vrnila od maše domov Ana Horvatova, posestnica v Lutvercih, je opazila, da jo je v času njene odsotnosti nekdo okradel. Osumila je takoj svojo bivšo služkinjo, 151etno Katico iz Polic, ki jo je po enem tednu službe odpustila. Ta njen sum se je izkazal za opravičenega. Orožniki so na podlagi prijave izvršili preiskavo na domu Katice, ki je sprva sicer tajila tatvino, naposled pa jo je priznala. Ukradene predmete je orož-ništvo vrnilo oškodovanki.
*	Zaboj ruskih draguljev ukradenih. V Beogradu so te dni prijeli in zaprli dva Rusa, ki sta s četami generala Vrangla prišla v Jugoslavijo in se tukaj nastanila. Ko je bila vojska generala Vrangla prišla v Ko-tor, je pripeljala s seboj štiri zaboje dragocenosti iz ruske državne zastavljalnice. General Vrangel je močno skrbel, da bi se kaj tega rešenega blaga ne izgubilo. Želel je, da bi se ustanovila mešana jugoslovensko-ruska komisija, ki bi se brigala za te dragocenosti. Vendar pa so začeli ljudem, ki so se mogli izkazati, da so lastniki kakega zastavljenega in rešenega predmeta, dragocenosti vračati. Vendar se za večino blaga ni nihče oglasil. General Vrangel je tedaj želel, da bi se blago, ki se zanj gospodar ne oglasi, prodalo, da bi s tistim izkupičkom mogel vzdrževati svoje ljudi in ruske ustanove v begunstvu. Vendar se tudi to ni izvedlo, marveč je že od leta 1922. to dragoceno blago v štirih zabojih ležalo v kleteh finančnega ministrstva v Beogradu. Prav za prav so štirje ogromni zaboji prišli v Kotor. Tam pa so na željo Rusa Genzelja, ki je bil nekak uradnik petrograjske zastavljalnice, blago preložili v štiri nove manjše zaboje, češ da so veliki zaboji že trhli, kar je bilo menda tudi res. Ko pa so dragocenosti prelagali, je znal Genzelj tako manipulirati, da je menda za en cel zaboj dragocenosti ostalo njemu. To pa je bilo že pred 16 leti. Prišlo pa je na dan šele zdaj, ker so se nekateri začeli spraševati, kako moreta Genzelj in njegov prija-tej Kvašinski tako imenitno živeti. Izkazalo se je, da je Kvašinski nosil demante in zlatnino v Pariz in London naprodaj tamkajš-
krike. Ali so bili to človeški ali živalski glasovi, ni mogel razločiti.
Drugega dne je bila vožnja s spočitimi psi hitrejša, in ko so se to noč utaborili na neki jasi, so si napravili velik ogenj. Bil je tako velik, da je razsvetljeval ozemlje na razdaljo petdesetih korakov in še več. Zdajci se je pred njimi pojavil Bram Johnson. Prišel je tako nenadno in tako tiho, da je Celija kriknila, a Olaf, Filip in Arnim so od začudenja na široko odprli oči.
V svoji desnici je nosil volčji človek čuden predmet. Bil je eskimski plašč, ki je bil zgoraj zvezan; na dnu te vreče za silo se je tak-ljala nekakšna kepa. Bram navidezno ni videl nobenega izmed prisotnih razen Celije. Samo na njej je obvisel njegov pogled, ko je stopil k njej in med tihim klokotom in mrmranjem položil zavitek pred njene noge. V naslednjem trenutku je že izginil v temo.
Šved je vstal in rekel Celiji nekaj besed, ki naj bi odvrnile Celijine misli od zanimanja za zavitek, ter pri tem zgrabil za darilo volčjega človeka Filip je opazil čuden izraz njegovega obraza, ko je za Celijinim hrbtom vrečo toliko odprl, da je lahko bežno pogledal vanjo. Nato se je Olaf odstranil iz območja ognjenega svita, a se je kmalu vrnil brez vreče in smeje se rekel nekaj besed Celiji v njenem jeziku.
»Ni potrebno, da bi izvedela, kaj je bilo v omotu,« je pojasnil Filipu. »Rekel sem ji, da je bilo usmrajeno meso, ki ji ga je prinesel Bram v dar. No, bila pa je Blakeova glava. Saj veš, da imajo Kogmoloki čedno navado razveseljevanja prijateljev s tem, da jim darujejo glave mrtvih sovražnikov. Lepo darilo za Celijo, kaj?«
njim zlatarjem. Zdaj so oba zaprli in Genzelj je že vse priznal.
*	Eno uro je ležal v cestnem blatu, da bi prepričal orožnike o roparskem napadu nanj.
Te dni je prijavil na orožniški postaji v Ho-čah oskrbnik veleposestva dr. Scherbauma Hrapot Maks iz Rogoškega dvora v občini Hočah, da sta neznana razbojnika napadla 20-letnega prevoznika mleka Josipa Praprotni-ka na cesti pri Rogoškem gozdu, in mu vzela torbico, v kateri je imel 1300 din kot izkupiček za prodano mleko. Po izvršenem razbojniškem napadu pa da so napadalci izginili. Kakor je Praprotnik izpovedal, sta nenadno priskočila k njemu dva neznana moška z nožema v rokah, mu prerezala rokav plašča na levi strani in jermen, na katerem je imel obešeno torbico z denarjem, ga oropala, vrgla na cesto v blato, kjer je ležal eno uro in klical na pomoč, dokler niso prišli ljudje in ga odpeljali domov. Orožniki so se napotili skupno z oskrbnikom Hrapotom in napadenim Praprotnikom na kraj dogodka. Podrobno so pregledali kraj in zasliševali mladeniča. Orožnikom pa so njegove izjave postajale čedalje bolj sumljive in so mu zato svetovali, naj rajši pove vse po pravici. Po daljšem oklevanju je Praprotnik priznal, da je razbojniški napad le hlinil. Priznal je tudi to, da si je sam razrezal plašč in jermen na torbici, nato pa se je vrgel v blato na cesto in ležal tam celo uro, da bi bil vsak sum izključen. Preden pa se je vrgel na cesto, je še pognal konja proti domu, nato pa začel klicati na pomoč. Praprotnik je tudi pokazal kraj, kamor je skril denar. Zakopal ga je v bližnem gozdu. Manjkalo je 100 din, za katere je Praprotnik priznal, da jih je zapravil v Mariboru. Njegov gospodar pa ne trpi škode, ker je Praprotnik imel toliko denarja pri njem že zasluženega.
*	Tatinska šestorica. Mali kazenski senat v Mariboru je izpraševal te dni vest šesto-rici, ki je od pomladi 1. 1937. do konca aprila letos izvršila številne vlome in tatvine. Vlamljali in kradli so po Rošponu, Kamni-ci, Vinarju, Ribniškem selu in drugod. V teku preiskave so dognali, da je bil kolo-vovodja te to.pe 311etni Ivan Skupek iz Studencev, ki je bil že večkrat kaznovan. Ukradene predmete so pod njegovim vodstvom spravljali k Rusjanovim v Kamnici in k Le-banovim v Studencih, kjer so jih, kolikor je šlo za jestvine, skupno pojedli. Obsojeni so bili: Ivan Skupek na tri leta strogega
Kakor vidite, se lahko tudi v današnjih časih doživi kaj čudnega. Arhiv kraljeve se-vernozapadne policije na konjih je pri teh pustolovskih zgodbah tudi prišel na svoj račun. Primer Brama Johnsona, blaznega volčjega človeka je bil zanimiv akt, ki je počival z drugimi nanj nanašajočimi se listinami, uradnimi in osebnimi, od raznih ljudi podpisanimi in zapriseženimi, v zapečatenem ovoju. Med temi prilogami je bilo kratko in stvarno poročilo korporala Olafa Andersona iz divizije v Fortu Churchillu, zraven pa tudi dalj-. še, podrobnejše izpovedi prič: gospoda Filipa Branta in njegove soproge in pa vojvode Rugnijskega. Na ta zapečaten ovoj je bila pripeta kopija sodnega odloka, s katerim je bilo izrečeno Bramu Johnsoru sodno pomilošče-nje. Tako Bram ni bil več zločinec in ga policisti niso več preganjali
»Pustite Brama Johnsona pri miru,« so spričo tega modrega in človekoljubnega sodnega odloka govorili policisti drug drugemu.
Bramova dežela je velika in divja. On in njegovi volkovi smejo loviti tam v večnem ledu v svitu lune in zvezd.
K	O	N	E	C
MOŠKI PONOS
V tramvaj stopi deček. »Otroški vozni listek, prosim«, pravi sprevodniku.
Sprevodnik zmaje z glavo: »Otroškega voznega listka ne moreš dobiti, ker si že prevelik.«
»Če je pa tako, pa mi dajte vozni listek za odrasle in ne tikajte me«, se odreže dečko.
zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, Franc Leban in njegova žena Marija vsak na leto dni strogega zapora, 300 din denarne kazni in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let, Ivan Rusjan na 6 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let, Jožefa Rusjan na mesec in 20 dni strogega zapora, pogojno za dobo dveh let F. J. na osem mesecev strogega zapora.
*	Prijeta sleparja. Te dni sta se pojavila v Št. Vidu in v Stični dva sleparja, ki sta se izdajala za brusača in popravljalca dežnikov. V Št. Vidu je eden od njiju vzel v popravilo dva dežnika. Toda zaman so čakali, da bi dežnika prinesel nazaj. V Stični je eden vzel britev, da bi jo nabrusil. Namišljeni brusač je z britvijo izginil Lastnik britve je za'devo naznanil orožnikom Orožnik se je na kolesu brž odpeljal za sleparjema ter ju dohitel na Krki. Odvzel jima ie dežnika in britev, sleparja pa izročil sodišču.	»
S: Napad na sokclsko godbo. Na Polšniku pri Litiji obstoji že nekaj let sokolska ":eta. Kljub mnogim oviram četa marljivo deluje. Nedavno nedeljo, ko so imeli javni nastop, je prišlo na Polšnik tudi precej zunanjih gostov. Največ je dospelo Sokolov iz Zagorja, Trbovelj. Litije in Ponovič Pri javnem nastopu in sokolskem praznovanju je sodelovala sokolska godba iz Trbovelj. Telovadba je uspela zelo lepo. Po javnem nastopu se je razvila ob sodelovanju trboveljskih sokolskih godbenikov prijetna zabava. Sokolski praznik na Polšniku pa nekaterim nasprotnikom ni bil všeč. Ko se je vračala trboveljska sokolska godba na vlak, so doživeli slovo, kakršnaga niso bili doslej še nikjer deležni. Noč je bila temna, in ko so korakali ob svitu luči po poti v dolino, se je iz zasede usulo nanje kamenje. Več Sokolov je bilo ranjenih nekateri pa so dobili kamenje in drva v instrumente, da so godala zdaj pokvarjena. Eden izmed sokolskih bratov je dobil precej hudo poškodbo na glavi. Moral je k zdravniku. Vračajoči se Sokoli so sicer izsledili podivjane nočne napadalce iz zasede, ki pa so v temi brž izginili v gozd.
*	Vlomilci odnesli skrite tisočake. Kmet Anton iPntarič s Klenovnika ni zaupal svojega denarja hranilnicam, a tudi pred domačimi ga je skrival. Pred kratkim pa so vlomili ponoči v njegovo hišo razbojniki, pretaknili vse in naposled odkrili ckrog 10 tisoč dinarjev.
*	Družba za ponarejanje denarja izsledena. Orožniki z Brega pri Ptuju so že dalje časa slutili, da je bila nekje v bližini delavnica za ponarejanje denarja. Te dni se jim je naposled posrečilo izslediti ponare-' jevalnico v Slovenji vasi. Aretirali so tri osebe, pri katerih so našli razne priprave za ponarejanje. Aretiranci so bili izročeni sodišču. Sumijo, da je bilo udeleženih še več oseb.
*	Vlom v Nazarjn. V nedavni nočr so neznanci vdrli skozi okno v prostore delavskega konzuma v Nazarju pri Mozirju. Navr-tali so železno blagajno in vzeli iz nje 10.901 dinarjev gotovine. Odnesli so tudi nekaj tobaka, ostalega blaga pa še riiso pritaknili. Za vlomilci ni sledu.	'
*	Zapravljiv berač. V Dravogradu je beračil po raznih gostilnah 341etni. Leopold Lozar iz Črnomlja. Z nabiralno polo je pod pretvezo, da je jetičen in da mora skrbeti za otroke, nabral pri 55 osiebah 727 dinarjev, ki jih je v nekaj dneh zapravil. Aretirani Lozar je delomrznež.
*	Tatvina na Dolenjskem. Nedavno popoldne je bilo v Dobruški vasi vlomljeno k posestniku Fabjanu Janezu. Tatovi so odnesli nekaj moške obleke, ženskega perila, več parov čevljev, nekaj svinjske masti in razno drugo blago. Prav tako so odnesli vaškemu pastirju Rodiču vso obleko, klobuk in čevlje, tako da zdaj nima drugega kakor tisto, kar je imel na sebi. Pred dnevi je bilo ukradeno na Stari Bučki nekemu posestniku 30 litrov žganja. Orožniki so storilcem menda že na sledu.
Radio Ljubljana
od 11. do 18. septembra
Nedelja, ,11. septembra: 8.00: Pevski zbor »Zarja« iz Trbovelj, vmes plošče. 9.00: Napovedi, poročila. 915: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (dr. Fajdiga). 10 00 = Kvartet mandolin, vmes plošče. 11.00: Otroška ura (Slavica Vencaj-zova). 11.30; Opoldanski koncert radijskega orkestra. 13.00: Napovedi 13.20: Za kratek čas in dobro voljo (plošče). 17.00: Kmetijska ura: Več dobrega semena — več pridelka (inž. Mikuž). 17.30: Prenos tekme harmonikarjev z velesejma. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Koncert radijskega orkestra. 21.00: Prenos petja in glasbe iz Cesarjeve restavracije na velesej-mu. 22.00: Napovedi, poročila. 22.10: Citra-ški duet (Emil Mesgolits in Marijan Re-bein).
Ponedeljek, 12. septembra: 12.00: Vesele pesmi (plošče). 12.45- Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Pn domače (plošče). 18.40: Dušanove bolezni in značaj (prof Hrovat). 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zanimivosti (Mirko Javornik). 20.00: Koncert (Ivan Franci, operni tenorist, in radijski orkester). 23.30: Koncert na vurliških orglah (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos petja in glasbe iz velesejm-ske Cesarjeve restavracije.
Torek, 13. septembra: 12.00: Baletna glasba (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Pisana šara (plošče). 14.00- Napovedi. 18.00: Pester koncert radijskega orkestra. 18.40: O našem narodno-obrambnem delu, II. del (profesor Etbin Boje). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: 10 minut zabave. 20.00: Polke in valčki (plošče). 20.30: Bachova ura < Silva Hrašovčeva — klavir in radijski orkester). 21.15: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnika.
Sreda, 14. septembra: 12.00= Uvertire (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Šornov šramelkvartet. 14.00: Napovedi. 18: Operetni napevi (plošče). 18.40: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. Miroslav Ad-lešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Šahovski kotiček. 20.00= Večer lahke glasbe (sodelovali bodo pevski jazz-kvartet, citraški duet Kosi-Skok in Roman Petrovčič — bariton solo). 22.00: Napovedi, poročila. 2215: Plesna glasba (plošče).
Četrtek, 15. septembra: 12.00: Operni napevi (plošče). 12.45: Poročila. 13.00 Napovedi. 13.20: Harmonika solo (Lojze Kokalj). 14.00: Napovedi. 18.00: Iz Leharjevih operet (koncert radijskega orkestra). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: 10 minut zabave. 20.00- Koncert pevskega zbora Glasbene Matice. 20.45: Poskočne in vesele (plošče). 21.00: Koncert radijskega orkestra. 22.00= Napovedi, poročila. 22.10=' Koncert lahke glasbe 'Drago Žagar in radijski orkester).
Petek, 16. septembra: 12.00: Iz naših logov in gajev (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Godbe na pihala (plošče). 18.40= Ženska ura* Obvezno ijudsko zavarovanje (Cirila Štebi-jeva). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna' ura. 19.50 Zanimivosti za planince: O letošnjem kongresu slovanskih planincev v Pragi (dr. Brilej). 20.00: Koncert (Štefanija Pavlovičeva, prof. Marjan Lipovšek in radijski orkester). 21.20: Orglice in harmonika (Avgust Stanko in Franc Petan), 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 17. septembra: 12.00= Malo za šalo, malo za res. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Za delopust (radijski orkester). 18.40: Socialno skrbstvo v Ameriki (Zlata Pirnatova). 19.00= Napovedi, poročila.
19.30: Nacionalna ura. 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Malo za šalo, malo za res. 21.00: Prenos opere »Falstaff« iz Rima. v odmoru napovedi, poročila.
Popotnikova M
Praznik planinskega Sokola
Planina pri Rakeku, avgusta.
V	nedeljo 28. avgusta je Planinski Sokol polagal račun svojega dela. Čeprav je deževalo, so prihiteli Sokoli z Rakeka, iz Dol in Gor. Logatca, Zirov, Cerknice in z Vrhnike, da podpro s sodelovanjem in navzočnostjo obmejno sokolsko postojanko. Zupno upravo je zastopal br. Šenica, starosta dolenjeloga-škega Sokola. Navzočih pa je bilo tudi več oficirjev. Planina se je za ta dan odela v državne zastave.
Pred nastopom je šel po Planini sprevod, ki sta mu bila na cehi dva konjenika z državno zastavo. V sprevodu so bili štirje članski, en narasčajski in en dečji prapor. Igrala je gasilska godba iz Cerknice. Vseh pripadnikov Sokola je bilo v sprevodu 300. Bili so vso pot deležni prisrčnega pozdravljanja in je nanje kar deževalo cvetje. Mladina je kipela navdušenja in je vso pot prepevaia sokolske in druge domoljubne pesmi.
Po sprevodu je bil nastop. Pod vodstvom br. načelnika so prikorakali na telovadišče vsi telovadni oddelki in med igranjem državne himne izkazali čast državni zastavi. Ko je godba zaigrala »Hej Slovani«, so za-plapolale zastave slovanskih narodov. Po kratkem nagovoru in počastitvi spomina kralja mučenika je zaoril po telovadišču sokolski pozdrav starešini Nj. Vel. kralju Petru II. Pri javni telovadbi je nastopilo 167 pripadnikov, ki so svoje vaje izvajali prav dobro. Posebno so ugajale praške proste vaje za naraščaj in članstvo. Po končani telovadbi je bil še za moški naraščaj štafetni tek 4X100 m, pri katerem je odnesla prvo mesto vrsta iz Dol. Logatca. Pri teku na 400 m za moški naraščaj pa so pripadla 1., 2. in 3. mesto Planini. Nato je bil zbor vseh telo-vadečih, med katerim je bila med petjem »Le naprej« sneta državna zastava.
Po nastopu je bila narodna zabava, ki se je zaradi večernega hlada nadaljevala v Sokolskem domu. Ves čas je prav pridno igrala gasilska godba iz Cerknice. Proti polnoči je poskušala malo prevneta trojica nesoko-lov motiti potek veselice, toda Sokoli so se zadržali mirno in dostojanstveno. Če bi bil potreben kak dokaz o sokolskih vrlinah, so ga planinski Sokoli pri tej priliki dali. Slišimo, da se bosta z zadevo pečali še sodišče in sresko načelstvo.
V	splošnem je nastop prav dobro uspel in ponovno dokazal, da je Sokol s svojim resnim, poštenim in neutrudnim delom zajel v Planini že vse prebivalstvo in da zasluži kot obmejna narodna postojanka vso pozornost in podporo.
Naliv je odnašal zemljo v dolino
Sv. Križ nad Litijo, septembra Strašno hudo uro smo imeli te dni okoli Sv. Križa nad Litijo. Lilo je kakor iz škafa, vmes pa je tolkla tudi toča. Po nevihti sta Moravška gora in okolica imeli drugačno podobo = čisto vse je okleščeno in dolina ja preplavljena z ilovico in peskom. Sodijo, da je voda odnesla v dolino za kakih 5000 kubičnih metrov zemlje.
Med najbolj udarjenimi je kmet Pipan i* Čepelj. S sosedom se je napotil popoldne v vinograd. Ko je nastopila huda ura, sta stekla v zidanico. Nekaj trenutkov nato se j« začela vlivati po hribu navzdol ogromna zaloga vode, za njo pa se je valila zemlja. Vi nekaj trenutkih je bil njegov vinograd uni-
BI
žen. Medtem ko sta Pipan in sosed vedrila v zidanici, je skozi okna in zadnja vrata začela vdirati v zidanico voda. Moža sta se prestrašila, da bosta utonila sredi zidanice, pa sta pobegnila.
Med hudo udarjenimi je tudi posestnik Borštnar. Istotako je prizadet posestnik Sa-por Lojze, ki ima grunt v Moravski gori. Skozi vinograd je šel cel plaz, ki mu je potrgal trte, hišo pa mu ie zasulo tako visoko, da ni mogel več skozi vrata. Ko se ni mogel pred valovi in peskom nikamor več skriti, ne je povzpel do okna in se je s skokom rešil iz poslopja.
Dolga je še vrsta prizadetih posestnikov. Med drugimi je oškodovan tudi žuonik Fid-Jer iz Dol, ki ima pri nas svoj vinograd. Prav tako so udarjeni še kmet Zavrl z Jelen j, Višnjikar z Brezovega in Fakin Avguštin. Huda škoda je prizadela tudi Brigito Jereletovo. lastnico Valnerjevega vinograda, ki je bil eden najlepših, kar jih_ je premogla naša vinorodna okolica. Zdaj pa ie vinograd uničen. Poštar Oven ima tudi uničen vinograd in je ob vso otavo. ki so jo prav tedaj sušili. V dolini so imeli ponekod do kolen visoko vode v hišah. Med prizadetimi v dolini je znani svetokriški trgovec Robert Vidmar, ki mu je vdrla voda v trgovino in skladišče.
Zadnje čase je trpel naš kraj precej zaradi škodljivih bramorjev. Kako uro po nalivu je plavalo po vrhu vode obilo bramorjev. Posestniki ob spodnjem toku so se zbali, da bo ostala vsa naplavljena golazen pri njih, zato so nagnali mladež, da je lovila plavajoče bramorje.
Skozi dolino teče skromen potoček, ki je ob nevihti narasel v razdivjano reko. Vodna zaloga poleg Vidmarjeve trgovine se ni mogla sproti odtekati pod mostom, zato je preplavila most in ga na enem koncu spod-jedla. Za promet je zdaj most neraben.
Prav na robu hudournega območja ima svojo zemljo posestnik Smolič iz Orešja. Ob stari cesti je imel visoko škarpo, ki mu jo je neurje podrlo, da mu je zdrčal v dolino vinograd.
Škoda, ki so jo utrpeli prizadeti posestniki, se ne da preceniti. Vinogradi niso uničeni le za letos, temveč za vrsto let.
Haloško pismo
Sv. Barbara v Halozah, septembra.
V	nedavni noči nas je obiskaJa huda ura. Okrog polnoči se je silno bliskalo in grmelo. Kmalu nato je strela udarila v hišo posestnika Emeršiča v Velikem Okiču. Nedol-go po tem se je pa vsula toča in močno prizadela vinograde v Gradiščah, pa tudi v Paradižu in Gruškovcu.
V	nedeljo 21. avgusta smo izročili materi zemlji dobrega gospodarja in očeta, soustanovitelja in dolgoletnega predsednika tukajšnje posojilnice g. Kokala Janeza iz Paradiža. V skromnih haloških razmerah je vzorno vzgojil svoje dti-oke E^i sin je višji železniški Uradnik, drugi frančiškan, hčerka pa je učiteljica na rheščariskl šoli. Na domačiji je sin Jože, a pri hčerki Ani je dobri starček , preživljal jesen svojega življenja. Bodi mu žemljica 'lahka, žalujočim naše so-žalje!	,t.
Naši vrli orožniki so pod spretnim vodstvom narednika g. Jožka Zabavnika odkrili preko naše meje že na Hrvatski organizirano roparsko tolpo, ki je cela desetletja neovirano plenila po naših krajih. Njen vodja je neki 73-letni Habrko, ki je svoje člane pred sprejemom v svojo druščino celo zaprisegel kot kake vojake ali uradnike. Na-ifim orožnikom iskreno čestitamo na usipehu. Upamo, da boimo o tej zadevi še lahko več poročali in to mnogo zanimivega, čim bo preiskava končana.
Po Sloveniji gre glas: »Domovina« ie za nas
tiiišl na tulem
Iz Hervest-Dorstna (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensko narodno delavsko društvo v Hervest-Dorstnu bo obhajalo 151etnico obstoja z vinsko trgatvijo v nedeljo 25. t. m. v gostilni Westfalenhofu. Začetek popoldne ob 17. uri. Povabljena vsa slovenska društva.
BANKA BARUCH
11, Rue Auber, Pariš (9®) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje Iti po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune Belgija: št. 3064-64 — Bruxelles; Francija: št 1117-94, Pariš; Holandija, štev. 1458-66 Ned Dienst; Luksemburg: št 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
IzPielimurlo
Po 24 letih se je vrnil iz Rusije. G. Šiftar Aleksander, brat tvorničarja g. Šiftarja Ludvika iz Murske Sobote, se je vrnil iz ruskega ujetništva. S seboj je privedel ženo in hčerko, ki je študirala v Rusiji medicino.
Strela zažgala mlin. V nedavni noči je strela udarila v Vučakov mlin, v Vadarcih. Mlin je kljub takojšnjemu gašenju zgorel do taL Škoda je tem večja, ker je bilo v mlinu mnogo žita. Škoda je z zavarovalnino le delno poravnana.
Negovanje kože
Ženske imajo često po nadlaktih, a tudi po stegih raskavo kožo, tako zvano kurjo polt, kar ni lepo. To se da precej lahko odpraviti, če se umivamo po rokah in nogah s prav vročo vodo. Nato se nadrgnemo s segretim finim laškim oljem in skrtačimo s čisto krtačWo, kakor jo rabimo za nohte. Če to nego dvakrat na teden ponovimo, bo kurja polt kmalu izginila.
Tudi trda koža na komolcih, ki se često pojavlja, se da odpraviti. Sicer je to navadno posledica razvade, s komolci se opirati na mizo. Koža postane spet mehka in bela, ako razpolovimo limono, iztisnemo nekaj soka in ga nadomestimo z žlico olja. Poftem nadrgnemo z eno polovico en komolec, z drugo pa drugi komolec. A treba sukati limono okoli komolca najmanj deset minut, da koža sok in olje dobro upije.	,
Ob koncu avgusta je clevelandska policija prijela 65-letnega cunjarja Eltmerja Cum-mingsa kot osumljenega, da je on tisti morilec, ki je v teku štirih let iz nekega bolestnega nagiba izvršil 13 umorov. Sedem žensk in šest moških je postalo žrtev tega strašnega morilca. Izmed žrtev &a le dve spoznani. Sled za morilcem je pokazal šele 13. umor, ki so ga odkrili 16. avgusta letos, in sicer je dala sled za njim odeja, v katero so bili zašiti ostanki trupla. Začeli s0 iskati lastnika odeje m so v to svrHo4 objavili njeno sliko v časopisju. Kmalu se je prijavil neki moški in je povedal, da je to odejo pred sedmimi tedni prodal cunj ar ju Elmer-ju Cummingsu. Na podlagi te ugotovitve se preiskava nadaljuje.
Ni besed, ki bi mogle zadostno nazorno opisati strahoto in okrutnost clevelandskih umorov. Vsi umori so bili na enak način izvršeni, kar je dokaz, da so bili izvršeni od istega zložinca. Trupla umorjenih žrtev so
Snaga pri govedi
Čitali ste naredfto, ki prepoveduje dogon onesnažene živine na sejme. Posebno zdaj, ko razsaja slinavka in parkljevka, je čistoča pri živini potrebna, če se hoče kmet obvarovati nepotrebnih stroškov in izgube.
Za konje ve vsak živinorejec, kolike je koristi čohelj (štrigelj) za dobro rejo in zdravje. Da bi pa tudi goved tako snažil, ne pride nikomur na um. Vendar je taka zakrknjenost prav nespametna in celo škodljiva.-^Toda tudi tisti, ki olušči z goveda s čoh-ljem samo najhujšo nesnago, ne stori še dovolj.
Ko si očedil govedo najhujšega blata, vzemi enako ko pri konju v eno roko žimnato krtačo, v drugo pa čohelj in videl boš, koliko prahu boš nadrgnil. Krtačo in čohelj obešaj zunaj na podboje, da ti v vlažnem hlevu prehitro ne preperita. Koristi krtačenja boš kmalu videl v dobrem teku in pomnoženem mleku in v boljši in hitrejši reji živine.
Da se pa govedo ne bo tako zamazalo, ne štedi s steljo in si jo pravočasno in dovolj pripravi že v zgodnji jeseni za celo zimo. Hlev skidaj vsak dan! Ometa j tudi pajčevino in hlev pridno zrači.
Neka] nasvetov staršem
Nepotrebno je mučiti otroke s poukom, dokler niso godni za šolo. Možgani otrok pred šestimi letom so še premalo razviti, da bi mogli opravljati duševno delo. Nikar ne mislite, da pomeni ponavljanje iz otroških ust že resnično umevanje.
Otroke je važno privaditi na razočaranja. Naj vedo, da ne morejo dobiti vsega, kar bi hoteli. Seveda pa tu ne smemo pretiravati, kajti otroci potrebujejo po drugi strani mnogo veselja za svoj razvoj.
Otroci so telesno razmerno zmogljivejši od odraslih. Opazujte jih samo, kako se v igri po cele ure podijo, ne da bi se utrudili. To je zavoljo tega, ker je otroško srce v primeri z množino mišic, ki jo mora oskrbovati, dosti večje.
USODNA LUČ
S povezano glavo stopi stari Gašper v krčmo.
»Kaj se vam je pa pripetilo, oče?« ga vprašajo gostje.
»Snoči sem se vozil s svojo kobilico proti domu! Naenkrat sem opazil pred seboj na desni luč. Zavrnil sem na levo, pa glej, tudi tam je bila luč. Najbolje bo po sredi, sem si misiji in za vozil tja.«
»No, pa potem?«
»Potem? Kako vraga šem mogel vedeti, da sta bili obe luči svetilki na istem avtomobilu ...«
zmerom našli gola in z nožem so bili vsi deli telesa odrezani od trupa. Vse pa, kar bi moglo .pokazati,,- kdo bi bil umorjenec, je bilo skrbno odstranjeno. Zato je bilo mogoče doslej spoznati le dve žrtvi.
Ko so aretiranega cunjarja Cummingsa zaslišali, je povedal, da "je dotično odejo res kupil, a da jo je takoj nato prodal nekemu moškemu, ki se nanj ne more več spomniti. K0 so'mu zastavljaif različna vprašanja, je gladko odgovarjal, tako da so se že vsi bali, da se najdena sled ne bo izgubila in da bo strahotni morilec še nadalje moril po Clevelandu. Vendar se je policiji posrečilo dognati, da so drugo žrtev neznanca, Floren-co Polillovo našli prav blizu vrat tiste kleti, kjer je im-al, Cummlngs nekoč svojo cunj arsko trgovino. Kmalu nato pa se je cu-njar brez kakega posebnega vzroka preselil, To ga je najbolj osumilo in zato so ga obdržali v ječi.
Clevelandskemu morilcu
so na sledu
Ženski vestnik
Prepogosto umivanje glave škoduje
So ženske, ki mislijo, da si morajo umiti glave vsaka dva, tri dni. S stališča zdravega razvoja las in kože na glavi pa je treba prepogosto umivanje glave opustiti. Mnogo obolenj lasnih korenin gre na račun prepogostega in nesmotrnega umivanja.
Pri redni rasti las naj si moški umijejo glavo kvečjemu dvakrat na teden, ženske pa kvečjemu vsakih deset dni. Če je koža na glavi občutljiva, morajo biti presledki še .večji.
Premočna zamastitev, ki moti tudi obliko frizure, je videti nedvomno grda, toda moti se, kdor misli, da more to zlo odpraviti na ia način, da si takoj umije glavo, kakor hitro dobijo lasje znani mastni sijaj. Cim češče izpiramo mast, tem bolj dražimo žleze, ki inast izločujejo. Uspeh je torej prav nasproten sistemu, ki bi ga hoteli imeti.
Suhe lase si po umitju od časa do časa previdno namažemo z nepokvarjenim olivnim ali mandljevim oljem, mastne lase pa obravnavamo isto tako previdno z lasno vodo, ki vsebuje alkohol. Ko si lase osušimo, moramo paziti na to, da jih ne osušimo tako, da postanejo krhki.
Vlaganje paradižnikov
Primerno količino, recimo štiri kilograme, trdih, rdečih paradižnikov dobro očistimo Ip cunjo in jih drugega k drugemu, ne da bi jih tlačili, naložimo v kozarce. Nato skuhamo štiri petinke litra vinskega kisa, ki smo mu dodali četrt litra vode in jedilno žlico soli. Ko se ta tekočina ohladi, zalije-mo z njo paradižnike tako, da sega tekočina za prst debelo nad sadove. Da bi se sa« tfovi čim bolj varovali okvare, nalijemo nad (površino kisa 10 do 12 dkg stopljene goveje masti, ki smo jo le toliko ogreli, da je postala gladko tekoča. Kozarce potem takoj zavežemo tako trdno, da ne pride zrak blizu, s pergamentom, ki smo ga najprej zmočili in nato takoj do suhega obrisali s cunjo. Kozarec brez odlašanja postavimo na hladen prostor, kajti šele tam naj se plast masti strdi, da bo vsebina bolje obvarovana okvare. Tako vloženi paradižniki so enako kakor presni primerni za solato in omake. Kis, ki smo ga uporabili za vlaganje, pa se da porabiti pri solati in drugih 0'kisanih jedeh. Tudi mast nad kisom je dobra za pečenje ali guljaž, če jo pomešamo k svinjski masti.
Za kuhinjo
Paprika z jajcem. Deset paprik operi in zreži na rezance. Seme odstrani. V ponvi razbeli mast in prepraži dve drobno zrezani čebuli in zrezano papriko, vse skupaj posoli in duši, da postane mehko, po potrebi prilij malo vode, da se ne pripali. Ko je paprika mehka, stepi v loncu za vsako osebo po eno jajce, k jajcem primešaj še malo sladke paprike ali popra, nato pa zlij lajoa k papriki in mešaj. Ko so se jajca strdrla, je jed gotova. Zraven daš v slani vodi kuhan krompir z malo kumne.
Mešana solata. Za vsako osebo skuhaj po eno jajce v trdo. Kuhano olupi in zreži na osem delov. Na pet jajc skuhaj pol kile krompirja, pol kile fižola v stročju in tri pese. Kuhani krompir in peso olupi in zreži. Na sredino sklede zloži peso, potem krompir, okoli fižol, potem oprano in strebljeno endilvijo, na endivijo pa položi jajca. Vse skupaj pokapaj z oljem in kisom, po vrhu pa še potresi z drobno zrezamim drobnjakom. Če hočeš imeti solato še različnejšo, daš lahko še kuhano cvetačo, papriko, paradižnike in kumare.
Hruške v čokoladni kremi. Pol kile ne prezrelih hrušk operi in olupi ter zreži na štiri dele. Skuhaj jih v osminki litra vrele vode. v katero si vrgla tri žlice vanilijevega sladkorja. Kuhane in hladne ter ocejene zlo-
ži v skledo in jih polij s čokoladno' kremo. Čokoladna krema: V lonček deni četrt litra mlačnega mleka, sedem gramov želatine, 4 rumenjake, 12 dek sladkorja v prahu, 12 dek čokolade in pol paličice stolčene vanilije. To kremo kuhaj mešaje na ognju, da se prične gostiti, nato jo odstavi in mešaj na hladnem, da se čisto shladi, potem pa primešaj še četrt litra sladke stolčene smetane. Vse skupaj pa polij po pripravljenih hruškah in postavi za dve uri na hladno, da se strdi.
Rezanci z mesom. Ostanke od mesa, bodisi govejega, telečjega, svinjskega ali perot-ninskega, ali pa vsakega nekaj, drobno zreži. Drobno zreži tudi eno čeublo. Žlico sirovega masla ali masti razbeli in prepraži čebulo, dodaj meso in oboje skupaj praži. Malo popopraj in po potrebi osoli. V slanem kropu pa skuhaj rezance (ali pa makarone). Kuhane ocedi, polij z mrzlo vodo in spet ocedi. V kozi razbeli malo sirovega masla ali masti. Stresi na maslo rezance, polij z dušenim mesom in premešaj. V lončku pa stepi dve ali tri jajca, polij po rezancih in postavi v pečico za toliko časa, da se jajca strdijo. Daš s solato za večerjo na mizo.
Goveji zrezki. Tri četrtinke kile mesa (stegna ali mesa od križa) zreži na zrezke. Zrezke potolči in osoli. V kozi razbeli mast in prepraži eno drobno zrezano čebulo. Na če-pulo položi zrezke, jih potresi s papriko in dodaj tri zrezane paradižnike ter pokrite duši eno uro. Med dušenjem jih večkrat obrni in po potrebi prilij žlico ali dve vode, da se ne prismodijo. Zdaj dodaj še kilo olupljenega in na tenke plošče narezanega krompirja in vse skupaj duši, da postaneta meso in krompir mehka. Daš s solato na mizo.
Nadevani zrezki z rižem. Goveje meso (stegno) zreži na zrezke in jih dobro potolči in osoli. Na vsak zrezek deni v sredino žlico opranega in posušenega riža in malo prepra-žene čebule. Zrezke zvij in zapni z zobotrebcem. V kozi razbeli mast, položi zrezke na mast in jih peci, da se dobro zapečejo in porjavijo. Nato prilij malo juhe ali vode ter pokrito duši, da se riž zmehča. Daš s poljubno prikuho na mizo.
Gobova juha. Pol kile jurčkov očisti, po-pari in drobno sesekljaj. V kozi razbeli mast stresi na mast sesekljane jurčke in žlico sesekljane čebule in pokrito duši pol ure. Nato potresi po jurčkih tri žlice moke in ko moka malo porjavi, osoli in zalij s kropom. Ko je juha vrela četrt ure, dodaj dve žlici sladke ali kisle smetane, žlico sesekljanega zelenega peteršilja in ščep popra. Ko je vse skupaj prevrelo, je juha gotova.
Palačinke z jurčki. V loncu raztepi tri rumenjake, pičlega pol litra mleka, četrt kile moke, noževo konico pecilnega praška, 12
Majhna riba, ki
Na Havajskem otočju je na tisoče iskalcev biserov prenehalo s svojim delom v strahu pred majhno, komaj trideset centimetrov dolgo ribo. Ze pred desetimi leti so morali iskalci biserov začasno opustiti svoje delo. Takrat se je pojavila »morilka ljudi«. Vendar je bilo ta čas le malo teh rib, ki so kmalu spet izginile. Zdaj pa se je pojavila druga »morilka ljudi« v velikih množinah v Južnem morju, ki je nekoliko drugačna od one pred desetimi leti. Nihče poprej še ni opazil te posebne vrste koralne ribe, ki je dolga okoli 30 cm, namesto repnih plavuti pa ima ostre bodice, s katerimi strelja kot z zastrupljenimi puščicami. Prejšnja vrsta koralnih rib je povzročala ljudem samo nevarne otekline, kogar pa rani strupena puščica novoodkrite »morilke ljudi«, je zapisan smrti. Ta riba je stokrat nevarnejša za človeka kakor morski volk. V zadnjih treh tednih, poroča neka havajska družba trgovcev z biseri, je umrlo kot žrtev »morilke ljudi« preko petdeset ljudi.
Strah domačinov pred to ribo je razumljiv, če pomislimo, da se »morilka ljudi« komaj razloči od nenevarnih koralnih rib. Lovci na bisere so često naleteli na velike množine ko-
dek sesekljanih jurčkov, žlico sesekljanega zelenega peteršilja in malo soli. V raztepeno testo zamešaj še sneg treh beljakov. Iz testa speci palačinke. Peci jih kakor navadne palačinke. Daš s solato za večerjo na mizo.
Praktični nasveti
Madeže od potu odstranimo z mlačno vodo, ki ji dodamo nekoliko boraksa. Če pa tako ne gre, naredimo iz boraksa in mlačne vode kašo, in to namažemo na madež. Čez nekaj časa dobro operemo z mlačno vodo.
Dlako psov ali mačk spraviš na prav lahek način iz volnenih oblek z navadno krtačo za obleko, katero pa moraš poprej namočiti v špiritu ali drugem žganju.
Kadar pobiramo pepel iz peči, moramo paziti, da se preveč ne praši, ker je pepel zelo lahek in ga že lahen puh raznese po vsej sobi ali kuhinji. Zato je priporočljivo, da polijemo pepel z nekoliko vode in ga v peči premešamo, potem šele poberemo. Moker pepel ima sicer neprijeten duh, zlasti če je še .Opel, a je vendar boljše, kakor da nam vse zapraši.
Kadar polniš kozarce z mezgo, kozarce prej zmerom dobro segrej in postavi na krpo, katero si zmočila v vroči vodi in jo dobro ozela. Kozarcev, napolnjenih z mezgo, ne postavljal na prepih, temveč jih pusti v kuhinji na toplem, da se mezga v kozarcih počasi shladi.
Da se volnene nogavice pri pranju ne uskočijo, zavij še nove nogavice v mokro krpo in po krpi likaj toliko časa, da se ta posuši pod likalom. Ker pa pri tem nogavjce postanejo malo vlažne, jih deni sušit.
Kadar pečeš pečenko, a se nikakor noče zarumeniti, tedaj potresi v pečico žličko sladkorja, jo zapri in zaprto pusti pet do deset minut. Tako bo pečenka lepo rjavo zapečena.
Kadar si zelo utrujena, tedaj si pripravi toplo kopel za noge. Vodi dodaj eno ali dve pesti navadne soli in drži noge v vodi toliko časa, dokler je topla. Nato noge dobro obriši in zdrgni z limonovim sokom.
Če imaš na nogah trde nohte, tedaj jih vsak večer namaži z vazelinom ali oljem in potresi po nohtu sežgan galun. Galun sežgeš takole: ko je plošča štedilnika še vroča, natre-seš nanjo galuna, in ko se začne galun topiti in napravi mehurčke, ga pobereš v primerno pločevinasto škatlico. Ko se shladi, ga z roko zdrobiš z prah. Ta prah potem potresi po namazanem nohtu. Sežgani galun nohte zmehča, da jih potem z lahkoto porežeš.
Če te stalno pečejo podplati v čevljih, tedaj noge vsako jutro, preden se obuješ, vtakni v mrzlo vodo, potem noge dobro obriši in šele nato se obuj.
strelja
smrtne puščice
ralnih rib v Južnem morju, ne da bi se bili zmenili zanje. Odkar pa so se pojavile strupene ribe, ki so se pomešale med nestrupene, si komaj kdo upa v vodo. Celo najpogumnej-ši otočani, ki gredo z nožem na morskega volka, se tresejo pred morilsko ribo, ki šviga v morju sem in tja in strelja s svojimi smrtnimi puščicami. Nihče ne ve, kako bi se ubranil nevarne »morilke ljudi«.
Znanstvenikom je pojav te nove strupene ribe uganka. Neka skupina raziskovalcev Južnega morja je oddala v newyorški akvarij eno izmed teh rib, kjer so jo natančno pregledali. »Morilka ljudi« ima posebne strupene bezgavke. Nevarnost tega strupa prav nič ne zaostaja za pikom strašne indijske kače kobre. Prav tako, kakor umrje človek pičen od kobre po dveh minutah, učinkuje strup nevarne koralne ribe nekako po dveh minutah tudi smrtno.
Zmerom je vladalo mnenje, da uporablja nevarna koralna riba svoje orožje samo proti drugim ribam.. Najnovejši dogodki pa pričajo, da napada riba v prvi vrsti ljudi ln se ne ustraši niti desetkrat večjega morskega volka.
DOMOVINA it 3*
WTXAK H f
Divji lov za pobelim!
medvedi in sloni
V finskem mestecu Deinjoki je majhen potujoči cirkus dajal predstave. Nekega večera ko so ljudje pravkar napolnili cirkus, pa Ja nad mestom završal silen vihar. Vihar je pri-hrumel tako naglo, da uslužbenci niso mogli »praviti na varno toteme strehe in kletk, M so bile v njih živali. V nekaj minutah je vihar podrl šotor, ia je streha padla na gledalce.
Zaradi silnega piča so «e »plašile zveri, ki so bile v kletkah. Najraje so se prestrašili sloni, ki so bili baš vpreženi v voz, na katerem je bila kletka z medvedi. Vihra okoli njih jih je nagnala z vpreženim vozom vred venkaj na prosto, nato pa so .zdivjali po cestah. Na voghi nfke baše se je S kletko prevrnil in kletka se je razbila. Tako sta oba medveda, ki sta boHa v iisti kletki, Mla prosta in sta ušla. K sreči pa je kletka, v kateri je bil lev, ostala nepoškodovana.
Eden izmed medvedov je na svojem begu srečal 15Letnega fanta, ga pograbil in ga na mestu umora. Napadd je tudi mlado žensko, katero je poškodoval, da so Jo marali prepe-
ljati w b&teiišoioo. S afcmi vred so nazadnje tudi medvedje fqgtenM v Mahnil gozd. Vojaštvo je Mb lakaj podane na pogon aa zvermi. Še tisto «ač so praskali tamkajšnji gozd, da bi čimprej cajeM pobegle zveni. Kanalu so naleteli na ob« medveda, M p« sta bila pobesnela ter sta Tsvgpsifl« vsakogar, M se jima je skušal približati. Zato so vojaki morali začeti streljati ter so --obe živali nMli.
Drugi dan od nadaljevali lov ca sloni. Sloni so v divjem .Btrahu bežali kar vse vprek in poBMešimZ pod ;ss9m®. Vojaštvo in lovci ete ure SH za mpacroo sledjo, pa jih nikjer mpgH dohiteti. Ze so mislili, da bodo nazadnje morali tefii slone postreliti, kar bi mali chkans docela uničilo. Nazadnje pa so ob .lepem solncu našli slone, ki so mirno počivali sredi male jase v gozdu ter se pasli. Ko so zagledali Ijaadi, niso pobesneli kakor poprej medvedje, marveč so mimo ležali. Ko se jim je pr%lžžal njihov strežaj in krotilec, so se ga četo na vse moč razveselili in začeli glasno trdb?ti. Nato so se mirno dali odvesti nazaj k svojemu vozn.
V Franciji prijet pustolovec, ki je opeharil albansko banko
Nedavno so ugotovili prebivalci albanskega mesta Dračs, da je v njihovo pristanišče priplula razkošna ladja, ki je že od daleč pričala o bogastvu. Las trik jahte je bil Američan Mackey. Kmalu so začeli govoriti po mestu,, da je Mackey pravljično bogat mož. Zato je silno razveselila prebivalce mesta «e6i, da se bo begati tujec za stalno naselil » njihovem mestu. Govorili so, da ima Američan namen v tem tihem gnezda o&aovati -veliko trgovino, ki bi pomenila velik blagoslov za mesto in deželo.
Mestni prebivalci »o Se nadalje itvedeh, da naj bi imel Američan v hotelu, kjer je stanoval, spravljene dragocenosti, Id doseza-$o neizmerno vrednost, in da je dal fantu, ki mu je nesel kovčeg, pet sto lir napitnine. Zato ni bilo prav mč čudno, da vse mesto ni govorilo drugega kakor farno o tem bogatem ki ©dKčnem tujcu.
fcaenttai Američan je bil celo sprejet na dvora. Sprejem na dvora je ntzpriSl Se zadnje pomisleke, ki so jih imeli nekateri previdni meščani proti. Tako se je dal preslepiti cd Američana tudi neki višji držami uradnik pri Rdečem križa.
Nekega jutra je pustolovski Američan ie zgodaj prišel v Albansko banko, pokazal ček za 300.000 dolarjev In zahteval Izplačilo. Uradnik ni verjel svojim očem. V teku vsega službovanja še ni izplačal tako visokega zneska. Takoj je o tem obvestil ravnatelja, kije dal Mackeya poklicati k sebi v pisarno. "Ravnatelj mn je priznal, da banka nima toliko gotovine za izplačilo, in ga prodi, naj malo počaka. Mackey je nejevoljno vzel to na znanje. Ravnatelja je prepričeval, da o pristnosti čeka ni nobenega dvoma, in silil, naj se mu izplača vsa vsota.
V tem trenutku se je Maefcey spomini
omenjenega visokega uradnika Rdečega križa, s katerim se je spoznal prejšnjo noč. Dal ga je poklicati in mu izjavil, da ima namen, poklonili Bdečemu križ« tretjimi vsote. V ostalem pa je vztrajal na tem, da mu mora banka ostanek, to je 200.000 dolarjev (okoli) B milijonov dinarjev)., takoj izplačati. Ravnatelj banke je pristal na to in naposled izplačal ostanek.
je nato • poSmmi jMkanftil razmetaval bankovce in priredil veselico, na kateri se je zabavalo pai mesta. Vina je bilo v izobilju, a ko ga je zmanjkalo, so ga takoj pripeljali iz sosednih mest. Noč je bila izredno vesela. Proti Jutra so Američana spremili z godbo v pristanišče. Mackey se je od svojih norih prijateljev poslovil kar najpri-sriaaeje in nekatere je povabil celo na zajtrk za naslednje jutra.
Ko so povabljenci naslednje jutro res prišli v pristanišče, so zaman iskali Američanov© jahto, zato pa je takoj nato Albandca državna banka dobila Iz Londona obvestilo, da je ček ponarejen.
O lepi jahti in skrivnostnem pustolovcu so bOe obveščene vse pristaniške poMcije, toda o Maekeyu
ni bilo ne <hnha ne shiha. Dolgo časa so ga zaman tdeafi. Tle dni pa je neki
detektiv v MarseoMeu opazil, kako se neki elegantno oblečen gospod prepira s šoferjem. Detektiv je ugotovil, da je Ho za osemnajst frankov, ki jih tujec ni hotel plačati šoferju za vožnjo. Detektiva se je aMo, da prepir za tako majhen znesek ni bil v skladu z elegantnim gospodom, zato si je natančno In od bliža ogleda ftega moža. Takoj je ugotovil, da je hal to pobegli Američan, ki so ga iskale
vse pristaniške policije ob Sredozemskem morju. Pustolovca so takoj aietaralia ukradenega denarja ni inael več. ZadnjSi osemnajst frankov je prejel šofer.
X Dva slepca sta spregledala. Iz San
Frančiška poročajo, da se je zdravnikom posrečilo s prenosom ro ženice z oči neke 80-letne umrle starke ©zdravili slepe oči 43-lett-nega pastorja Hardinga Iz Portlanda in 21-ketnega pianista Mortonta iz Sacramenta. Ko ao jima sneli obvezo z oči, je pastor vesel vzkliknit: »Vidim, vidim!« Mladi pianist, ki Je bi! od 1. 1932. slep, je pa ves vzhičen, da sicer Se ne vidi popolnoma, vendar že motno razloči predmete pred seboj. Nato ga je veselje tako prevzelo, da je omedleL Zdravnik, kateremu je uspela srečna operacija, pravi, da bosta oba spet popolnoma videla.
X Ujetniki iz svetovne vojne. V Krotošln so prispeli trije Poljaki, ki so bili med svetovno vojno kot nemški vojaki prišli v rusko
ujetništvo. Po vojni so jih boljševikl spravni v ujetniško taborišče ob ruako-*nandžurski meji pri ZaozemajL Možje so povedali, da je bilo v tem taborišču še pred kratkim 700 vojnih ujetnikov. 40 se jih je vrnilo na Poljsko, nekaj na Češkoslovaško, ostanek pa v Nemčijo.
X Zvezana zločinca sta skočila Iz vlaka.
V bližini Katovic na Poljskem je prišlo do razburljivega poizkusa pobega dveh zločincev iz drvečega vlaka. Zločinca, ki sta bila
privezana drug k drugemu, sta med vofaijg pisarite na pofirista, M tu j« spremljal, gA odrinila in skočila Iz vlaka. Eden Izmed do* črncev, ki sta bila zw?rfljo ropa In telesna poSkodbe obsojena na deset let težke je zadel pri tem z glavo ob železno
nico. da je obležal na mesta mrtev, drugI pa dcfcfiH hude poSkodbe. Policist je Mi me£ tem potegnil za zasilno zavuro in vlak M je ustavil, Mrtveca in Tamjenca so i nazaj v Vlak.
■X Se zdaj žaluje aa ženinom, ki je padci ^ svetovni vojnL Kratko potem,, ko je nastal t svetovna vojna, se je neka Cy thia Hardingo« wa vrnila iz Kanade v I<nndr>n, da M aa ja* vila za bolniško strežnico. Med bivanjem aH Francoskem se je seznanila s stotnikom ZA* vardom Theugerjem, a katerim se je hoteif kmalu poten poročili. Toda Thesiger ja nf bojišču postal žrtev granate in njegov bral dvojček je Hardingovi prinesel žalostno vesk Hardingova je bila spočetka brezumna od ža« los ti, potem pa si je izmislila poseben načrtj db bi bila ie nadalje nekako zvezana z Ed< vardom Tbesigerjem. Pregovorila je njfgo-v$ga brala, da se je z njo poročil samo zato, da je dobila Thešigerjevo ime. Brat pa ji kmalu potem zapustil Evrcpo in ga ni bilo več na spjfgled. Bivša Hardingova se j« umaknila na majhno posestvo in živi tam 2e zdaj na čuden način. Cfo vsaki obletnici svoje poroke si da postaviti v jedilnica voščeno lutko z natančnimi potezami Edvarda Thesigerja. Po obedu gre Julka spet v svoj prostor, kjer ostane do naslednje obletnice. Toda vsak večer stepi nekdanja bcdnUSka strežnica k voščeni iiguri in ji volči lahko noč.
X Vodo z Dunaja pije. Vsak dan odleti posebno letalo z dunajskega	brez potnikov proti Salzburgu. Dolgo niso vedeh, kaj je to pomenilo. Zdaj so skrivnost letala izdali. Vsak dan dobiva Hitler v času, ko biva v Obersalzbergu, sodček dunajske studenčnice, ker ima to vodo najrajši.
X Med človekom in opico. Na nedavnem zborovanju angleških znanstvenikov je učenjak Arthur Keith poročal, da so naSi v Južni Afriki lobanjo človeške opice. Po Keitho-vem poročilu kaže ta lobanja razne podrobnosti, značilne za človekovo letošnjo. To velja posebno za zobovje To odkritje je nad vse važno za nadaljnje raziskovanje razvoja človeka in opic. Kaše, da so v Južni Afriki nekoč živele človeške opice, ki so bile v mnogih rečeh različne od šimpanzov in goril in človeka dosti podobnejše kakor te opice. Obraz tistih izumrlih opic m mri ploske oblike kakor obraz gorile. Gobec je majhm, deli okrog ušes in čeljusti so podobni človeškim, so pa seveda močneje izoblikovani.
X Uživanje grozdja je zdravo. 2e Grki, Ifegpčam m Rimljani so vedeli, da je uživanje grozdja koristno za 8ove9co zdravje. Zadnja leta se zlasti v Italiji spet močno Siri uživanje grozdja., m vidiš vsepovsod stojnice za grozdje, kjer tudi stiskajo sok iz grozdja in ga prodajajo. Grozdje ima obilo rudninskih soli, sadnega sladkorja in vitaminov. Zato tudi zdravniki zelo priporočajo uživanje tega sadu.
X Japonsko je opustošd tajfun. Te dni Ja divjalo nad Japonsko strašno neurje, kakršnega že dolgo ne pommij©. Nevihta je bila hujša od one pred šestimi leti, ki je uničila vso srednjo Japonsko. V Tokiju je zdaj ti' soč hiš pod vodo ia na tisoče prebivalstva je brez strehe. Pod razvalnanai neke hiše so našli več utopljencev. Podrtih je dva tisoč telefonskih drogov in pretrgane so vse železniške zveze s prestolnica Proge in ceste so ponekod čisto uničene, tako da ni upanja, da bi bi promet v kratkem času vzpostavljen. V jokohamfikem pristanišču se je ponesrečil velik angleški prekoinordd parnik »Chitrel1«. Dalje se je na polotoku Misakiju pred Jokahamo potopil parnik. V Kandi je poruši! vihar tekstilno Ivornico, ki je nazadnje še začela goreti. Ker je divjala nevihta, je bilo gašenje nemogoče, tako da je ogenj v Kandi uniči! = pristanišče. Divji vihar, tako zvani tajfuu, je divjal v smeri proti severu.
X Tri metre dolgi kuščarji. Holandska oblastva na Javi so madžarskemu filmskemu režiserju Fejosu dovolila na malem otoku Ko-modu lov na velikega kuščarja. Ta otok je edini v Južnem morju, ki hrani še nekoliko ostankov starodavnega živalstva. Fejosovi lovski skupini je uspelo, da je ujela 19 kuščar-skih zmajev. Od tega plena je holandska vlada po en primerek darovala živalskima vrtovoma v Stockholmu in Kodanju. Obe živali sta s parnikom že prispeli v Kodanj, kjer sta zbudili ogromno pozornost. Obe merita po tri metre od širokega gobca do konca repa. Ščiti ju debel, rjavosiv oklep. Danski namenjeni zmaj se je v kodanjskem živalskem vrtu vedel spočetka zelo divje in je kazal 'gledalcem svoje strašne zobe. Živali sta dospeli v Evropo sicer zdravi, vendar pa je vprašanje, ali ju bo mogoče dalje časa ohraniti živi.
X Zdravilna moč godbe. Ze^preprosti pa-darji in čarovniki v starih čaMh so skušali pregnati hudiča iz bolnega telesa s pomočjo plesa in godbe V starem Egiptu^ verovali v zdravilno moč godbe bolj kakor v ziravila. Grški učenjak Teofrat je uporabljal gocfttK za zdravljenje ljudi, ki jih je pičila strupena kača. Tudi Pitagora je pripisoval godbi zdravilno moč. Moderni zdravniki sami zatrjujejo, da godba dobro vpliva na bolnega človeka. Tako je nedavno predaval ameriški zdravnik dr. Sigerist o vplivu godbe na bolnike. Dr. Sigerist dela na to, da bi izdelali gramofonske plošče zlasti z modernimi skladbami, ki bi jih uporabljali v vseh ameriških bolnišnicah ne kot neposredno zdravilo, temveč kot pomirjevalno sredstvo, s katerim bi spravljali bolnike v dobro voljo in tako lajšali delo zdravnikom. Saj je znano, da bolnik mnogo laže preboli bolezen, če je dobre volje.
Za smeh in kratek čas
V JEČI
»No, zakaj pa ti sediš tu?« vpraša jetnik svojega tovariša.
»Mene je spravila pod ključ konkurenčna zavist.«
»Kako to?«
»Ker sem delal prav take b .nU-vce, kakor Narodna banka.«
EVA
A: »Kaj tako premišljuješ?«
B: »Ne gre mi v glavo, zakaj je Bog ustvaril Evo iz Adamovega rebra in ne narobe.«
A: »Kaj se mešaš v božje posle! Eva bi gotovo rada žrtvovala še drugo rebro, samo da bi poleg moža dobila še hišnega prijatelja ...«
KOSTI
Na obrežju se solnči nenavadno koščen možak. Mimo pride lovec s psom, ki se zažene v suhača in ga zagrabi za noge. Kopalec zastoče od bolečine: »Zakaj nimate tako ujedljivega psa na verižici?«
Lovec: »Nisem jaz kriv, temveč vi, ker tnu kažete svoje kosti.«
V MUZEJU
Oče: »Glej, tale veliki jezik je od Aleksandra Velikega.«
Sin: »Pa tisti mali?«
Oče: »Ta je pa iz njegovih mladih let.«
PUJSKI
Stric: »Otroci, kaj vas ni sram, da lazite /o blatu po vseh štirih kakor pujski.«
Mihec: »Zakaj bi nas bilo sram,' stric, saj Be igramo pujske...« i _
Ker je na zalogi še nekaj
starih oken in vrat, izložbenih Šip, železnih rolojev in starih parket,
odprodaja iste po zelo ugodni ceni na stavbišču Bat a na vogalu Šelenburgove in Aleksandrove
ceste.
Gradbeno podjetje Ing. Jos. Dedek, Ljubljana.
NOVOST!
SAMO DIN 49.50
et. 62.300 Anker-un pravi švicarski »troj. Dobra kvaliteti lep kromira<n okjov 6 pismeno garancijo
Din 49.50
Stev. 62.301 Ista S osvetljenimi kazalci ln številčnico
(Radium) Din 59.50
Zahtevajte cenik, In ram ga pošlje zastonj ln poštnin« prosto
Ljubljana 6
trastna protokollrana tovarna ur v Svlct,
Javna zahvala.
Vsem, ki ste me tolažili ob nenadni izgubi dragega očeta
Ivana Tomažiča
posestnika na Vitanu izrekam po tem potu prav iskreno zahvalo, ker mi je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti.
Obenem se v imenu naše obitelji zahvaljujem za številne izraze sežalja, lepe vence in šopke, ki ste jih poslali, vsem mnogoštevilnim udeležencem pogreba, zlasti gg. duhovnikom, domačim in okoliškim društvom, godbi, pevcem, delegacijam raznih organizacij, zadrug itd., prijateljem in znan-I cem, skratka vsem, ki ste dragega pokojnika
■	spremili na zadnji poti. Vsem prav prisrčna
■	hvala!
VITAN, dne 23. avgusta 1938.
JOŽKO TOMAžIč, posestnik, Vitan pri Središču.
Kupuj domače Mago!
ZDRAVSTVENE IN POUČNE KNJIGE
Zablode ljubavnega življenja 20 din, Ve-« liki vsevedež 28 din, Spisovnik ljubezenskih pisem, veliki 30 din, mali 24 din, Sanjska knjiga vedeževanje iz kart velika 38 din, Najboljša kuharica 40 din, Kako se žena obvaruje spočetja nosečnosti 36 din. Razpošilja po povzetju POLAJNEC, Ljubljana — Moste, Bavdkova 2-1.
2.500 DIN POTREBUJETE,
da zaslužite 1.000 din mesečno. Pišite: »Anos«, Maribor, Orožnova ulica.
LINOLEJ,
kartolej, voščeno platno, gumi platno in tekače, autoplatno nudi najceneje »OBNOVA« F. Novak, Maribor, Jurčičeva ul. 6.
Dunajski ve (esejem
il. do 17. septembra 1938.
Tehnični sejem do 18. septembra. Znatne vozne olajšave!
Z velesejmsko legitimacijo in potnim listom vizum brezplačen! Znižani vizum za pot skozi Madžarsko se bo dobival na meji na podlagi velesejmske legitimacije. Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih in madžarskih železnicah, na nemških državnih železnicah kakor tudi na ladjah donavskih par-niških družb, na Jadranskem morju in v
zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst in velesejmske legitimacije po 50 din se dobe
pri Dunajskem velesejmu (Wiener Messe, A. G., Wien VII.)
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»PUTNIK«), Tyrševa cesta 11, in pri isti zvezi v hotelu Metropolu in zvezinih podružnicah.
Scb»c

vsaVo
a<3°'
<etPe0^' e'


i0vo




p6