Strakoisifo glasil® „Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru*'. Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,,Zveze“ dobivajo list brezplačno.
Štev. 5.
MorlDor, dne 24. ms$|€i 1929.
teto VII.
Zahvala.
Po trimesečnem bivanju v zdravilišču na KJenovniku in štirimesečni rekonvalescenci doma, sem se popolnoma ozdravil, tako, da sem s 16. majem 1929 zopet nastopil redno službo pri zvezi kakor tudi pri mariborski mestni zadrugi.
Ob zopetnem nastopu službe si štejem v dolžnost zahvaliti se ravnatelju zdravilišča na Kle-novniku g. dr. Roku Jokovič, šef-zdravniku dr. Peru Samra-džija, in asistentoma gg. dr. Franju Sorić in dr. Stankotu Dujmošič za požrtvovalnost in pozornost, ki so mi jo izkazovali prilikom tako uspešnega zdravljenja v zdravilišču. V enaki meri se zahvaljujem gospodoma dr. Franu Jankovič in dr. Teobaldu Zirngast, zdravnika OUZD v Mariboru, ki sta mi stala v dobi rekonvalescence ljubeznivo in požrtvovalno ob strani.
Iskrena zahvala naj velja tudi Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je za časa moje bolezni podpiral gmotno mene in mojo rodbino.
Najiskrenejše se”zahvaljujem načelstvu obeh organizacij in vsemu gostilničarstvu, da mi je rezerviralo službo do ozdravljenja, zveznemu načelniku gospodu Andreju Osetu, ki mi je izposloval pri ožjem odboru mesečno podporo ter zveznemu podnačelniku g. Matiju Holcu in vsem odbornikom za naklonjenost.
V Mariboru, 16. maja 1929.
Anion Komne,
tajnik zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti in zadrugegostil-ničarjev in kavarnarjev v Mariboru.
Zapisnik
rednega letnega občnega zbora Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru, ki se je vršil v četrtek, dne 16. maja 1929 po enournem čakanju ob 15. uri popoldne v restavracijskem salonu hotela »Moran« v Aleksandrovi ulici št. 37 s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1- Otvoritev.
2.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo načelstva, tajništva in blagajnika.
4.	Obračun za leto 1928.
3 Obračun za 1. 1929.
6.	volitev načelnika, 2 odbornikov in 3 namestnikov.
7.	Sprememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Navzoči:
a)	Za vodstvo:
1.	G. Andrej Oset, zadružni načelnik.
2.	G. Lojze Strehar, zadružni podna-čelnik.
3- G. Anton Komac, zadružni tajnik. 4. G. Matija Volk, zadružni blagajnik.
t>) Zastopniki nblastev.
G. Ignacij Založnik, obrtno-zadruž-ni nadzornik.
j	c) Članstvo:
Občnega zbora se je udeležilo 22 od 121 zadružnikov.
K prvi točki
dnevnega reda ugotavlja po enournem čakanju zadružni načelnik gosp. Oset, da je bil občni zbor pravilno sklican in da so v smilsu § 17 zadružnih pravil danes storjeni sklepi veljavni vzlic pičli udeležbi, pozdravi obrtno-za-družnega nadzornika gosn. Založnika, vse navzoče člane ter otvori zborovanje.
K drugi točki
dnevnega reda se soglasno sklene opustiti čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, ker je bil itak dobesedno objavljen v »Gostilničarskem listu«.
K tretji točki
dnevnega reda poda zadružni načelnik g. Oset delovno poročilo za poslovno leto 1928, povdariajoč vsestransko podporo gospoda podnačel-nika in odbornikov, graja pa brezbrižnost večine zadružnega članstva, ki se občnih zborov ne udeležuje, pač pa z neutemeljenimi očitki otežkoča delovanje zadruge. Očitki izvirajo ravno iz nepoučenosti članstva, ki se za stanovske zadeve ne zanima, jemlje pa tudi najzavednejšim in najpožrt-vovalnejšim voditeljem veselje do zadružnega dela. Zaradi slabe udeležbe in tako vidno izraženega nezanimanja na strani članstva ne bo podal izčrpnega. poročila, marveč se dotaknil le najvažnejših točk zadružne delavnosti in večjih akcij v interesu gostilni carstva.
Meseca junija lanskega leta se je izkazala potreba odposlati k centralnim oblastim v Beograd deputacijo, katera se je med potjo pridružila delegatom ostalih gostilničarskih organizacij) naše države in pod vodstvom1 Središnjega Saveza v Beogradu intervenirala v sledečih zadevah:
1.	V ministrstvu za notranje zadeve glede odprave točilcev na stoječe goste, točenja vina lastnega pridelka, zaslišanja gostilničarskih organizacij predi izdajo potrdila usposobljenosti lokalov za točenje alkoholnih pijač, izdajanja neomejenih osebnih pravic, pravilnika o gostilnah in gostilničarskega zakona.
2.	V ministrstvu financ glede izdajanja točilnih pravic za točenje lastnega pridelka in točilnih pravic robce pred rešitvijo prošnje za osebno pravico in pred izkazanim nlačilom zadružne pristojbine, žigosanja igralnih kart, odprave pavšalne takse na račune in registrov za žganje, troša-rinskega zakona in taksne prostosti vlog gostilničarskih organizacij.
3.	V ministrstvu trgovine in indu-sf) ije glede podpiranja gostilničarske obrti kot pogoja za prosperiranje tujskega prometa in polovičnih' voženj po železnici.
Deputacija, v kateri sta razun zadružnega načelnika bila tudi gg. Rado Starman in tajnik Komac, je za naštete zahteve predložila' posebne pismene predstavke.
,S posebno vlogo je zadruga zaprosila vse v bivšem mariborskem občinskem svetu zastopane politične stranke. da se v vsakem slučaju izjavijo proti jpodelitvi novih krajevnih pravic in točilnic na stoječe goste. Zadruga se je pri občini in pri falski elektrarni zavzela za znižanje cene električ-nom{u toku in svojo zahtevo podkrepila z osebnim posredovanjem zadružnega načelnika in člana načelstva g. Šereca. Dosegla je tudi 5% odpis občinskih doklad na vinski davek za vsušenje.
V zadevi odpiralnega in zapiralne- j ga časa sta se vršili dve anketi in si- I
cer ena pri velikem županu v Ljubljani, druga pa v Celju, katere se je udeležil tudi g. Henigman. Na anketah je bilo zastopanih preko 50 raznih organizacij. Maribor je bil zastopan po načelniku, tajniku in zadružnem članu g. Henigmanu. Ministrstvo socijalne politike predpisuje delovni čas tudi v gostilniški obrti. V tem pogledu smo zavzeli stališče, naj se kot delovni, čas računa samo efektivno delo okrog poldneva, in zvečer, ostali čas zaposlitve pa naj se smatra kot odmor.
Na prošnjo zadruge je policija podaljšala policijsko uro brezplačno in sicer prilikom predstav cirkusa Klud-sky 30. novembra, 24. in 31. decembra in na pustni torek.
Ko je zadruga predložila obrtnemu oblastvu 49 formelnih prijav o dognanih nedostatkih v trgovinskih točilni-cal na stoječe goste, je nastala na-pram zadružnemu vodstvu in funkci-jonarjem pravcata gonja, ki je prizadete gmotno precej oškodovala in ni prizanašala niti sorodnikom zadružnih voditeljev. V zahvalo za doprine-šene žrtve so želi zadružni funkcijo-narji s strani članstva očitke in neutemeljene kritike. Trgovski gremij za mesto Maribor je hotel celo povrniti milo za drago in sporočil zadrugi, da bo vsakega gostilničarja prijavil oblasti, ki bo prodajal jedila preko ulice ter je vodstvo zadruge imelo dosti truda, da je odvrnilo od članstva nove neprilike in spore, ki bi jih mo-povzročili ta sicer čisto neutemeljena zahteva.
S posebno predstavko ie zadruga intervenirala pri velikem županu radi zlorab pri prodaji alkoholnih pijač v zaprih steklenicah v mnogih špecerijskih in branjarskih obratovalnicah.
Nastopila je proti pojavljanju ljudskih kuhinj in brezalkoholnih restavracij in perijodičnemu pregledovanju lokalov na gostilničarjeve stroške ter dosegla zagotovilo, da se bo v tozadevno pregledno komisijo, kadar gre za točilnice kakršnekoli vrste, v bodoče pritegnil tudi zastopnik zadruge.
Največ, dela so zadrugi povzročile oblastne doklade. Bilo ie nešteto polov,) vlog in osebnih' intervencij tako za poedince kakor za celokupnost, V ta naiven sklicani dve protestni zborovanji sfa imeli delni uspeh v znižanju proračunanih oblastnih taks in taks na igralne karte, za kar se plačuje sedaj letni pavšal po 25 Din ja vsak sveženj kart.
Na tukajšnjo inicijativo ie sklical Središnji Savez v Beogradu zborovanje vseh voditeljev gostilničarskih organizacij države. Na tem zborovanju so se storili važni sklepi, katere je nato skupna delegacija predložila v pismeni obliki merodajnim činiteljem. Glede plačevanja zvišane državne trošarine odnosno razlike ie dosežena olajšava plačevanja v obrokih do 31. decembra 1929. Delegacija je preprečila uvedbo registrov na pivo in dobi-la zagotovilo, da se bo odpravil tudi odijozni register -za- žganje, če se izkaže. da ni nujno potreben. Delegacija je zahtevala za gostilničarje založne kleti in odpravo točilnih taks ter odklonila uvrstitev gostilničarjev med trgovske obrti, ki je v načrtu novega obrtnega zakona.
Skupno z ostalimi gospodarskimi korporacijami v Mariboru smo gostilničarji nastopili za ohranitev velikega županstva, oblastne samouprave in finančne direkcije, za delitev sedanjega
0.	F. Z. D. v Ljubljani na dva. okrožna urada s sedeži v Ljubljani in. Mariboru, ustanovitev Zbornice za T. 0.
1.	za mariborsko oblast itd.
Načelnikova izvajanja izpopolni zadružni tajnik g. Komac s tajniškim poročilom, kolikor ga je mogel po 7-meseeni odsotnosti sestaviti, ko je danes zopet nastopil službo, zahvaljujoč se uvodoma zadrugi, da mu je tajniško mesto ostalo ohranjeno do popolnega ozdravljenja.
Zadružni zapisnik izkazuje, da je došlo in bilo rešenih 362 spisov. Odbor se je sestal k sejam 14-krat. Članov je bilo koncem leta 121. Med letom je odložilo obrt 26 članov, ravno toliko je bilo na novo vpisanih. Podeljena je bila ena nova krajevna kavarniška in ena gostilniška pravica III. razreda ter ena brezalkoholna restavracija, medtem ko je bila ena prošnja za podelitev nove krajevne pravice zavrnjena. Razun teh sprememb je bilo nekaj tudi takih, ki so poskusili svojo srečo z gostilniško obrtjo na neopravičen način, izrabljajoč pravice drugih.
Prijave in odjave pomožnega osebja so se vršile tudi v preteklem poslovnem letu jako pomanjkljivo. Ta nedo-statek je treba v tekočem letu odpraviti. Pravilnik o gostilnah točno predpisuje v členu 46 bX da se mora vsak nastavijenec prijaviti pri pristojni zadrugi in sicer pismeno ter navesti vse, za tako evidenco potrebne podatke. V to svrho ima zadruga založene posebne tiskovine. To določilo so zadružni člani neštetokrat kršili. »Pričakovati je v kratkem odredbe, da bo vsak' član kaznovan od obrtnega oblastva, ki ne bo svojega vajenca dal zdravniško preiskati in ga prijavil pri zadrugi. V celem letu 1928 je bilo prijavljenih 109 natakarjev in natakaric. Prijave so bile jako pomanjkljive. Odjave osobja ob izstopu iz službe so bile zelo redke. Vajencev je bilo v minulem letu oproščenih 9, na novo vpisanih' pa 8; danes je še vpisanih 17 vajencev, ki obiskujejo gostilničarsko nadaljevalno šolo.
V glavnem je bilo zadružno delovanje usmerjeno na odpravo točenja alkoholnih' pijač po branjarijah in špecerijah. Konečno so se po triletnem prizadevanju te točilnice z 31. 12. 1928 definitivno odpravile. Za mesto Maribor žalibog nima to velikega pomena, ker so se taki obrati ali spremenili v delikatesne trgovine, ki še ob’-drže pravico točenja, ali na so imeli ti obrati že do tedaj take pravice. Pravilno bi se bile morale tudi delikatesne trgovine precej reducirati, ker ne odgovarjajo lokali predpisom čl. 106 a pravilnika o gostilnah. Meseca julija lanskega leta je zadruga zoper 49 takih obratovalnic predložila oblastvu posebne predstavke, v katerih' je točno obrazložila ugotovljene nedostatke ter prosila za revizijo postopanja. Na te predstavke so se 3 lokali zaprli, ostali točilci pa so bili kaznovani z denarnimi globami, ker so na lastno pest razširili svoje obrate na redno gostilno, v smislu čl. 88 in 88 a, točka c pravilnika o gostilnah. Te kazni so mnogo prenizke in niso primerne za odpravo takih nedostatkov.
Mnogo dela so povzročili našim organizacijam osnutki raznih zakonov, kakor gostiln, in trošarinski__ zakon, trošarinski pravilnik itd. Poročilo zaključuje z željo, da hi prineslo tekoče leto gostilničarstvu lepših in izdatnejših uspehov in več uvidevnosti na strani merodajnih činiteliev.
Delovno poročilo je občni zbor brez debate odobril.
K četrti točki.
Blagajnik gospod Matija Volk poda poročilo o blagajniškem poslovanju v minulem poslovnem letu in predloži občnemu zboru sledeči
Dohodki.	Obračun za poslovno leto 1928.	izdatki
Tek.	Predmet			Tek.				
štev.		Din	P	štev.	Predmet		Din	P
1	Gotovina v blagajni 1. januarja 1928 		2.976	45	1	Pisarna :			
2	Članarina		33.089	87 •		a) najemnina		Din 1.200'—		
3	Inkorporacijske pristojbine		18.520	—		b) kurjava, razsvetljava in čiščenje	»	704'—		
4	Ostale pristojbine (za potrdila usposobljenosti,				c) pisarniške potrebščine ....	»	2.120 25		
	vpisnine, oprostnine, šolnine		1.650	—		č) časopisi, knjige		»	396'50		
5	Podpore 		1 500	—		d) poštnine, telegrami, telefon . .	*	2 386'50	6.807	25
6	Računski bloki		1.532	—	2	Plače :			
7	Vrnitev posojila s strani šolskega odbora ....	2.500	—		a) redna tajniška		Din 9.600'—		
8	Dvigi : a) iz posojilnice	Din 31'237'—				b) honorarji, nagrade		»	4.140 —	13.740	—
				3	Inventar			3 400	
	b) iz poštne hranilnice	 »	2.463*—	33.700	—	4	Podpore			4.375 1.550	
9	Storm'		574	—	5	Reprezentance 				75
	Nv			6	Potnine in dijete			6.494	—
	N.			7	Posojila 			9 000	—
	N.			8	Vrnitve raznih preplačil			8.351	32
	X.			9	Članarine Zvezi gost. zadrug, Tujsko-prometni zvezi			
					in Aeroklubu			4574	—
	N			10	Vloge :			
	N.				a) pri poštni hranilnici ....	Din 16.31663		
	N.				b) pri posojilnici		»	1.920'—	18 236	63
	N,			11	Gostilničarska šola			17.880		
	X.			; i2	Razno 			1.462	50
				! 13	Gotovina 31. decembra 1928	. . .		170	87
	\ Skupaj . . .	96.042	32	j	Skupaj . . .		96.042	32
							|	
Aktiva.	Bilanca zadružnega premoženja po stanju 31. decembra 1928.	Pasiva.
Tek. štev.	Predmet		Din	P	Tek. štev.	Predmet		Din	P
1	Razpoložljiva gotovina : a)	v zadružni blagajni	 b)	v poštni hranilnici		Din	170'87 » 13.582'01	14.572	88	1	Upniki: a)	Zveza gost. zadrug Maribor . b)	Kimeswenger in Tičar . . .	. . Din 300 — . .	» 560'—	860	
	c) v posojilnici		 .	» 820'—			2	Dubijozne terjatve			2.076	—
2	Inventar:				3	Saldo			55.769	90
	a) pisalna miza	 bj 2 kratki mizi, 4 stoli .... c)	pisalni stroj 	 č) blagajna	 d)	omara	 e)	7 brisač, 2 pljuvalnika, obešal- nik, 3 zavese, umivalna garnitura, škarje		 .	Din 2.300'— »	1.400'— »	4.500'— »	3.000'— »	1.200.— *	760'—		yj		!iS§			
	manj 59/n za obrabo		Din 13.160'— »	658*—	12.502						
3	Dolžniki: a)	zaostala zadružna članarina . . b)	posojilo Zveze gost. zadrug z obrestmi			Din 7.070'23 »	6.146'60	13.216	83	j				
4 5	Zaloga računskih blokov .... Naložba v mestni hranilnici (šola) z	obrestmi . .	7.444 10.970	19					
	Skupaj . . .		58.705	90 !			Skupaj . . .	58.705	90
				•1					
' Gospod Oset da predloženi obračun v razpravo. G. Zemljič prosi pojasnila v zadevi vsote 9000 Din. ki je bila že leta 1926 in 1927 vplačana, pa ne vknjiižena v blagajniško knjigo. Gosp. Oset je pojasnil zadevo, ugotavljajoč.
da so se spisi odstopili velikemu županu, da se pomanjkljivost tudi uradno ugotovi, na kar se bo mogla vsota od bivšega zadružnega blagajnika eventuelno iztirjati.
■z
Računski preglednik g. Filinič poda revizijsko poročilo o pregledanih računih, ugotavljajoč, da se vse postavke blagajniške knjige ujemajo s predloženimi potrdili in računi, ter | predlaga absolutorij za zadružno na-
čelstvo, nakar se obračun brez debate soglasno odobri in zadružnemu odboru podeli odveza.
K veti točki
dnevnega reda predloži zadružni bla-! gajnik g. Matija Volk sledeči
Dohodki.
Proračun za poslovno leto 1929.
Izdatki.
Tek.
štev.
1
2
3
4
5
Predmet
ir
Gotovina v blagajni ...................
Inkorporacijske pristojbine ...........
Ostale predvidene pristojbine . . . .
Tiskovine............................. •
Primanjkljaj, ki ga je kriti s članarino
Din
170
15.000
2.500
2.000
27.833
Skupaj
47.504
Tek.
štev.
3
4
5
6
7
8
Predmet
■
Pisarna:
a)	najemnina.......................Din	1.200'
b)	razsvetljava, čiščenje in kurjava	.	»	800'
c)	pisarniške potrebščine..........*	1.500
č) časopisi, knjige................”	300‘—
d)	poštnine, takse, telefon	.	.	,	.	»	1.600'
Plače in honorarji:
a)	redna tajniku .....................Din	9.600'—
b)	honorarji, nagrade . .	.	.	•	.	»	3.000'—
Podpore ...........................................
Reprezentance............................... . . .
Potnine, dijete...........................
Članarine Zvezi gost. zadrug, Tujsko - prometni
zvezi in Aero - klubu..........................
Gostilničarska šola................................
Razno ............................. •_______•_
Skupaj . . .
Din	P
5.400	
12.600	—
1.500 1.500 3.000	—
9.200 10.000 4.304	20
47.504	20
Predloženi proračun se brez debate soglasno odobri in. se na nodlagi proračuna določi tudi za leto 1229 zadružna članarina v isti izmeri in na isti podlagi kakor za prošlo leto, tako da plačajo gostilniški obrati od vsa- J kega hektolitra v minulem koledar- I
skem letu iztočenega vina in piva po I 1 Din, mešani gostilniško-kavarniški obrati pa poleg tega še 100 Din kot pavšal za kavarniški del obrata. Kavarne plačajo pavšalno članarino in sicer velike kavarne po 500 Din. male kavarne pa po 2tX) Din.
K sesti točki
dnevnega reda izjavlja zadružni načelnik gospod Oset, da je kot zvezni načelnik preveč zaposlen, da bi mogel obenem voditi tudi mestno zadrugo, in vobče smatra, da je bolje, ako sta ti 2 mesti ločeno zasedeni, zato odlaga
mesto zadružnega načelnika, zahvaljujoč se za dozdajno zaupanie. Gospod načelnik povdarja, da so časi, ko se je pri organizacijah samo držala redna evidenca članov, za vedno za nami. Dandanes, ko se ustvarjajo nori zakoni, obremenjuje gostilničarstvo
s previsokimi dajatvami, narašča konkurenca točilnic, razvija z vidno naglico fujski promet itd., je potrebno, da ima tako zveza kakor zadruga vsaka celega človeka za svojega načelnika. Zato priporoča zboru, naj bo pri volitvi novega načelnika iako zbir-čen, ker je za to mesto potreben mož obširnega obzorja, ki bo kos vsem današnjim novim razmerami časa, bo imel vpliv pri oblastvik in bo znal pridobiti tako zadrugi kakor članom ugled, tako da bodo za našega načelnika vedno in povsod vsa vrata odprta. Zaradi svojega odstopa je stavil na dnevni red tudi volitev načelnika, čeprav funkcijska doba še ni potekla.
Poleg načelnika se imata izvcSiti tudi 2 odbornika s 3 namestniki. Za škrat inat or ja imenuje g. Kosiča in gospo Irgolič.
Izvrši se predvsem volitev zadružnega načelnika in sicer z listki. Od oddanih 22 glasovnic se glasi 14 glasovnic za g. Frana Zemljiča, ki je na ta način izvoljen z absolutno večino za načelnika. G. Zemljič po vsestranskem prigovarjanju izjavi, da izvolitev sprejme, se zahvali za čast in zaupanje ter prosi odstopivšega načelnika. naj vodi današnji zbor do konca.
Volitev odbornikov in namestnikov se po soglasnem sklepu vrši z vzklikom. Na predlog gospoda Filipiča se soglasno izvolita zadružnim odbornikom gg. Andrej Oset in Ivan Honig-nian, namestnikom pa na predlog gg. Šereca in Emeršiča gg. Hinio Kosič, Ivan Slcivec in Ivan Mahajnc.
Na predlog gospoda Filipiča se soglasno izreče gospodu Osetu zahvalo za njegovo dosedanje vsestransko zadovoljivo, uspešno in požrtvovalno delovanje kot zadružni načelnik,, po-vdarjajoč potrebo še n a dalj n ega sodelovanja v zadružnem odboru, ker je g. Oset vsestransko podkovan, o vsem informiran in delaven gospod.
K sedmi točki.
V zadrugi so se že ponovno pojavile diference zaradi zahteve inkorpora-cijske pristojbine pri takih gostilničarjih, ki so že bili člani zadruge, pa so točilno pravica odložili, pozneje pa Si za drug lokal ponovno pridobili novo pravico. Tudi ni jasnosti v tem pogledu, ali mora gostilničar, ki se preseli iz območja druge zadruge v okoliš te zadruge, plačati celo inkorpora-cijsko pristojbino ali pa samo razliko k pristojbini, ki jo je že plačal prejšnji zadrugi. Načelstvo smatra za potrebno, da se pravila v teh pogledih izpopolnijo.
Obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik smatra spremembo pravil za nepotretno, ker je besedilo čisto jasno in se naslanja na zakon. Kdor se izloči iz ene zadruge in včlani v drugo, ne da bi med tem prekinil obratovanje ali se preselil na drug lokal, plača samo razliko k tisti pristojbini, ki jo je plačal pri prejšnji zadrugi. Kdor pa obrtno, to je točilno pravico odloži ali se mu ista odvzame, preneha s tein biti član zadruge in mora pristojbino ponovno plačati, ko si pridobi novo točilno pravico, četudi na istem lokalu. Kakor je pa zadrugam prepuščeno, da inkorporacijsko pristojbino poljubno znižajo in eventualno tudi popolnoma odpišejo, tako se jim tudi ne more braniti, da v teh pogledih priznajo novim članom gotove ugodnosti,'in misli, da ne bi bilo ovire za odobrenje spremembe v tem smislu, da so osebe, katere so še bile včlanjene v zadrugi, pa so iz kateregakoli razloga odložile točilno pravico ali Hm je taka pravica bila odvzeta, oproščeni plačila inkorporacijske pristojbine, če v gotovem razdobju na pr. tekom enega leta po ugasnitvi članstva v okolišu ravno iste zadruge na podlagi nove točilne pravice ponovno otvorijo obrat, ki strokovno spada v to zadrugo.
Nasvetovano rešitev oljčni zbor odobri in sklene spremembo pravil z nasvetovanim besedilom.
K osmi točki.
G. Emeršič, (ki je bil od zveze gostilničarskih zadrug in od zadruge delegiran v komisijo za odmero točilnih taks pri finančni direkciji v Ljubljani dne 2. in 3. t. m., poroča o svojem to-
zadevnem poslovanju, kolikor mu dopušča storjena prisega in tajnost razprav, s pristavkom, da se na dosedaj-nih predpisih točilne takse ni nič spremenilo in po njegovih ugotovitvah tudi ni izgleda, da bi se ukinile točilne takse.
Nadalje predlaga g. Emeršič, naj zadruga podvzame vse potrebne korake za odpravo taks na računske listke.
Konečno obrazloži g. Emeršič dajatve in režije gostilničarjev na pivo in izvaja, da gostilničarji ne morejo pristati na nobeno znižanje pivskih cep, ker bi sicer morali doplačevati pri vsakem hektolitru v steklenicah po 60 Dih, v sodu pa po 40 Din.
G. Humel govori o organizaciji in kritizira nezavednost mariborskega gostilničarstva, ki se ne udeležuje občnih zborov. Priporoča združitev vseh moči v enotno fronto, ki bo edina.kos ustvariti našemu stanu brezskrbno bodočnost.
Novi zadružni načelnik gosp. Zemljič predlaga zboru, naj se namesti gospod Komac stalno kot zadružni tajnik v službi pri zadrugi, ker se je tekom svojega dosedanjega službovanja izkazal pridnega in sposobnega za tako mesto. Gospod Oset pojasni zboru sedanje zboljšano zdravstveno stanje
gospoda Komaca, ki se je po izjavi zdravnikov v zadnjem času dodobra ozdravil, tako, da ni več nevaren za svojo okolico. Tudi gospod Oset prizna gospodu Komacu, da je marljiv uradnik, ki ima velike zasluge za naš stan. Zato se raduje, da je g. Komac konečno ozdravil in zopet nastopil službo. Na podlagi tega stvarnega pojasnila se soglasno sklene osvojiti predlog novega zadružnega načelnika gospoda Zemljiča,
Sledi na tozadevni predlog 'g. Zemljiča razgovor glede zopetne namestitve g. Komaca kot zadružnega tajnika in glede njegovega sedajnega zdravstvenega stanja, nakar se na predlog g. Oseta soglasno sklene pooblastiti zadružni odbor, da zvezi gostilničarskih zadrug posojtenih 5000 Din po lastni uvidevnosti odpiše.
Zadružni nadzornik g. Založnik nasvetuje zboru, da sestavi zadruga dobro utemeljeno kalkulacijo za pivo in jo drži pripravljeno za slučaj obtožb radi navijanja cen pivu.
Ker se ni nihče več oglasil k hesedh zaključi gospod Oset občni zbor ob pol 19. uri.
Zadružni načelnik: Franc Zemljič 1. r. Zadružni tajnik: Anton Komac 1. r.
. važnosti za gostilničarje. V tej zadevi : je v ministrstvu že interveniral naš zvezni predsednik gospod Oset.
V tej zadevi nam prihajajo od vseh strani vprašanja in pritožbe. To je pravilno. Želimo, da nam vse članice nemudoma javijo svpie eventueiue predloge za pravilnik kakor tudi morebitne nekorektnosti v postopanju kontrolnih organov. Taka poročila in predloge naj nam pošljejo vse zadruge, toda nujno, ker je skrajni čas.
Zadružni tečaj.
Povodom Ljubljanskega velesejma in sicer dne 3., 4. in 5. junija 1929 priredi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo 3-dnevni poučni tečaj za zadružne funkcijonar je v risalnici Tehnične srednje šole v Ljubljani.
Nujno potrebo takih tečajev občutimo vsi. Mnogo dela bi se izvršilo boljše in lažje in tudi uspehi dela bi bili lepši, ako bi imele vse zadruge dobro verzirane zadružne funkcijonar je, ker bi se vse delo vršilo točnejše in bi zadružni člani v vseh važnih strokovnih vprašanjih mogli dobiti že v zadružni pisarni primerna pojasnila.
Sicer je verjetno, da se bo tak tečaj priredil pozneje tudi v enem ali več krajih mariborske oblasti, vendar pa zaradi nujnosti toplo priporočamo zadružnim načelstvom, da na omenjeni ljubljanski tečaj pošlje vsaka zadruga vsaj po enega funkcijonar ja.
Predavanja na tečaju bodo obsegala najvažnejše določbe obrtnega zakona, socijalnih, taksnih in davčnih zakonov ter pouk v poslovanju zadruge.
Udeleženci si bodo lahko ogledali velesejem kakor tudi tehnično srednjo šolo in razne druge ljubljanske zavode. Vožnja v Ljubljano in nazaj je polovična na podlagi velese jonske, legitimacije. Pouk sam je brezplačen. Kar bodo imeli zadružni funkcijonarji stroškov, bi jih inorale nositi zadruge.
Udeležence tečaja je treba javiti Zbornici za trgovino, obrt in industrijo najpozneje do 25. t. m. Da imamo evidenco o posetu v mariborski oblasti in o članih, ki si na ta način pridobijo potrebno znanje, bi bilo primerno, da vsaka, zadruga prijavi do 23. t. m. zvezi, koga odpošlje k tečaju, in bo v tem primeru zveza dostavila .skupni seznam Zbornici za trgovino, obrt in industrijo.
Naš list za deželo.
Prejeli smo in objavljamo:
Slučajno sem dobil Vaš list v roke in ga že iz ljubega dolgega časa zelo skrbno prečita! in reči moram, da mi je zelo dobro ugajal. Dasi sam nisem gostilničar, mislim, da bi moral ta kulturni bojevnik ležati v vsaki gostilni oziroma, citati bi ga moral vsak gostilničar in gostilničarka. In zakaj?. Danes potujejo tujci po celi deželi, turisti iztaknejo skoraj vsako vas in pustijo tam svoje dinarje. Dolžnost gostilničarjev je pa, da tem ljudem tudi nekaj nudijo. Kolikokrat morajo orožniki in finančni organi lačni tavati po -svojih dolgih patrulab, ker nikjer ne dobijo niti koščeka kruha pod zobe; istotako tudi učitelji, ker ne dobijo v gostilnah potrebne hrane. — Poznam slučaj, ki ga nikdar ne bom pozabil in ki sem ga sam doživel. Pride utrujen in lačen orožnik v vaško gostilno in prosi: »Mamcu, ali bi mogejl dobiti malo jesti?« Vljudna gostilničarka mu odgovori: »Kaj bom Vam dala, en . . ., saj nič nimam!« Nazadnje sta se le dogovorila za malo cvrtja. In ko slučajno pogledam v kuhinjo, kako mu mati gostilničarka pripravlja cvrtje, opazim, da s predpasnikom^ čisti vilice. — »Dober tek!« sem voščil malo pozneje orožniku. Če bi vsi gostilničarji čitali svoj stanovski list, bi kaj takega ne bilo mogoče. Zato pa: »Gostilničarski list« v vsako gostilno, da se vsi taki nedostatki v naših gostilnah odpravijo.
UMRO čevlji
Maribor, Koroška c. 19
so priznano najboljše kvalitete.
60 vrst vseh velikosti stalno v zalogi. Na željo se izgotovijo čevlji po meri v par dneh.
Cene pivu na deželi.
Gostilničarska zadruga v Št. Lenartu v Slov. goricah nam je poslala sledeči dopis št. 28, dne 8. maja 1929, ki ga naslednje objavljamo:
Zvezi gostilničarskih zadrug mariborske oblasti
v Mariboru.
Na seji gostilničarske zadruge Sv. Lenart v Slov. gor, ki se je vršila dne
4.	maja 1929, se je razpravljalo o prodajni ceni piva v gostilnah tega okraja in sklenilo z ozirom na nov trošarin-ski zakon in z ozirom na sklepe zveze gost. zadrug mariborske oblasti z 25. IV. 1929 sporočene nam z dopisom z dne 25. IV. 1929 sledeče:
Uvažujemo prizadevanje zveze go stilničarskih zadrug, ki ide očividno za tem, da bi se cene pivu znižale zlasti tudi na podeželju. Jednako željo goje v smislu poročila zveze tudi pivovarne. Brez dvoma se s to namero strinjamo tudi mi vsi gostilničarji na deželi, kajti ravno mi, ki prodajamo in strežemo večinoma siromašnejšim gostom, smo že pod pritiskom razmer Samih prisiljeni misliti dnevno na to, da bi nudili svojim gostom dobro in ceneno blago.
Toda vkljub temu imamo proti Vašemu sporočenemu nam sklepu utemeljene prigovore in resne pomislike.
Izmed teh svojih prigovorov iztaknemo le sledeče :
Tako zvezi kakor tudi pivovarnam bode brezdvomno znano, da sta naš riziko, režija in trošek pri dobavi in na drobni razprodaji piva mnogo večji, kakor onih gostilničarjev v mestu, na sedežu pivovarne.
Mi si moramo nabavljati na lastne visoke stroške led, ako hočemo vsaj v vročih mesecih nuditi gostom užitno pijačo.	Uv:?*1:?
Lastna nabava ledu v že zgrajene ledenice stane posameznega gostilničarja letno najmanj 6000—7000 Din, ako je led v bližini gostilne.
Ob drugačnih prilikah pa stane tudi več.
Znano je, da je svojčas do nedav- ! nega pivovarna-dobaviteljica vsaj svo- | jim podeželskim zalogam krila te j stroške najmanje do polovice.
Od časa, ko se je stvoril znani pi- ^ vovarniški karte), pa so te podpore vsaj v našem okraju popolnoma izostale.
Gostilničarji na deželi si moramo dovažati pivo s podeželskih zalog s svojimi stroški in na lastni riziko.
Riziko, ki ga tvegamo podeželski gostilničarji in škoda, ki jo utrpevamo s točenjem piva, se tudi ne da primerjati ž gostilničarji v mestu.
Znano je, da je naše pivo po kakovosti slabše, kakor je pivo drugje v naši državi. S pivom v inozemstvu se ne more primerjati.
Da ustrežemo gostom, nastavimo večkrat tudi sodček. Ker pa par gostov celega sodčka ne more konzu mirati, nam večkrat preostane več a ali manjša količina, ki se more že
vsled slabše kakovosti, ako leži pokvariti.
Pač pa obstoji v mestih hvalevredni običaj, da pivovarne postavljajo na pozive, gostilničarjam pivo naravnost iz svoje kleti v gostilničarsko klet oziroma v točilnico ter jih sproti zalagajo s potrebno količino ledu. Tega deia in teh dajatev pivovarne posebej tem gostilničarjem ne zaračunajo.
Tudi konzum piva v mestnih gostilnah je seveda popolnoma drugačen.
Potemtakem nikakor ni primerno in utemeljeno, da bi se točilo pivo na deželi ceneje kakor pa v mestih in je zlasti to pogiedna želja pivovaren neupoštevana, kajti ravno pivovarniške uprave so nas potisnile v smislu navedenega, sedaj v slabši položaj.
Seveda smo pripravljeni cene tudi znižati, kakor hitro dobimo obveze prizadetih pivovaren, da bodo one postopale z nami tako, kakor z gostilničarji v mestu, ali nam vsaj nadoknadile najmanje eno polovico naših stroškov za nabavo ledu in polnjenje naših ledenic.
Prosimo, da se ta dopis tudi objavi kot članek v našem strokovnem listu.
Z odličnim spoštovanjem
načelnik: RETZER 1. r.
Trošarinska razlika od vinskih zalog.
S 15. api’ilom t. 1. so se popisale vse zaloge alkoholnih pijač in bi se po besedilu novega trošarinskega zakona morala plačati razlika med novo in prejšnjo trošarino do 15. maja 1929. 'Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je zaprosila za odlog plačila, na kar je generalna direkcija davkov s svojim razpisom od 25. aprila 1929, st. 41.852 dovolila sledeče olajšave:
1.	Na podlagi izvršenega popisa zaloge izračunani (znesek državne trošarine se mora. vsaki posamezni stranki priobčiti s poukom, da lahko prosi za podaljšanje plačilnega roka. Prošnja mora navajati tehtne razloge in biti kolekovana z 25 Din. Naslovi naj se na finančno ministrstvo, vloži pa pri finančni direkciji v Ljubljani.
Od strank, ki vložijo take prošnje, se trošarinska razlika ne bo iztirjala, dokler ne pride rešitev prošnje od finančnega ministrstva.
2.	Trošarina od tistega vina, ki se je prodalo pred ali po 15. aprilu 1929, se mora sproti plačati in se za tako trošarino odlog ne dovoli.
3.	Za državno trošarino, za katero se prosi podaljšanje plačilnega roka, jamči v prvi vrsti trošarinsko blago samo, v drugi vrsti pa lastnik blaga s celim premoženjem. Ako lastnik ne bi plačal trošarine v dovoljenem podaljšanem roku, bi se ga zasledovalo radi utajbe.
O tem ministrskem razpisu obveščamo vse članice radi informacije.
Pripominjamo, da se ravno sedaj izdeluje v finančnem ministrstvu novi trošarinski pravilnik, ki ie ogromne
Uvaževanje gostitničar-stva pri nas in y inozemstvu kot glavnega faktom za pospeševanje tujskega prometa.
Vsepovsod se smatra gostilničarstvo za glavnega činitelja v pospeševanju tujskega prometa in mu gredo tako državne kakor samoupravne oblasti kolikor mogoče na roko, samo pri nas naleti naš stan pri vsakem koraku na ovire in težkoče. Na eni strani se visoke osebnosti trudijo z raznimi propagandami in prirejanjem tujsko-pro-metnih anket, da bi se tujski promet čimbolj dvignil, na drugi strani se pa pozablja, da je gostilničarski stari najpoglavitnejši činitelj za uspešni razvoj tujskega prometa. Niti najmanjše uvidevnosti, da je potrebno gostilničarstvo nekoliko razbremeniti vsaj z avtonomnimi dajatvami in prenehati z ustvarjanjem novih konkurenc, tako z ustvarjanjem novih gostilničarskih obratov, kakor z raznimi točilnicami po trgovinah, zasebnimi kuhinjami in brezalkoholnimi restavracijami. Predvsem so gospodje občinski odborniki precej nedostopni navzlic temu, da so sinovi našega naroda in naši zastopniki v mestni občinski upravi.
Pred vojno, ko je bil konsum 5 do 6 krat večji od današnjega, smo imeli v Mariboru 118 gostiln in kavarn. Po vojni, ko je začel konsum vidno padati, tako da je danes dosegel najnižji minimum, so nastali še 4 novi gostilniški in kavarniški obrati, 39 delikatesnih trgovin s pravico točenja alkoholnih pijač in ostalo je še T3 trgovin s pravico prodaje vina in piva v zaprtih steklenicah. In vzlic tej preobilici rednih gostiln, kavarn in točilnic, se hoče ustvarjati še nove gostilne in točilnice.
V	Nemčiji so gostilne tako redke, da se včasih prehodi pol ure predno se pride do gostilne. Na tak način od konkurence zaščiteno gostilničarstvo se lahko razvija in investira v obrat večji kapital. Od tako dobro situiranega gostilničarstva se potem lahko mirne vesti zahteva primernega prispevka k vzdrževanju državnih in samoupravnih uprav. Ali v Mariboru, ko imamo v nekaterih ulicah na vsakih 5 minut hoda kar 13 gostiln in še precejšnje število točilnic na stoječe goste, je nemogoče zahtevati od tako k tlom pritisnjenega in s konkurenco obdanega gostilničarstva take dajatve, kakor se zahtevajo dandanes.
V	nekem uradniškem glasilu poziva pisec, ki ne zna dobro kalkulirati, gostilničarstvo k malo večji rednosti in manjšemu kričanju, pa prostovoljnemu znižanju cen, češ, da bo to tudi nam v prid. S človekom, ki trdi, da se lahko pripravi iz 1 kg mesa (seveda telečjega) po 5 in več porcij pečenke, se o cenah gostilniške hrane ne more resno razpravljati, ker je taka trditev neumestna in ker nima dotičnik, vsled strokovne neusposobljenosti in neizkušenosti niti najmanjšega pojma o ogromnih državnih in avtonomnih dajatvah ter režijah naših obratov.
Primerjati cene v naših obratih z onimi v inozemstvu, je demagogija, ki ne drži pri ljudeh, ki imajo malo trgovskega duha v sebi. Ali plačujejo morda gostilničarji v inozemstvu po 2000 Din letne točilne takse, ki se ne more nikjer vkalkulirati? Kje pa se plačuje po 1 Din od litra vina državne trošarine in se jo mora plačati še poprej ko se stavi vino v promet? Mogoče nalaga kakšna inozemska občina 2'40 Din občinskih doklad na državno trošarino na vino, ali pa 60 Din od hi piva, kakor plačujemo v Mariboru? Morda plačujejo kje gostilničarji državi pavšalno takso na računske listke, ki se istotako ne more nikjer vkalkulirati? Oblastne doklade in takse, katerih v inozemstvu niti ne poznajo, so pri nas neznosne. Kje pa se dandanes še pobira občinska davščina, ki tujce jako dizgustira. V Avstriji in Nemčiji je ta davek obstojal le kratek čas v povojni dobi. Poleg naštetih dajatev imamo še precej drugih, ki istotako daleč presegajo inozemske. Vse to mora gostilničar od nekod dobiti. ZaslužiM pa mora tudi toliko, da lahko pošteno preživi sebe in družino. Če pa kdo vidi v gostilničarski obrti zlate zaklade, naj poskusi s srečo, mogoče bo tudi on financijelno propadel, kakor je že propadel marsikdo.
Redni letni občni Gostilničarske zadruge v Ormožu
se je vršil dne 23. marca 1929 ob 8. uri zjutraj v gostilniških prostorih g. Skorčiea v Ormožu. Zbora se je udeležila polovica vsega članstva. Zla zvezo je bil navzoč tč. tajnik g. Pra-šelj iz Maribora, oblast pa je zastopal zadružni komisar g, Lovro Betovar iz Ivanjkovcev.
Po formalni konstataciji sklepč-oiosti je zadružni načelnik g. Anton Golenko otvoril zborovanje, pozdravil navzoče, zlasti zastopnika zveze in oblasti. Spomnil se je tudi umrlih članov v preteklem letu in to gg. Filipa Horvata iz Ormoža in Franca Horvata iz Središča, nakar je sledilo poročilo načelstva, iz katerega se do podrobnosti naizvidi intenzivnio dedov,a-njie zadruge v korist članstva. Naslikal je vse težkoče boja: gostilničarstva proti prevelikim davščinam in proti konkurenci trg. točilcev in točilcev lastnega pridelka. Končno ie apeliral na točno prijavljanje in odjavljanje pomožnega in vajeniškega1 osebja, kar je potrebno že radi tozadevnega predpisa samega, posebno pa radi tega,, 'da se odstranja slab gostilniški naraščaj.
Zadružni tajnik g. Novak je poročal o došlih in odposlanih dopisih, o spremembah v članstvu, o vajeništvu in pomožnem osobju, dalje o blagajni, ki izkazuje lep prebitek. Preglednika računov sta predlagala odboru odvezo in odobritev zadružnega blag. poslovanja, kar je bilo soglasno sprejeto^
O zveznem občnem zboru ie poročal vladni komisar g. Lovro Petovar, ki je bil tudi kot delegat ormoške zadruge na zveznem zboru, kjer je imel vsak udeleženec priliko prepričati se o intenzivnem delovanju zveze, zlasti v zadnjem poslovnem letu. Vidi se, da zvezi načeluje mož, ki ie vsestransko na mestu in bi rad na mah dvignil gostilničarstvo na najviši o stopinjo organizatoričnega odn. zadružniškega udejstvovanja. V ta namen se je projektirala pri zvezi nastavitev potovalnega tajnika, ki naj bi stalno potoval od ene zadruge do druge ter zbiral podatke o raznih krivicah in težavah gostilničarstva na licu mesta. Zbor je v načelu ta načrt odobraval, vendar se je načrt za1 letos opustil radi financiranja, istega, ker se je zveza radi prenizkega lanskega proračuna izdatkov znatno zadolžila in bi bilo treba zvišati letošnjo zvezno doklado od 30 dinarjev na 80 dinarjev. Upoštevajoč težavno stanje gostilničarstva zlasti na deželi se je zvezni zbor zedinil, da se letošnja doklada za zvezo zviša na 60 Din, načrt o potovalnem tajništvu se pa za eno leto odloži. Ker je ta doklada popolnoma upravičena, je govornik prepričan, da jo bo tudi današnji občni zbor odobril, zlasti ker se letos obeta mnogo raznih potovanj, ki bodo potrebna pri tvorbi novih zakonov in pravilnikov. Soglasno odobravanje.
Dodatno navaja zvezni tajnik najaktualnejše zadeve, ki so se obravnavale v preteklem letu, in ki bodo, kot je predvideno, na dnevnem redu v najbližnji bodočnosti. Gostilničarstvo je ogramen gospodarski faktor v državi, mora pa biti organizirano. V Sloveniji in Dalmaciji je zadružniško članstvo obvezno, zato so tudi gostilničarji danes vzor ostalemu gostilni-čarstvu v državi. Da bi pa tudi bili močni in da bi se naše zahteve upoštevale, je treba take organiziranosti v celi državi, torej tudi v Hrvatski in Slavoniji, Srbiji, Bosni itd. To je mogoče doseči le z zakonom. Baš letos pa se pripravljajo taki važni zakoni fcot zadružni, gostilničarski, trošarinski, obrtni in drugi, pri katerih moramo gostilničarji sodelovati. Potreba bo sej in sestankov, anket in zborovanj ter eventuelno deputacij v posamezna ministrstva. Omenja neorganiziranost gostilničarjev iz sosednega oakovske-ga in preloškega sreza in njihove neprilike, v katerih se nahajajo v glavnem radi te pomanjkljivosti. Zveza se bo potrudila, da jih pridobi v svoje okrilje.
Na poziv zveze so se določili 4 delegat je, ki jih zadruga predlaga kot člane v davčnem odboru.
Pri slučajnostih je zahtevala gospa Horvat, naj zveza izposluje ukinitev ^ veselične takse, ki absolutno onemo-
goča vsako prireditev v podeželskih j mestih.
G. Zabavnik zahteva, naj zveza doseže, da bi se plačevala trošarina po prejšnji avstrijski metodi, to je samo od onega vfna, ki se nastavi, ne pa od | vsega vkletenega vina. Pri sedanji praksi gostilničar ne more imeti nobene zaloge, ker je treba v to svrho previsokih investicij.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v II. četrtletju 1920.
/. Družbeni davek.
Davčni zavezanci, ki plačujejo davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek), predlože prijavo v petih mesecih po preteku poslovnega leta, najkasneje pa v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem so bili končni računi odobreni.
II.	Uslužbenski davek.
Gospodarji so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Oni pa, ki redoma nimajo več nego pet zaposlencev, od-premijo pobrani davek do 15. dne po preteku vsakega četrtletja, za mesece januar, februar in marec 1929, torej do dne 15. aprila 1929.
III.	Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci,, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, to je poleg družb oni, katerih promet ie v letu
1928.	presegel vsoto 360.000 Din, so dolžni do 30. aprila 1929 odpremiti davek od prometa, opravljenega v
I.	četrtletju 1929. Ostali davkoplačevalci, to je oni, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, plačajo sočasno z drugimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet za leto 1929., ker ta še ni odmerjen po višini predpisa za leto 1928.
IV.	Dospelost direktnih davkov.
Dokler se ne izvrši odmera poedi-nih davčnih vrst po novem zakonu, se pobira davek po predpisu v ustrezni davčni obliki minulega leta.
Neposredni davki za II. četrtletje. 1929 so dospeli v plačilo dne 1. aprila i
1929,	plačati pa se morajo najkasneje | do 15. maja 1929.
V.	Taksa na kupone ali dividende in na tantieme.
Od kuponov ali dividend in od tantieme se pobira po pripombi 5. k tarifni postavki 1Q. taksne tarife enoodstotna taksa. Plačati jo je v 15. dneh po odobritvi bilance.
VI.	Dopolnilna prenosna taksa.
Drugi obrok dopolnilne prenosne takse, ako presega letni predpis 500 dinarjev, je plačati od dne 1. do vštetega dne 15. aprila t. 1.
Prestopki vsled nerednega vodstva registrov o nabavi in prodaji žganja in drugih opojnih pijač.
Na konkretno vprašani e, kdaj se smatrajo nedostatki pri vodstvu gornjega registra za prestopek in kdaj za nerodnost, pojasnjujemo, da ima finančna kontrola dolžnost popisati ob vsaki ugotovitvi nevednosti v vodstvu registra vso zalogo žganja in opojnih pijač ter sestaviti dejanski opis. Nesoglasje zaloge z registrom se kvalificira za tihotapstvo, ako ie v kleti več žganja, nego bi ga po registru smelo biti. Ako pa je v kleti manj žganja, se nesoglasje smatra za nerodnost v vodstvu registra. Vendar se pri tem primanjkljaji do 5 l ne upoštevajo, ker more taka razlika vedno nastati tudi brez vsake krivde lastnika. A ko pa se nesoglasje do 5 l ponovno dogodi, mora finančna kontrola tudi tako razliko naznaniti. Za primer, da točilec pijač ne vodi registra, ker je bolan ali je bil odsoten, pet ali več dni. mora finančna kontrola vkljub temu sestaviti dejanski opis. Ako register ne vođi^ iz opravičljivih razlogov do vštevši štirih dni, se ta nerodnost za enkrat iz-pregleda, v ponovnem primeru pa brez ozira na opravičilo kaznuje.
Da bi mogli urediti in točno pošiljati »Gostilničarski list« vsem našim cpanom, prosimo vse zadruge, ki še niso poslale seznam o članih oziroma o spremembah v članstvu, da to nemudoma store, sicer ne moremo jamčiti, da bo vsak član prejel »Gostilničarski list«, ker zveza ne more drugače izvedeti za nj&gov točen naslov.
Anton Lobnik 70 letnik, gostilničar — narodni pesnik.
Naš urednik je imel z imenovanim kratek razgovor, katerega priobčujemo dobeseduo:
»Kedaj ste začeli pesnikovati?«
»Leta 1904 sem prvič pisal v verzih svoji sestri za god'. Takoj mi ie uspelo, da sem izadel rime, kar mi je dalo vzpodbudo in veselje za pisanje.« »Odkod ste jemali snov za pesmi?« »Vedno iz neposrednih dogodkov, redkeje iz narave ali zgodovine. Ako pridete k meni na dom. Vam pokažem različne stvari.«
»Kako ste si pridobili potrebno izobrazbo?«
»Iz knjig. Mnogo sem čital. Menda ni ene Mohorjeve knjige, da je ne bi prečital. Čital sem pa seveda vse, kar sem dobil.«
»Kaj ste po poklicu?«
»Sedaj gostilničar. Bil sem kmet, a sem kmetijo izročil sinu.«
Nato sta se poslovila z zagotovilom,-da da pri prvi priliki svoje pesmi na razpolago. Danes priobčujemo pesnitev, v kateri riše življenje, delovanje in smrt svojega stanovskega tovariša g. Mihe Lesjaka, gostilničarja iz Slivnice.
V SPOMIN BLAGEMU MOŽU.
Gospod! Miha Lesjak, krčmar in mesar v Slivnici,
Priljubljen bil je pri vseh faranih in v okolici;
Kupoval vino in živino, plačeval v gotovini,
Da vsak zadovoljen bil je v njegovi trgovini.
Mož Lil je krepke postave, vesele narave,
Vodil je šolo, občino, druge naprave; Prodajal meso, vino, pivo in žganjico,-Zadovoljen vsak je bil tudi z njegovo natakarico.
Ozdraviti skušali so ga v iskreni nađi, Življenje rešili bi vsi mu bili radi,
Ker smrti ni bilo moč odgnati.
Mu ni bilo mogoče pomagati.
Napasel pa si je žal bolezen zavratno; Ki ga morila je dolgo in trdovratno.
Ko odprto rakev iz hiše so nosili. Mrtvo truplo na tla pred hišo posta-vili,
Nastal je od domačih glasen krič.
Da skoraj prebuditi bi se moral mrlič!
Gospod nadučitelj mu je govoril slovo. Naštel delovanje njegovo tako:
Da skrben oče Ml je svoji družini. Varuh šoli, občini in domovini.
Še pevci iz Hoč so prihiteli,
In »miserere« žalostno zapeli. Dobremu možu Mag spomin.
Saj pridemo kmalu vsi za njim!
Hugo Ledi t
Dne 18- aprila je po kratki bolezni izgubila voj niška zadruga svojega uglednega člana, bivšega predsednika’ gospoda Hugo Ledla. Za časa njegovega predsedstva je mnogo koristil in pomagal zadrugi za izboljšanje razmer, obiskoval rad člane in povpraševal za njihove razmere, s čem je gojil ljubezen med stanovskimi tovariši. Zapustil je ženo in tri male otročiče. Njegove izgube se ne da nadomestiti. Gostilničarji, obranite ga vsi v spominu!, ostalim pa izreka zadruga globoko sožalje!
Anton Bandi s. r„ načelnik.
Franjo Špes s. r., tajnik. ;
Štev. 5. — 24. V. 1929.
GOSTILNIČARSKI LIST«
iti—nirTPMiiinTT—iimnaac—ihimiii iT.ji ■iimuii * nini •ammmasm
Stran 5.
Zapisnik
seje širšega odbora Zveze gostilničarskih zadrug v prostorih »Mariborskega dvora« dne 25. aprila 1929.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika.
2.	Poročilo načelnika.
3.	Tajniško in blagajniško poročilo.
4.	Poročilo uprave »Gostilničarskega lista«.
5.	Upravna razdelitev države in mariborska oblast.
6.	Reorganizacija Središnjega Saveza (dtžavna zveza gostilničarskih zvez) v Beogradu.
7.	Novi trošarinski zakon.
8.	Samostojni predlogi delegatov.
9.	Raznoterosti.
NAVZOČI:
a) Za vodstvo sveze:
1/G. Andrej Oset, zvezni načelnik.
2.	G. Matija Holc. zvezni podnačel-nik.
3.	G. Rado Starman, zvezni odbornik.
4.	G. Herman Posti, zvezni odb.
5.	G. Peter Trnko. zvezni odb.
6.	G. Franc Kučer, zvezni odb.
7.	G. Evgen Pr a šel.L t»*	a za-
pisnikar.
b) Zastopniki oblastev, uradov in bratskih organizacij.
8.	G. Ignacij Založnik, obrtno - zadružni nadzornik.
9.	G. dr. Jože Pretner. tajnik Zbornice za TOI.
10.	G. Anton /Pintar, tajnik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
c) Delegati včlanjenih obrtnih zadrug:
'	I. Braslovče:
11.	G. Viktor Rossner. zadr. načelnik.
11. Celie.
12.	G. Drago Bernardi, zadr. nač.
13.	G. Franc Petschuch, zadr. podna-čelnik.
14.	G. Drago Perc, zadr, odbornik.
15.	G. Anton Robek, zadr. odbornik.
111. Dolnja Lendava:
16.	G. Karol Pojbič, član zadružnega načelstva.
17.	G. Mateji Horvat, član zadružnega načelstva.
18.	G. Kolodor Deutseli. član zadružnega načelstva.
IV. Gor. Ragona.
19.	G. Janko Korbiš, nač. pripravljalnega odbora.
20.	G. Franc Domanjko. član pripravljalnega odbora.
V. Ljutomer:
21.	G, Josip Kosi, zadr. tajnik.
VI. Maribor mesto:
22.	Ga. Frančiška Irgolič, zadružna odbornica.
23.	G. Ivan Rosenberger.
24.	G. Lojze Lisjak.
25.	G. Anton Emeršič.
VII. Maribor okolica:
26.	G. Matija Volk, zadr. tajnik.
27.	G. Jože Avguštini Skoke.
28.	G. Anton Bračko, Št. Hj.
29.	Ga, Roiza Vogl, Pobrežje.
30.	Ga. Roza Mandli, Razvanje.
31.	G. Miha Senica, Studenci.
32.	G. Ivan Polič, Studenci.
33.	G. Ivan Repolusk, Ruše.
Vlil. Murska Sobota:
34.	G. Josip Turk, zadr. nač.
IX.	Ormož:
35.	G. Anton Golenko. zadr. nač.
X.	Prevalje:
36.	G. Alojz Rozman, zadr. nač,
XI. Ptuj:
37.	G. Franc Mohorič, zadr. nao.
38.	G. Ivan Štuhec, zadr. tajnik.
39.	G. Joško Berlie, zadr. 0db.
XII. Rogaška Slatina:
40.	G. Andreji Marinc, Rogatec.
XIII. Slavenjgradec:
41.	G. Franc Eichbolzer. zadr. nač.
X/V. Slov. Bistrica:
42.	G. J. Bauman,
43.	G. Ferdo Pukl.
44.	G. Jakob Žuraj.
45.	G. Josip Mohorič.
46.	G. Ivan WaHand.
XV. Sv. Lenart;
47.	G. Ernest Golob, zadr. podnač.
XV/. Šmarje pri Jelšah:
48.	G. Maks Gradit, zadr. nač.
XVII. Šoštanj:
49.	G. Matevž Ježovnik, zadr. nač.
50.	G. Simon Blatnik, Velenje.
XVIII. Žalec:
51.	G. Ivan Virant, zadr. nač.
Zlvezni načelnik g. Oset pozdravi
navzoče, zlasti zastopnike vel. župana, ljubljanske Zveze in TOI. ugotovi sklepčnost in prehaja k razpravi.
I.	točka.
Zapisnik zadnje širše šele se prečita in brez ugovora potrdi.
II.	točka.
Gospod načelnik poroča o akcijah zveznega poslovanja v I. četrtletju 1929, zlasti o intervencijah pri državnih oblastih, davčni upravi, finančni direkciji in oblastni samoupravi. Zvezi je uspelo preprečiti popis vinskih zalog' iz prostega leta in predpis 200-odstotne razlike na oblastni trošarinski nakladi glede starih zalog, doseči za 100% višjo obremenitev toeileev na stoječe goste z oblastno naklado, nego velja za redne gostilne, in pavšalacijo oblastne davščine na karte z letnimi 25 Din od vsake igre kart. Za gostilničarski nadaljevalni šoli v Mariboru in Celju je zveza izposlovala izdatne podpore, za udeležence občnega zbora v Murski Soboti pa polovično vožnjo. Z lepim uspehom je zveza intervenirala v konkretnih slučajih za odpis odn. znižanje točilnih taks, oblastni komisar je zvezi obljubil tudi ukinitev oblastne doklade na. računske takse in bil svojo obljubo gotovo tudi izvršil, da ni medtem izšel nov trošarinski zakon, ki precej posega v oblastni proračun. Sedaj je namreč podana večja možnost, da se doseže odpravo državne in dosledno tudi oblastne takse na račune.
-Pripravlja se reorganizacija trgov-sko-obrtnih komor in je predviden priključek gostilničarstva k trgovini. Temu naklepu moramo odločno nasprotovati, ker imamo s trgovino cesto nasprotujoče si interese ter tudi vsled predelave jedil spadamo med obrtništvo, ne pa k trgovini. Hrvatski tovariši zahtevajo celo svoje posebne zbornice in tej zahtevi se tudi mi pridružujemo; če pa bi se to ne doseglo, zahtevamo, da: se zagotovi gostilničar-stvu poseben strokovni odsek ali da ostanemo pri obrtništvu.
Zveza se je udejstvovala tudi pri Zbornici za TOI glede odpiralnega in zapiralnega časa. ter se udeležila tozadevne ankete v Zagrebu, ki jo je sklical minister socijalne politike za celo državo, kakor tudi ankete pri TPZ glede izboljšanja tujskega, prometa in s tem zvezanega splošnega blagostanja.
Opaža se znatna sprememba na bolje v odnošajih zveze napram oblastveni, ki so bila kakor znano, pred letom za zvezo mnogo mam' dostopna, deloma vsled osebnega: občevanja deloma vsled drugačnega tona v uradovanju zveze. Omeniti je zlasti veliko županstvo, ki nam gre do skrajnosti na roko. Ako bo zveza ohranila ta način nastopa, bodo odnošaji še boljši in uspehi še znatnejši.
3. in 4. točka.
TAJNIŠKO POROČILO.
Upravni posli.
Pogoj brezhibnega poslovanja in obstoja sploh pri vsaki organizaciji je točna evidenca edinic in poznanje istih. Središnji Savez in celo druge korporacije kot n. pr. Zbornica za TOI je neka-j, dni po našem apelu na zadruge glede popisa članstva od nas zahtevala še točnejše podatke o članstvu in zopet par tednov nato hoče od nas še izčrpnejše podatke Zveza za tujski promet. V to svrho so se razpo1-slale dvakrat okrožnice. Tudi smo podatke zlasti prve okrožnice potrebovali za predpis zvezna članarine in za točno dostavljanje »Gostilničarskega lista«. :	. vfjčjr
Članarina se je predpisala z okrožnico takoj drugi dan po zveznem zbo-
ru in sicer po 60 Din za vsakega posameznega zadružnega člana. Nekatere zadruge, kakor celjska, žalska, braslovška, ormoška so že poravnale članarino za 1. 1929., dočim so druge plačale le nekaj na račun. Večina zadrug pa se še ni odzvala pozivu za poravnavo članarine. Vsled tega se še vedno tni mogel poravnati dolg v posojilnici, ker so vsi dosedanji prejemki komaj zadostovali za kritje izdatkov. Tudi nam še par zadrug dolguje prostovoljne prispevke,, ki so bili določeni za zvezi.'. ... ; red. novim letom.
Blagajniško stanje je sledeče:
Obračun: dohodki: 56.826.40 Din, izdatki: 49.715.85 Din, prebitek 7.110 dinarjev 55 par.
Proračun: prejemki 129.130..— dinarjev, izdatki 94,540.— Din.
»Gostilničarski list«. V načrtih za izboljšanje gostiIničarstva in v svrho ožjih stikov med organizacijo in člani je bilo tudi pogosteje izdajanje »Gostilničarskega lista« in to dvakrat mesečno. Vendar pa se list ne vzdržuje sam in je treba, da se podpira iz proračuna izdatkov. Ker so se pa dosedaj iz vplačanih prispevkov komaj krili upravni stroški, se pri listu ni moglo ničesar spremeniti.
Organizacijski posli.
Radi prepičlo odmerjenega časa za občni zbor zveze v Murski Soboti se je zelo omejilo razpravljanje o velevaž-nih stanovskih zadevah. Ta nedosta-tek časa je gotovo vsak udeležnik čutil, zato se je na občnem zboru sklenilo, dat ise v bodoče vrše vsi občni zbori vedno na sedežu zveze.
Po občnem zboru sta se vršili dve seji ožjega odbora in sicer 1. februarja in 28. marca 1929.
Zveze se je potom svojega načelstva udeležila tudi vseh občnih zborov zadrug, v kolikor je bila na te pozvana. Tako je bil zvezni načelnik ali tajnik na občnem zboru v Ptuju. Ormožu, Prevaljah, Šmarju pri Jelšah; pred zveznim občnim zborom pa pri vseh ostalih zadrugah),, ki so že izvršile svoje občne zbore.
‘K izrednim občnim zborom v zadevi davčnih napovedi je zveza delegirala tč, tajnika, ki ie zborovalcem kolikor možno pojasnil postopek pri izpolnitvi napovedi.
Še pred zveznim občnim zborom je zveza poskusila s potovalnim tajništvom v osebi tajnika g. Komaca, ki jfe pri zadrugah zbral razno gradivo in obenem informiral zadruge o zveznih načrtih glede tega no tavan ja. — Zvezni zbor se ni mogel poglobiti v to vprašanje, ker se je na zboru predvsem gledalo na financijelno stran, manj pa na moralne in organizatorične koristi takega tajništva. Nekatere zadruge naravnost zahtevajo zveznega tajnika, ki naj pride vsaj vsake 3 mesece, do zadruge, da da in sprejme vse informacije v stanovskih in osebnih vprašanjih. Dokaz jie tudi v tem, da, je g. Komac, čeprav je imel zelo pičlo odmerjen čas v zbral na svojem potovanju ogromno gradiva, ki daje zvezi že sedaj mnogo posla. Potovalno tajništvo bi bilo vsekakor za gostilničarstvo idealna pridobitev pri zvezi.
V zvezi jz novim državnim vodstvom je nastala krvava potreba ožjih stikov •s centralnimi oblastmi. Središnji savez bi se baš sedaj najbolj rentiral, ako bi bil delaven oziroma bi imel potrebno oporo v gostilničarstvu cele države. V tem smislu je zveza stopila v stike s Središnjim savezom potom svojega načelnika gosp. Oseta (dne 10., 11. in 12, aprila v Beogradu). Središnji savez jfe voljan podvzeti vse potrebne korake, kakor hitro mu bo mogoče razširiti svoj delokrog, kar pa se bo zgodilo, ko se bodo včlanile tudi druge zveze v ta Savez in ga gmotno podprle. Središnji Savez je pripravljen stalno namestiti v Beogradu po enega slovenskega in hrvatskega tajnika. Zato naj bi pristopili naši slovenski zvezi kot članici z mesečnim prispevkom po 0.50 Din od vsakega zadružnega člana. Organizacija bi na ta način močno pridobila na ugledu in vrednosti, ker bi za vsak del našega troimenega naroda, ki se gotovo tako gospodarsko kakor kulturno še precej razlikuje, bil nameščen to oseben poročevalec in informator, ki bi vodil svoj
poseben arhiv. Vsak teden ali še pogosteje bi se vršile oficijelne seje teh tajnikov, o kojih bi se vodil zapisnik. V vseh zadevah bi se torei dosegla enotnost in soglasje v predlogih), na kar bi se skupno izvršile potrebne intervencije v ministrstvih.
Veliko razburjenja i zvezi i prizadetim gostilničarjem povzroča vprašanje gornjeradgonske gostilničarske zadruge, ki bi se vsekakor že davno moralo urediti. Zveza je neštetokrat urgirala pri velikem županstvu in sreskem poglavarstvu ter ugotovila, da na teh, mestih ni zadržkov niti krivde neurejenosti zadeve. Akt baje kroži od Poncija do Pilata, vendar pa ga na tukajšnjih oblastvih ni.
Vrhovni obrtniški svet. Zveza je še le letos oficijelno vstopila kot članica k Vrhovnemu obrtniškemu svetu in imenovala članom odbora VOS 2 odbornika, 2 namestnika in enega preglednika računov. Dne 16. marca t, 1. se je vršila sej!a VOS v Mariboru, kjer so se sprejeli tudi za gostilničarstvo važni sklepi, kar je razvidno iz dotičnoga zapisnika.
Statistika. V svrho sestave strokovne statistike so potrebni podatki o vseh gostilniškihi, kavarniških in hotelskih obratih. Zveza pripravlja vprašalne pole, ki jih bo razposlala zadrugam, in prosi za čimprejšnja poročila.
Posredovanje služb za hotelske, gostilničarske' in kavarniške obrate je gotovo potrebna ustanova,, katera bo koristila delodajalcem in delojemalcem. Slične posredovalnice imajo že nekatere gostilničarske organizacije kot n. pr. ljubljanska, zagrebška. — Predvideno je, da hi se taka posredovalnica vzdrževala sama. vendar pa bi morala zveza jlamčiti za plačilo lokala kakor tudi uradnika oz. uradnice.
Delovanje.
Osebne intervencije pri domačih in centralnih oblastvih. Poslovanje, ki se čimdalje bolj razvija, zahteva neprestanih stikov z oblastvi kakor z vel. županstvom, finančnimi kontrolami, davčnim oblastvom. oblastnim odborom, občinskim svetom in drugimi manjšimi ustanovami. Osebne intervencije so se izvršile med drugim:
1.	radi pobiranja oblastnih doklad pred razglasitvijo — z uspehom,, da se doklade ne pobirajo od starih zalog;
2.	radi opustitve oz. znižanja oblastne davščine na karte — z uspehom,. da se pobira samo po 25 Din od vsake igre na leto;
3.	radi iztirjanja stroškov za komisij,onelne oglede lokalov po sreskih poglavarjih;
4.	radi opustitve oblastne veselične takse;
5.	radi omejitve vinotočev lastnega pridelka oz. trgovskih točilnic in delikatesnih trgovin;
6.	radi ustanovitve gornjeradgonske zadruge;
7.	radi horendnah oblastnih kazni prekmurskih gostilničarjev;
8.	radi novih krajevnih in osebnih pravic.
9.	radi pobiranja nezakonitih občinskih doklad.
Trgovske točilnice. Zveza je po novem letu na razna vprašanja oz. pritožbe hotela pokreniiti stroge} akcijo proti omalovaževanju ministrove naredbe glede likvidacije teh obratov. Zato se je obrnila v. Ljubljano in Zagreb v svrho skupnega nastopa. Ni pa prišlo do skupnega nastopa, ker je prevladalo mnenje, da je vsekakor treba pokazati napram novi vladi popolno zaupanje v njeno pravičnost in objektivnost. Pač pa zveza pridno vlaga predstavke ali ustmeno intervenira pri srezkih poglavarjih in velikem županu proti vsem onim, ki se v tem pregrešijo. Najmanj, kar zahtevamo, je revizija o izdanih potrdilih glede sposobnosti lokalov v smislu čl. 84 gostilničarskega pravilnika. Vendar pa sreski poglavarji zelo neradi ustrežejo našim pritožbam ter se izgovarjajo običajno na površna poročila orožniških stanje, katere so čudovito naklonjene tej naši konkurenci.
Drugo, v čemur točilnice zelo greše, jfe odpiralni in zapiralni čas. Tudi v tem je zelo težko prepričati sreske pc*-
glavarje o kršenju predpisov, in orož-ništvo navadno poroča v prid točilcev. Isto velja za obratovanje v prepovedanem! času, t. j. ob nedeljah in praznikih.
Ker je ravno govora o odpiralnem in zapiralnem času, bodi na tem mestu omenjeno, da se je vršila tozadevna anketa v Zagrebu dne 2. marca 1929 med delodajalci in delojemalci. Našo zvezo je zastopal načelnik gosp. Oset. Gostilničarstvo je na anketi po-vdarjalo, da jle treba izjemne naredbe v tej obrti, ker za uslužbenstvo v gostilnah, kavarnah in hotelih ne more veljati niti 8- niti 10-urni delovni čas.
Da bi se tudi orožništvo zainteresiralo za naš položaj, je zveza zaprosila komandanta 8. žand. puka v Ljubljani za potrebne instrukcije podrejenim slanicam na korist rednemu gostilni-čarstvu.
Zveza se je obrnila na finančno direkcijo radi obveščanja o vseh izdanih ali odvzetih točilnih pravicah, kot to dela mariborska sreska uprava fin. kontrole. To je potrebno radi točnega vodstva zadružnih katastrov.
Enako se je zahtevalo od finančne direkcije, da željo zadrug istim da na razpolago sezname o iztočenih množinah alkoholnih pijač. Na naše začudenje se je to za letos odklonilo z motivacijo, da so množine iztočenih pijač po posameznikih uradna tajnost. Zveza se je zoper to naziranje pritožila na finančno ministrstvo, katera pritožba še ni rešena.
Točilnice lastnega pridelka bodo vedno obstojale, ker je poljedelsko ministrstvo mnenja, da s tem nospešuje kmetijstvo. Vendar je možnost, da se doseže omejitev 1. na veleposestva, 2. na kraj ali občino, kjer se je vino pridelalo.
Brezalkoholne gostilne. Te gostilne so vsekakor nesolidna konkurenca, ker
1.	se jih pridobi brez takse, ki jo je treba plačati za redno gostilno;
2.	ker se v njih obratuje z mnogo manjšimi režijskimi stroški in skoro brez visokih davkov:
3.	ker točilci svoje pravice navadno zlorabljajo za prodajo lastnega vinskega pridelka.
Vendar jie borba proti tem, gostilnam težka, ker jih ščiti minister za narodno zdravje. Tudi jih je treba sprejeti med člane, kar ima tudi svojo dobro stran, ker se jih lahko točneje nadzira.
V oči bodejo zlasti razne domače veselice in plesne prireditve, na katerih se toči takozvana »vedra«. Ta razvada sicer ni še razširjena; prakticira se le na ptujskem,, ormoškem, ljutomerskem in gornjeradgonskem področju. Zveza je napravila predstavko na velikega župana, vendar pa potrebuje še izčrpnih informaciji, za katere se je obrnila na omenjene zadruge.
Vinskega kala in vsušenja država ni priznavala v dosedanji praksi pobiranja trošarine. Tudi v novem zakonu ni sledu o tem. Potrebno bi bilo, da se danes zavzame tudi v tem pogledu gotovo stališče, ki se bo sporočilo ministrstvu.
Oblast je bila na istem stališču glede kala kot država in končno so tudi neke občine preklicale svojeČasno dovoljeni kalo (celjska), Češ, če ga ne prizna oblast in država, zakaj naj bi ga upoštevala občina. Ako bi priznala država primeren odstotek za, vsušenje. bi se po tem ravnale tudi oblasti in občine.
Pivovarniški kartel je kratkomalo odvzel gostilničarjem možnost svobodnega naročanja piva, ampak ima vsak gostilničar določenega liferanta. Vsled tega je nastala med gostilničarstovm nevolja in ogorčenost. Odprava tega despotizma pivovarn je mogoča samo z bojkotom.
Cene piva. Vsled znižanja oblastne doklada na pivo od 62 Din na 30 Din pri hektolitru bo potrebna revizija cen. Zveza je že stopila v stik s pivovarnami in tudi z ljubljansko zvezo in se je že dosegel delni sporazum.
Kontrola sodov oz. cementiranje.
Z novo naredbo o cementiranju sodov se je določilo, da se morajo sodi iz mariborske okolice cementirati pri pristojnih kontrolah sodov, torej za desni breg v Slov. Bistrici, za levi breg
v Sv. Lenartu. S tozadevno vlogo je zveza dosegla, da se sodi lahko cementirajo pri bližnjem mariborskem uradu.
Finančno okrajno ravnateljstvo je definitivno ukinjeno. Ker pa obstoja verzija,, da bodo vse oblasti, po novi razdelitvi vsebovale vsaka svojo lastno finančno direkcijo, je upanje, da bo tudi v Mariboru poslovala zopet fin. direkcija, ako bo ostala mariborska oblast. Zato dela zveza tudi na ohranitvi mariborske oblasti in velikega županstva.
Fiskalizem.
Državna trošarina z oblastno vred je z novim zakonom zvišana v mariborski oblasti za 0.65 Din odnosno
0.975 Din, kar popolnoma opravičuje tudi zvišanje gostilniških cen za 1 Din pri litru.
Ker so se pa točilne takse, ki so bile pravzaprav pavšalirana državna trošarina, razširile k nam iz Srbije in smo prečani do danes plačevali na ta način dvojno trošarino, je treba sedaj podvzeti energično akcijo za odpravo točilnih taks, t., j. ene trošarine, posebno radi tega, ker je redna trošarina skoro trikrat zvišana in razširjena na celo državo. Za to akcijo je treba pritegniti gostilničarstvo cele države.
Oblastne doklade na vino v mariborski oblasti se z novim zakonom ne spremene, ker so po novem letu znašale tudi 50 Din na hi. Razlika je pa pri pivu.
Občinsek doklade na vino so z novim zakonom maksimirane na najevč 1 dinar, na pivo pa največ 0.60 Din od litra, tako da bi naj višja državna, oblastna in občinska trošarina znašala v letu 1930 250 Din od hektolitra vina oziroma 150 Din od hektolitra piva.
V mestu Mariboru bo vsekakor s prihodnjim letom skupen davek na vino za 0.75 Din pri litru nižji od dosedanjega oziroma za 1.40 Din nižji od novega, v tem letu pa občinske doklade ostanejo neznižane.
Davek na veselice oz. plesne prireditve onemogoča vsako prirejanje takih zabav, ker gostilničar ne more kriti Svojih režij iz izkupička, zato bodo oblastva morala uvideti potrebo znižanja oz. opustitve tega davka. Zveza je že pokrenila potrebne korake, vendar doslej žal brez uspeha.
Ogromnega dela je povzročil zvezni pisarni davek na priđobnino. S tem davkom so bile zaposlene vse gospodarske organizacije in korporacije v oblasti. Sodelovali so Zbornica za TOI, VOS, zadružne zveze in oblasti same.
Zveza je storila vse, da bi čim podrobnejše informirala in poučila svoje člane o pravilni napovedi. Na centrali so se vršili sestanki, na katerih se je dosegel sporazum v napovedi potom posebnih pol, katerih pa se zaradi tehnične nepopolne izpeljave niso poslužile vse zadruge. Zveza se ie udeležila na povabilo 3 izrednih občnih zborov, kjer je zvezni tajnik navzočim obrazložil izpolnitev vložnih pol ozir. izvršitev napovedi.
Pavšalne oblastne takse na računske listke v gostilnah bodo odpravljene; tako se je zagotovilo pri oblastnem odboru. Po drugi verziji pa ni izgleda na opustitev teh taks. dokler jih ne opusti tudi država, odnosno do novega oblastnega proračuna.
J
Naraščaj.
j
Obrtno šolstvo, gostilničarske šole. v Mariboru in Celju obstojata že yeč let gostilničarski obrtni nadaljevalni šoli. Opaža pa se, da zahteva gostilničarski stan mnogo več in obširnejše naobrazbe, kot jo nudijo sedanje šole. Krivda leži na gostilničarjih samih, ki premalo resno presojajo vprašanje gostilniškega naraščaja in ne pošiljajo svojih vajencev redno v šolo. V drugih krajih obiskujejo gostilničarski vajenci splošno obrt. šolo., Priporočati bi bilo, da bi gostilničarski vajenci, kjer ni gostilničarskih šol, obiskovali raje trgovske nadaljevalne šole, ki so za ta stan v mnogih ozirih nrikladnej-še.
Pri sprejeme,nju vajencev v uk je po naročilu vdikega župana posebno paziti, da ja vajenec zadostil svoji Ijudskošolsk) obveznosti. Zato je od-
klanjati vajence, ki še niso dovršili ljudske šole.
Glede zavarovalnih prispevkov va-jeništva nam je poslal OUZD potom VOS okrožnico, v kateri opozarja vse učne mojstre, da so dolžni sami plačevati zavarovalne prispevke svojih vajencev, ter da bi bile event. drugače sklenjene učne pogodbe sploh neveljavne. Zakon o zavarovanju delavcev pa pravi, da je učni mojster le odgovoren za plačilo prispevkov, ne pa da bi jih moral sam plačevati. Zveza je v tem smislu odgovorila VOS.
Vzdrževanje gostilničarskih nadaljevalnih šol je bilo dosedaj v glavnem odvisno od 30 % davščine na prenočišča, ki se je pobirala za mariborsko oblast v Mariboru, Celju in Ptuju. Ta davščina se steka v poseben fond, ki pa je namenjen za zgradbo srednje gostilničarske šole. — Vendar^ pa je celjska občina segla po tej davščini, ki je bila le v sporazumu zgostilničarji uvedena, in oddelila polovico tega prispevka za splošno obrtno šolo. Vse vloge v tej zadevi so bile brezuspešne
Da bi se izdajale osebne pravice le takim osebam, ki so si res pridobile gotovo sposobnost, je zveza svojčas prosila velikega župana, naj bi se pred podelitvijo nove osebne pravice tudi zaslišala zveza ali pristojna zadruga. Nekateri sreski poglavarji to upoštevajo, toda žal ne vsi. Pred nekaj dnevi je na pr. zveza oddala svoje mnenje I glede neomejene osebne pravice g. Matiji Arnoš-u iz Ljutomera.
Splošno.
Preuredba državne uprave predvideva znatno krčenje sedanjega števila oblasti. Obstojajo sicer verzije za 5, za 7, za 12 oz. 14 oblasti.
Ni vseeno, ali ostane mariborska oblast s sedežem v Mariboru ali se spoji z ljubljansko s sedežem v Ljubljani. Ker pa sedanji oblastni očetje niso samostojni (Tu se lahko vprašamo, zakaj niso samostojni; saj je po 6. januarju 1929 konec strankarstva in političnega udejstvovanja.), so predvsem poklicani gospodarski krogi, da se zavzamejo za samostojno oblast. Naša zveza se je takoj pobrigala in stopila v stike s predstavniki vseh gospodarskih organizacij, t. j:, trgovskim gremijem, Splošno zvezo obrtnih zadrug in Skupino zveze industrijcev, nakar se je vršila dne 27. marca 1929 prva seja. Ta nova zajednica gospodarskih krogov, ki si je nadela interno ime Predstavništvo gospodarskih organizacij mariborske oblasti, ima namen skupno zasledovati vse važnejše dogodke, ki bi se izvršili v mariborski oblasti bilo v škodo celokupnega gospodarstva ali posameznih panog jstega. Z okrožnico, ki jo je zveza razposlala dne 8. aprila 1929 vsem zadrugam, je prilično razložen pomen in namen te nove »ustanove«.
To predstavništvo je zelo važno za-mariborsko oblast in je nastalo brez vsake agitacije kot nujna posledica preziranja, ki smo ga doživeli s strani ljubljanskih gospodarskih korporacij, katere so nas kratkomalo ignorirale o priliki svoječasnega pohoda gospodarskih deputacij v Beoarad v zadevi imenovanja gospodarskih sosvetov oblastnim komisarjem in remedu-re v občinskih upravah, čeprav so se v listih predstavile kot predstavniki cele Slovenije. Naravno, da bi se tudi v slučaju ene same oblasti gledalo na nas iz Ljubljane z mačehovskim oče-som; sicer ima pa mariborska oblast sploh precej drugačne gospodarske prilike kakor ljubljanska oblast. Ljubljana se je žal že večkrat izkazala z zapostavljanjem severnega dela Slovenije. (Primer za to je med drugim Zbornica za TOI s svojo že davno projektirano ekspozituro v Mariboru, katere še danes nikjer ni. Celo uradno dneve zbornice v Mariboru so dosedaj vzdrževali tukajšnji gospodarski krogi sami, največ trgovski gremij.
Nov obrtni red se baje sestavlja in bi bil potreben predvsem zaradi tega, da bi nastala enotnost v celi državi. Neobhodno potrebno je, da se uvede povsod obvezno članstvo obrtništva v obrtnih zadrugah. Tako bi postalo obrtništvo mogočen gospodarski faktor, s katerim bi se moralo računati.
To sie je potom obrtniške zbornice že predlagalo.
Tujski promet je velevažno vprašanje gostilničarstva. Zveza vodi v evidenci vsak najmanjši pokret v tem pogledu. V zadnjem času so celo državne in krajevne oblasti začele posvečati večjo pažnjo tujskemu prometu in resnejše misliti na pospeševanje istega. Zato ima tudi gostilničarstvo pri svojih zahtevah močno oporo v tujskem prometu. Na drugi strani pa mora glodati, da bo res tudi iz lastnih nagibov pospeševalo tujski promet, ki ie brez dvoma neizčrpen vir dohodkov za državo in poedince. zlasti za gostilničarje.
G. Berlič v napadajočem tonu označuje blagajniško poslovanje zveze kot perečo zadevo. Informiran je, da bo zveza tudi letos končala z deficitom. Poziva se na komentirane beležke na lističu in zahteva razjasnitve glede potnih stroškov.
Interpelacija povzroči neprijetno razburjenje in polemiko, tekom katere se odstrani navzoči g. Komac, in bi zaradi oblike vprašanja, ki vsebuje prikrita sumničenja,, bilo že skoro prišlo do načelnikovega odstopa. V debato posežejo med drugimi gg. Blatnik, dr. Pretner, Založnik in Posti, nakar se konečno doseže sporazumen sklep, naj poseben 4-članski odsek, sestoječ iz gg. Baumana, Berliča. Blatnika in Petschucha pregleda blagajniško poslovanje in o tem poroča na prihodnji seji širšega odbora.
5.	točka.
Na kratko poroča g. Oset o akciji, ki so jo zavzele vse gospodarske organizacije v mariborski oblasti, in predlaga, naj to stališče zavzamejo tudi vse zadruge. Prečita se del vloge na kralja.
6.	točka.
G. Oset: Reorganizacija Sred. Saveza je neobhodno potrebna, to je že večkrat povdarjal. Tolmači vtise, ki jih je dobil zadnjič na seji Središ. Saveza. Potrebno bi bilo, da se Središnji Savez dvigne na ono višino, ki mu, po reprezentaciji tako ogromnega števila obrtnikov iz cele države, pristoja. Zato je potreba, da bi se pri savezu točno poznalo vse prilike v državi in to v vsaki posamezni pokrajini. To bi bilo mogoče pa le na ta način, da se pri savezu nastavi 3 tajnike, enega iz Srbije, enega iz Slovenile in enega iz Hrvatske. -— Zopet smo tukaj baš Slovenci poklicani, da izvedemo idealen načrt v organizaciji naše stroke v celi državi. Brezpredmetno bi bilo, ako bi se potegovali za državni savez, kateri ne bi bil na sedežu vlade, ker ta savez bi nam moral nadomestiti vse event. deputacije v Beograd, ki so prvič zelo drage in zahtevajo mnogo časa in dopisovanja. Obenem bi bilo zelo pozdraviti spojitev »Gostilničarskih listov« v enega, ki bi ga izdajal Savez morda dvakrat v mesecu.
Središnji Savez je voljan vse storiti, da bi se uresničila ta ideja in je pristal na članarino po 0.50 Din od vsakega člana na mesec.
7.	točka.
O vseh dobrih in slabih stvareh novega trošarinskega zakona referira g. kom. Založnik in tolmači predpise do podrobnosti. Zakon ima za naše gostil, edino 2 dobri potezi, t. i. raztegnitev trošarine na celo državo in maksimiranje oblastnih in občinskih doklad. Sicer je pa zakon okoren in trd zlasti glede plačila trošarinske razlike za zadruge in pa z ignoriranjem kala ozir. vsuška. Glede plačila diference je mnenja, da se bo doseglo omiljenje v pravilniku, kar je možno, ne da bi se zakonu nasprotovalo.
Občine smejo do novega leta pobirati doklade, kakor so bile pred 15. aprilom in v isti višini, torej svoje odstotke od 35 par, ne od 100 par.
Tozadevna pripravljena resolucija se odohravaje sprejme.
G. Gradi pojasnjuje uspeh deputacije trgovcev v Beogradu, ki ga je tudi »Jutro« objavilo. V ostalem svetuje, da gredo gostilničarji takoj v Beograd, ako hočejo kaj doseči, kar ni v zakonu omenjeno.
G. Žuraj pravi, da naj se dosežejo one ugodnosti glede plačevanja trosa-
rine in kala, kot so veljale pred vojno.
G. Posti gleda na stvar optimistično; treba je le sklicevati se na tujski promet, ki se ga na ta način posredno ovira, in se bo gotovo marsikaj doseglo.
G. Rozman predlaga deputacijo treh članov,, ki naj gre takoj v Beograd in predvsem zahteva, da se oproste trošarine založne kleti in da se da trošarino v zakup, kot je to v Medjimurju. Zaprositi bi bilo za avdijenco pri kralju.	■‘i
G. Golenko: Naj gredo predvsem vinski producenti (kmetje) ter naj se opirajo na dejstvo, da jim ne bo mogoče spraviti vina v promet vsled novih predpisov.
G. Oset: Se zahvaljuje za udeležbo v te] debati. Mnenja je, da si moramo pomagati gostilničarji sami in ni pričakovati, da bi nam kdo drugi pomagal. Vendar pa naj se morda v deputacijo določita le dva člana radi velikih stroškov. Upa, da bo pomoč ista, ker bodo v deputaciji itak zastopane tudi druge zveze — udruženja iz Beograda, Zagreba, Ljubljane. Osijeka, Novega Sada.
Sklep: Naj se takoj obvesti vsa važnejša udruženja v državi, zlasti Ljubljano in Sred. Savez o deputaciji ter jih povabi k sodelovanju. Naša zveza pa se deputacije udeleži le po njenem načelniku. Sprejeto!
G. Pintar iz Ljubljane se zahvaljuje za vabilo, pozdravlja zborovalce v imenu ljubljanske zveze, ki jo zastopa, in apelira na čim slcžnejše nastope obeh zvez v Sloveniji v vseh težnjah, željah in zahtevah gostilničarstva. Se popolnoma strinja radi deputacije in povdarja, naj ista zahteva pri fin. ministru, da se vino zatrošarini še le takrat, ko pride neposredno v promet, t. j. v točilnih kleteh; nadalje se mora doseči primeren odstotek za vsušek (kalo) in drože. Tudi naj se odpravi nepotrebni register na žganje, ne pa da bi se še uvajalo nove davke na druge pijače.
Tudi naj se o deputaciji obvesti vsa večja udruženja kakor Zagreb, Split, Osijek i. dr. Intervenira nai se glede taks in obrtnega zakona.
G. Turk meni, da bi vsaka zadruga odposlala svojega delegata.
G. dr. Pretner: Obrtni zakon je že dovršen. Gre za tem, da proglasi vse obrtniške zadruge za obligatorne organizacije in te zopet obligatno organizirane v oblastnih zvezah. Gostilni-čarstvo naj spada v kompetenco ministrstva trgovine in industrije. Gostil-nicarstvo naj v zbornici dobi odlično mesto m naj se mu zagotovi primerno zastopstvo. Ako je v skupni zbornici, naj go stilni čar s tv o ne bo priklopljeno trgovini, ker ima s to često nasprotujoče si interese. Točenje lastnega pridelka naj se omeji samo na revne kme-
"ai tcčii0 ~ »*••» »rf-
Samostojni predloai
JiPnSZi K ™!fania
i • i 111 ni in nab cene za H torej skupno za 40 Din, predlagaj, vovarne, naj gostilničarji znižaic ne pivu za 50 Din, to je za 50 pai litru.
G. Berlič: Vsled neenakih občin doklad naj se določitev prodajnih prepusti lokalnim faktorjem (za gnm). Istega mnenja je tudi go' Petschuch.
G. Holc in Žuraj menita, da je t pivovar en le nekaka past. čemur j iivo gostilničarstvo samo vsled
sloge. Naj Se preizkusi slogo s št Kom za 24 ur.
ob^rra^r^r1*1?
znižali, ako bi gostiiničarii 'Sil starih cenah.
Nato se je razvnelo veliko ogorč proti pivovarnam in se je stavil p log, naj zveza pripravi načrt za zg bo svoje lastne pivovarne. Z|ač£ Pa naj se izvede bojkot, ako bi p varne povzročale v listih kake ne like.
G. Petschuch: Opozarja na strogost zakona o navijanju cen,
G. Oset: Omenja slučaj v Gornjem gradu, kjer se enega gostilničarja sod-
^iiaert čevlji
so elegantni, trpežni in poceni
MAHIBOH, GLAVNI TB618
(prejšnja prodajalna »DELAVSKE PEKARNE«)
nijsko zasleduje, ker je točil pivo po 5 Din vrček.
Sklep:	Naj se zadruge obvesti z
okrožnico, da je cena pivu od dne 15. aprila že znižana in da dobe gostilničarji več plačano povrnjeno. Gene bi bile povprečno po 5.50 Din steklenica, vrček pa po 4 Din na deželi in po 4.50 dinarjev v mestih in trgih, kjer nimajo previsoke obč. doklade. Kjer so nižje doklade se prepusti zadrugam določitev cene.
Na naslov onih, ki vračajo „Gostilničarski iist“.
»Gostilničarski list«, strokovno glasilo Zveze gostilničarskih zadrug je namenjeno predvsem v ščitenje interesov gostilničarstva vobče, osobito pa v mariborski oblasti, to jje v področju Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti. — Nadalje je pa tudi »Gostilničarski list« informativen kurir, ki ga zveza pošilja vsem članom, da jih obvešča! v vseh stanovskih zadevah in o svojem delovanju. Tudi naj bi list svoje člane-bralce o marsičem poučil ter vsekakor vršil tudi kulturno mišico med njimi.
Da se pa prihranijo upravni posli, je zveza določila:, da se list pošilja vsem gostilničarjem, kavarnarjem in hotelirjem, ki so potom svojih zadrug posredno člani zveze, »Gostilničarski list« brezplačno. Vsi stroški za list so že vračunjeni v letni zadružni nakladi, ki jo plačuje vsak član svoji zadrugi, a ta zvezi. Torej: Ne vračajte »Gostilničarskega lista«, misleč, -da boste morali plačati naročnino. »Gostilničarski list« je zastonj!
Specijalni pomladanski semenj Zagrebškega zbora,
ki se je vršil od 20. do 28. aprila 1929.
Razstavljeno je bilo:
1.	Salon-automobili in drugi raznovrstni automobili, automobilski pribor in motorna vozila.
Prodano je bilo na sejmu okoli 110 raznovrstnih automobilov, 105 motorjev in motociklov.
2.	Stroji, orodje in ostali predmeti za poljedelstvo: 60 tujih tovarn je bilo zastopanih, ki so razstavile raznovrstne poljedelske stroje, sprave in vse potrebščine za poljedelstvo.
Prodanih je bilo: 2 traktorja, 31 vr-šilnic, 8 kosilnic, 8 sijalnic. 30 motorjev, 1 trieur, 4 stroji za žeti. 119 plugov, 1 gater, 5 aparatov za valjenje piščancev (Patent gnjezdo) in 9 mlinskih naprav.
3.	Razstava perutnine:
Razstavljene so bile razne pasme perutnine:
Kokoši:	Plymouth, Rhodelander,
Orpington, Jerebičaste italijanske, zlati in beli Wyandoti, Minorke, Sangshani, Padnanke, Holandski Fu-veroli, stare štajerske razne pasme.
Razven kokoši so bile razstavljene tudi razne pasme rac, gosi in puranov.
4.	Turistična razstava:
Fotografske snimke vseh naših prirodnih lepot, letovišč, zdravilišč in kopališč v svrho propagande.
5.	Modna in reklamna revija.
Za umetno in okusno razstavo po-edinih modnih artiklov izrečena je popolno priznanje od strani interesentov. Poset sejma je bil povsem zadovoljiv. Največ obiskovalcev je bilo iz Vojvodine, Slavonije, Srema in Bosne.
Prireditve tega sejma imele so prav lep uspeh in so s tem mnogo koristile tujskemu prometu.
Zapisnik
sestavljen na VI. rednem občnem zboru gostilničarske zadruge v Dolnji Lendavi, za sodni okraj Dolnja Lendava, ki se ;e vršil dne 30 aprila 1929 dopoldne ob 10. uri v gostilni g. Viktorja Lenarič v Dolnji Lendavi.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika 5. letnega občnega zbora,
2.	poročilo načelstva,
3.	obračun leta 1928,
4.	proračun za leto 1929 in
5.	slučajnosti.
Navzoči:
1.	Lenarič Viktor, predsednik, 2. Vukan Ludovik, podpredsednik, 3. Deutsch Aladar, 4.KančaI Josip, 5. Kardoš Janez,
6.	Tivadar Štefan, 7. Horvat Matija,
8.	Horvat Franc in Ojorkos Jožef.
Načelnik gostilničarske zadruge v Dolnji Lendavi g. Lenarič Viktor poroča, da se je sklical občni zbor pravilno v smislu osnovnih pravil § 16 z vabilom, odposlanim po pošti na vsakega člana, toda za dne 20. marca 1929 sklicani občni zbor ni bil sklepčen in se je preložil ta občni zbor temeljem §16 odst. 7 z istim dnevnim redom v istem lokalu in uri pri vsakem številu članov na današnji dan.
Ad 1.
Zapisnik 5. letnega občnega zbora se prečita, razloži, pojasni, odobri in podpiše.
Ad 2.
Za načelstvo poroča predsednik g. Lenarič Viktor, da je imela zadruga dne 31. decembra 1928 leta 71 članov. Prijavljenih pomočnikov 5, pogodbenih vajencev 15.
Ad 3.
Načelstvo predloži sledeči obračun za leto 1928: Dohodki:
1.
2.
3.
4.
5. 6
9.
10.
Gotovina iz leta 1927		Din	940 56
Vplačana članarina leta 1924 28			5.340’05
Prijava in odjava pomočnikov			45'—
Oprostnina			100 —
Vajeniška vpisnina			375’—
Članska sprejemnina			1.835'—
Zaostala članarina od 1924—1928. leta			9.422 60
	skupaj	Din	18 058'21
Izdatki :			
Nagrada načelstva in plača tajnika		Din	2.200'—
Najemnina uradnega prostora			1.200 —
Poštnina			154'—
Tiskovine			32750
Razne pisarniške potrebščine			425'—
Prispevki zvezi od 71 članov po 30 Din			2’136’—
Podpore			1.000'—
Razno (potni stroški)			746’—
Zaostale članarine od 1924—1928. leta			9.422 90
Blagajna dne 31. decembra 1928			447 11
	skupaj	Din	18.058’21
Ad 4	Ad	5	
Obračun je bil enoglasno odobren, podpisan in se je podal funkcijonarjem absolutorij.
Proračun, ki ga je predložilo načelstvo za koledarsko leto 1929 se glasi:
Dohodki:
1.	Članarina za leto 1929 po količini iztočenega vina Din 4.216 70
2.	Članarina zvezi za osebo po Din 60
3.	Vajeniška vpisnina
4.	Oprostnina
5.	Prijava in odjava pomočnika
6.	Zaostala članarina od leta 1924—1928
skupaj
Izdatki:
1.	Članarina zvezi za leto 1929
2.	Tiskovine in poštni stroški
3.	Potni stroški
4.	Podpora obrt. nadaljevalni šoli v Do!. Lendavi
5.	Za razstavo obrtno nadaljevalne šole
6.	Pevskemu društvu
7.	Najemnina uradnih prostorov
8.	Nagrada načelstva in plača tajniku
9.	Nagrada odbornikov (potni stroški)
10. Nepredvideni izdatki
4.260’— 100'— 100’— 40’— 9.422’60 Din 18.139'30
Din
4.260’— 1.000’-1.500’— 1.000’— 300’— 150’— 1.200’— 2.200 — 1.500’— 5.029'30
Predsednik predlaga pred otvorno razpravo predloženega proračuna, da se izbriše zaostala članarina sledečih članov kot neizterljiva :
1.	Huber Alojzij, Beltinci Din 344'—
2.	Horvat Štefan, Gomilica 378’—
3.	Ritlop Matija, Vel. Polana	80'—
4.	Kostric Josip, Lipa __________80’—
skupaj Din 882'—
Pri razpravi proračuna se je priglasil k besedi podpredsednik zadruge gosp. Vukan Ludovik, ki je povedal sledeče:
Opazujoč delovanje zveze in na podlagi utisov na zborovanjih sem prišel do prepričanja, da zveza ne štedi v proračunih, povrh pa si še skrbi posojilo.
To so pojavi, iz katerih okrajne zadruge sklepajo, da zveza nima tistih nazorov, ki bi bili umestni v sedanjih težkih gospodarskih okolšči-nah in vsled tega nima zaupanja napram vodstvu centrale.
Spominjajoč se na ustanovitev zveze pred 6 leti, ko je začela poslovati s 20 Din-sko članarino in je prospevala. V 3. letu je dvignila članarino na 30 Din, v 4. letu na 45 Din, v 5. letu na 50 Din in v tekočem gospodarskem letu pa je na občnem zboru v Murski Soboti zahtevala 80 Din, toda na slabe konjunkturne razmere je bila sprejeta letna članarina v znesku Din 60’—.
skupaj Din 18.139 30
Tako visoka članarina ni v soraz merju plačilne zmožnosti Prekmurskih gostilničarjev. Tozadevno si dovoljujem podati občnemu zboru nekolike slučajev.
Neki nam znan gostilničar je \ letu 1928 prodal 16 hi, drugi pa j« prodal 660 litrov in plača Zvez 30 Din oziroma 60 Din članarine dočim se je sklenilo na občnerr zboru Zadruge dne 22. marca 192Ć kot članarina 1 Din od iztočenega hi nasprotno pa zvišuje zveza od leta do leta članarino.
Potemtakem ima prav večina član-nov, ko se sklicujejo, da je že nemogoče plačevati bremen pri današnjem prometu. Nekateri pa bodo prisiljeni, da bodo morali pustiti svoje gostilne počivati, potem ne bo imela toliko članov ne zadruga ne zveza.
Temeljem prej omenjenih vzrokov prosim občni zbor, da si osvoji in da v bodoče vsak tak prisiljen dvig članarine zavrne, obenem predlagam, da za tekoče gospodarsko leto (izrečno za dobo enega leta) članarino za Zvezo v znesku 60 Din sprejme in odobri v proračunu za leto 1929.
Občni zbor si osvaja stališče člana g. Vukan Ludovika, sprejme v celoti predložen proračun s predvideno članarino za Zvezo.
Sklene se, da se zbriše zaostala članarina pri goraj navedenih članih v znesku 882 Din.
Predsednik sporoča rednemu občnemu zboru, da sta že dve brezalkoholni gostilni v srezu, ampak njih članarina dosedaj ni urejena, prosi torej redni občni zbor, da se članarino takih gostiln določi na 40 Din letno in to potrdi in vzame na znanje.
Gornjo predložitev predsednika redni občni zbor soglasno potrdi ter letno članarino za 3 leta, določi na 40 Din letno.
Glede zaostale članarine pooblašča občni zbor načelstvo, da jo izterja s s pomočjo prve stopnje obrtnega oblastva.
Za overitev zapisnika se naprošajo člani Kančal Josip in Horvat Matija.
Dnevni red je izčrpan, ker se k zadnji točki nihče ne oglasi. Predsednik se zahvali prisotnim članom in zaključi zborovanje.
Zapisnik
rednega letnega občnega zbora Gostilničarske zadruge za mariborsko okolico na Pobrežju, ki se je vršil v sredo, dne 22. maja 1929 po enournem čakanju ob 2. uri popoldne v gostilniških prostorih zadružnega načelnika gospoda Matija Holca s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo: a) načelnika, b) tajnika.
4.	Obračun za leto 1928.
5.	Proračun za leto 1929.
6.	Razpravljanje glede odbornikov, ki se ne udeležujejo rednih sej.
7.	Volitev dveh računskih preglednikov za leto 1929.
8.	Poročilo povabljenega obrtno-za-družnega nadzornika g. Ign. Založnika.
9.	Poročilo povabljenega profesorja g. Frana Škofa o gostilničarski nadaljevalni šoli.
10.	Slučajnosti.
Navzoči:
a)	Načelstvo:
Zadružni načelnik g. Matija Holc, ki vodi razprave.
Zadružni podnačelnik g. Franc Ku-čer, ki nadomestuje načelnika, in
zadružni tajnik g. Matija Volk, ki vodi zapisnik.
b)	Povabljeni rjosti:
Obrtne*-zadružni nadzornik g. komisar Ignacij Založnik.
Vodja gostilničarske šole v Mariboru g. prof. Fran Škof.
Zvezni tajnik g. Anton Komac.
c)	Članstvo:
Impozantnemu zboru je prisostvovalo 101 ičlanov, ostali pa so svojo odsotnost zadostno opravičili.
Z zadovoljstvom ugotavlja gospod Holc, da ni bilo za zadružni zbor še nikoli tako velikega zanimanja in udeležba tako obila, kakor danes. To si kot načelnik šteje v veliko čast, kar je dokaz, da mu članstvo zaupa.
Zadružni načelnik g. Holc ugotavlja uvodoma, da se vrši sklicani zbor po enournem čakanju in so vsled tega vsi današnji sklepi veljavni, neozira-je se na število navzočih. Po tej ugotovitvi se g. Holc spominja v minulem letu umrlih zadružnikov gg. Šaucer, Rožič, Golob in Gregorc, ter v počastitev njih spomina pozove navzoče naj se dvignejo raz svojih sedežev. Po končanih formelnostih otvori g. Holc sklicani občni zbor, povdarjajoč, da je to strokovno zborovanje in se o političnih prilikah ne sme govoriti, sicer bo primoran zbor zaključiti, ter preide takoj
k vrvi točki
dnevnega reda. Predvsem pozdravlja zadružnega nadzornika gospoda Ign. Založnika, šolskega vodjo gosp. Frana Škofa, zveznega tajnika gospoda Antona 'Komaca in vse došle člane ter se vsem prav prisrčno zahvali za udeležbo. Pri tej priliki predstavi gospod Holc občnemu zboru novega zadružnega tajnika g. Matija Volka, kateri se zahvali za podeljeno mu službo in obljubi, da bo skušal članstvo v vsakem oziru zaodvoljiti.
K druai točki
dnevnega reda se na splošno zahtevo opusti čitanje zapisnika lanskoletnega občnega zbora, ker je bil itak objavljen v »Gostilničarskem listu«.
K tretji točki poda gospod Holc sledeče poročilo načelstva:
•Polnoštevilno je bila zadruga zastopana na letošnjem zveznem občnem zboru v Murski Soboti. Zaradi pre-obilega dopisovanja in stroškov se je zadruga poslužila večjih časopisov, v katerih je objavila in opozorila vse članstvo na različne uredbe in napovedi davkov, kakor obdavčevanje igralnih kart, kegola, ter lepakov in stenskih reklam, ki niso kolekovane, da ne smejo viseti na steni ako ni na istih predpisani kolek, če ni koledar in če se v gostilni ne prodajajo predmeti, ki so navedeni na reklamah. Ne-kolekovane reklame spadajo pod kazen.
Maja meseca lankega leta se je vršil v Zagrebu kongres delegatov vseh gostilničarskih organizacij naše države, na kateri je bila naša zadruga zastopana po našem članu in odborniku gospodu Hermanu Posti, ki Je temu kongresu tudi predsedoval. Obširno poročilo o razpravah in sklepih na tem zborovanju bo podal gospod Posti -v svojem poročilu.
Avstrijske tovariše, ki so došli iz Gradca, da obiščejo naš velesejm v Ljubljani, sta sprejela na mariborskem kolodvoru v imenu naše zadruge gg. Posti in Trinko in v imenu zveze zvezni načelnik g. Oset. Naši delegati so potem spremili avstrijske goste do Ljubljane in tam bili ob strani pri p regledova n j n velese j ma.
Naša organizacija, ki velja za najboljšo v državi, ne obsega samo tovarišev iz mariborske oblasti, temveč je v tesnih stikih tudi z inozemskimi tovariši.
Priključno k načelnikovemu poročilu poda obširno poročilo gosp. Posti o impozantnem zborovanju, ki se je vršilo lansko leto meseca maja v Zagrebu. G. Posti pravi, da ie bilo navzočih preko 580 delegatov, ki so zastopali vse gostilničarske organizacije v državi. Na tem kongresu se je razpravljalo o davkih, točilnih taksah, o obligatornem članstvu po celi državi, izenačenju dajatev za celo državo, o točilcih in vinotočih nod vejo itd. Gospod Posti ima vtis. da se bodo sedaj vendarle točilne takse odpravile, ker se je trošarina ne le izenačila za celo državo, temveč tudi zvišala od
0.35 Din na 1.— Din od litra. Ker se zahteva od gostilničarstva mnogo preveliki prispevek, je zbor zahteval, naj tudi država primerno podpre gostil-ničarstvo z zaščito proti konkurenci. Konečno primerja vzorno složnost trgovstva v svojih organizacijah, ki so dosegle v zadnjih letih za trgovstvo ve-levažne uspehe. Zato priporoča tudi gostilničarstvu večjo zavednost in složnost v organizacijah, ker se morejo le v slogi doseči zaželjeni uspehi.
Nadalje poroča g. Posti o posetu avstrijskih gostilničarjev na lanskem ljubljanskem velesejmu, ki so odnesli od nas najlepše spomine in vtise, ker so se počutili pri nas dobro. Kot dolgoletni gostilničar v Gradcu, je gosp. »Posti dobil med avstrijskimi tovariši mnogo tedanjih tovarišev, ki so se po zopetnem svidenju na mariborskem kolodvoru najprisrčnejše pozdravili. Pri tej priliki se spominja gosp. Posti prisrčnega sprejema naših delegatov na graški gostilničarski razstavi leta 1927. S tem smo mnogo pripomogli do zbližanja naše države s sosedno Avstrijo. To je tembolj važno, ker biva v Gradcu preko 32.000 Slovencev.
Nato je podal zadružni tajnik gospod Matija Volk naslednje

in 24 za leto 1927. Dolžnost mi j!e opozoriti vse zamudnike za čimprejšnjo poravnavo te članarine.
Vajenec -je bil prijavljen 1, pomočnikov 22, vpisanih je vajencev 13, pomočnikov pa 67.
Poročilo načelnika in tajnika je dal g. Holc v razpravo. K besedi se ni oglasil nihče. Zato je dal g. Holc ohe poročili na glasovanje in sta se soglasno odobrili.
K četrti točki
dnevnega reda predloži g. Holc sledeči
Obračun za leto 1928
		Prejemki		Din p
1.	31./12. Za pribitek iz leta 1927			9065 42
2.	v	Za inkorporacijske pristojbine		8600-—
3.		Za letne doklade		15.274 —
4.	yy	Za od zveze vrnjenih		1000'—
5.	n	Za od načelnika vrnjenih		1000'—
			Skupaj	39.924-88
		Izdatki		Din p
1.	31 /12. Zvezi članarina in matrice			11.972-—
2.	>»	Zvezi prostovoljni prispevek		1500 —
3.	V	Tajniku letni prejemek		1250"—
4.		Tiskovine, dopisnice, znamke, vabila		68175
5.		Nagrada tajniku za 1. 1927		300'—
6.		Za tajne kontrole		420 —
7.	n	Tajniku pokojnina		700 —
8.	>7	Nagrada načelniku za L 1927		2000"—
9.		Poštnina		21 S —
10‘	tf	Načelniku letni prejemek		150 —
11.	77	Uradni listi		244 —
12.	77	Poštna hranilnica, manipulacije		73'25
13.	77	500 kom. položnic v Ljubljani		75'—
14.	77	Pravilnik za gostil, obrt		15"—
15.	77	Nagrada poštarju za 1. 1928		10’—
16.	77	Za snaženje pisarne		200’—
17.	77	Kurjava in razsvetljava pisarne		200'—
18.	77	Sejni letni stroški		500"—
19.	77	Potovanje na seje in zbore		1750"—
20.	77	Pisarniške potrebščine		200"—
21.	77	Razni stroški in potovanja		300"—
22.	77	Saldo (sklep) računa		17.170'88
			Skupaj	39.924-88
	Izkaz premoženja zadruge za leto 1928.			Din p
1.	Vloga	v Mariborski mestni hranilnici		209686
2. Vloga		v Mariborski mestni hranilnici		86'02
3.	Čekovni urad v Ljubljani			2802'58
4. V ročni blagajni				12.185'42
Ostanek 17.170-88
j d oljskega počitka in sploh obratova-! nja na protizakoniti način. Članov je : bilo koncem leta 1928. 287. Med letom je odložilo obrt 31 članov, ravno toliko „je bilo na novo vpisanih. Te neprestane spremembe v gostilniški obrti so torej jasen dokaz, da ni dandanes več kakor je bilo v predvojni dobi, temu je krivo brezmejno nalaganje državnih in avtonomnih davčnih bremen na gostilniško obrt. Zadružni kataster izkazuje, da je 98 članov zaostalo pri plačilu zadružnih doklad za 1. 1928., 15 članov dolguje na zadružni članarini celo za leto 1925.. 18 za 1. 1926,
Gospoda Klemenšak in Grašič po-dasta poročilo o pregledanih računih in ugotavljata, da se strinjajo vse predložene priloge z vkjižbami v blagajniški knjigi ter predlagata zboru, naj poda odboru absolutorij.
Po kratki debati in pojasnilu gosp.
Holca na vprašanja, ki jih ie stavil g. Tončič, se je predloženi obračun za leto 1928 soglasno odobril.
K peti točki
dnevnega reda predloži g. Holc zboru sledeči
Proračun za leto 1929
Dohodki	Din p
1. Pribitek iz leta 1928	17.170-88
2. inkorporacijske pristojbine	6000-—
3. Doklade 287 članov d 80	22.960'—
4. Vpisnina vajencev	30'—
5. Zaostala članarina za leto 1925	150'—
6.	»	»	»	» 1926	530’—
7.	»	»	»	» 1927	1440 —
8.	»	»	»	»	1928	5880"—
9. Obresti vloženega denarja	238-—
	Skupaj 54.398-88
	izdatki 27842-—
	Ostane 26.556'88
Izdatki	Din p
1. Zvezi članarina	17.220"—
2. Tajniku letni prejemki po 300 Din	3600"—
3. Pokojnina tajniku po 100 Din	1200"—
4. Knjige, protokoli za pisarno	3dO'—
5. Pisarniške potrebščine	500'—
6. Razna potovanja	1200"—
7. Znamke in poštnina	300"—
8. Uradni list	122"—
9. Kurjava in razsvetljava pisarne	500"—
10. Snaženje pisarne	300"—
11. Za tiskovine, časopise in oglase	300’—
12. Tajne kontrole	300"—
13. Načelniku letni prejemki	1000"—
14. Letni sejni stroški	500"—
15. Razne nagrade	500"—
Skupaj 27.842’—
tajniško poročilo:
Zadružni zapisnik izkazuje, da je došlo in bilo rešenih 155 spisov, med katerimi je bilo 7 prošenj za nove krajevne pravice; v štirih slučajih je zadruga oddala odklonilno, v treh pa pritrdilno mnenje. Ovadb je bilo vloženih 16 in sicer zaradi prestopkov obrtnega reda, neopravičenega točenja alkoholnih pijiač, prestopka ne-
Predloženi proračun se soglasno odobri in določi zadružna članarina za leto 1929 na 80 Din od vsakega člana.
K šesti točki
dnevnega reda se po kratki debati soglasno sklene, da se gospod Vaupotič, ker se ni udeleževal: odbor ovih sej, za letos ne kaznuje z denarno globo, pač
pa se mu naloži za bodoče za vsak izostanek redovna kazen 100 Din.
K sedmi točki
dnevnega reda se izvolita gg. Klemen-šak in Grašič soglasno zopet za računske preglednike.
K osmi točki
dnevnega reda poda gospod komisar Založnik obširno poročilo o razniH
novih in starih davkih, točna navodila k napovedi davkov itd., ter vzpodbuja k organizacijski zavednosti.
Nato se je oglasil k besedi zvezni tajnik g. Komac in podal obširno poročilo o zveznem delovanju ter se zahvalil tako zadružnemu načelniku g. Holcu, vsem odbornikom in članstvu za naklonjenost za časa svoje bolezni.
K deveti točki
dnevnega reda poda g. prof. Škof jako zadovoljivo poročilo o šolskem obisku vajencev in vajenk gostiln, nadaljevalne šole in priporoča vsem navzočim naj tudi v bodoče pošiljajo redano v šolo svoje vajence in vajenke. G. profesor v dolgem govoru predava o pomenu šole tako za vajence same, kakor tudi za učne gospodarje in ves gostilničarski stan, ki je glavni činitelj v pospeševanju tujskega prometa.
K deseti točki
dnevnega reda so se oglasili k besedi razni govorniki in stavili na načelstvo razna vprašanja, na katera je dal zadružni načelnik g. Holc povsem zadovoljiva pojasnila.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil g. Holc tako lepo uspelo zborovanje ob pol 17. uri popoldne. Zadružni načelnik: Medija Holc 1. r.
Zadružni tajnik: Matija Volk 1. r.
Občni zbor zadruge v Konjicah.
Od Gostilničarske zadruge v Konjicah smo prejeli zapisnik občnega zbora, katerega objavljamo dobesedno:
ZAPISNIK.
pisan na občnem zboru Zadruge gostilničarjev v Konjicah v gostilni Sut-ter dne 12. maja 1920.
Občni zbor je bil sklican ob 13. uri. Ker ni bilo navzoče zadostno število članov ob določeni uri, se čaka ondi.
Ob 14. uri otvori načelnik g. Franc Založnik občni zbor, pozdravi sreske-ga poglavarja g. D. Dereani kot zastopnika obrtne oblasti, ter g. Rado Starmana, odbornika in zastopnika »Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru« in ostalih navzočih 43 članov.
G. načelnik se spominja med letom umrlih članov, med katerimi so bili nekatei'i zadružni funkcionarji,; na kar vstanejo navzoči v znak, sožalja. Za tem preide na
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo:
a)	načelnika,
b)	tajnika.
3.	Volitev:
ai) načelnika.
b)	namestnika,
c)	. 4 odbornikov,
č) 2 namestnikov,
d)	2 preglednikov računov,
■ e) 1 namestnika.
f) delegatov.
4.	Prošnje za podporo obrtne nad. šole ,a) Konjice, b) Vitanje.
5.	Zadružni račun za leto 1928:
■odobritev.
6.	Proračun za 1. 1929: ugotovitev.
7.	Razno.
Sklene se ad 1.:
Prečitan zapisnik zadnjega občnega zbora se odobri brez pridržka.
2 a) in b):
O obeh točkah skupaj poroča zadružni tajnik Ivan Jurca sledeče:
a)	Člani: koncem preteklega leta je imela zadruga 83 članov, med temi vta .<?va kavarn,arja, ostali so gostilničarji; izstopili so 4, pristopili pa 7.
b)	Pomočniki: je 15. Pristopili so 4, izstopilo pa 7, med temi sta dobila dva lastne koncesije.
c)	Vajenci: 38. Izstopili so 4, pristopilo pa 10.
č) Poslovanje: Zadruga je imela občni zbor 25. marca 1928, seje načelstva pa 3. junija 1928, 29. julija in 8. septembra 1928.
d)	Delec/ati: tajnik se je udeležil izrednega občnega zbora »Zveze« v Mariboru dne 7. novembra 1928. Razstav, sejmov, shodov, zborovanji itd. se zadruga ni udeležila oficijelpo.
e)	Pisarna: je rešila 98 spisov in vlog, večinoma navadna korespondenca med »Zvezo«, oblastmi in strankami. Za odpravo nadlog, ki težijo gostilničarski stan v splošnem, ni zadruga napravila nobene vloge na oblasti. To je prepustila »Zvezi« in ji dajala potrebne, odnosno zahtevane informacije. »Zveza« se je izrazila večkrat, da želi vršiti posle druge in-štance, pri čemur naj bi jo podpirale zadruge.
3.
Občni zbor sklene, da se vršijo volitve zadružnih funkcijonarjev ustno in se izvoli za:
I. načelnika:
Gospod Franc Založnik, dosedanji načelnik.
/7. Namestnika:
Gospod Ivan Senica, dosedanji namestnik.
/7/. Odborniki:
1.	Davorin Kračun,/Zreče 4.
2.	Ivan Kolarič, K •eniška vas 13.
3.	Ignacij Bizovnik. Konjice 64.
4.	Jakob Zdolšek, Žiče 7.
IV.	Namestnika:
1.	Franc Goričan, Žiče 17.
2.	Ludovik Kurnig, Čadram 4.
V.	Pregledovalca računov:
1.	Leopold Bruderman, Konjice 84.
2.	Ivan Druškovič, Konjice 42.
VI.	Namestnika:
1. Ignacij Penič, Konjice 98.
VII.	Delegati:
1.	Ignacij Bezovnik, Konjice 64.
2.	Franc Založnik, Konjice 69.
3.	Davorin Kračun. Zreče 4.
4.	Anton Berce, Stare Slemene 59.
Vsi so bili izvoljeni z vzklikom; navzoči so sprejeli izvolitev. Odsotna sta novoizvoljena pregledovalca računov in bodeta obveščena pismeno.
Ponovno izvoljeni načelnik g. Franc Založnik se zahvali za izkazano mu zaupanje in čast, izrazi zahvalo dosedanjim funkcijonarjem za uspešno podporo in pomoč v zadružnem poslovanju, ter apelira na novoizvoljene funkcij onar je„ naj bi kar najizdatneje podpirali pri izvrševanju zadružnih dolžnosti. Odobrenje se vzame na znanje.
4.
Sklene se dovoliti enkratno prostovoljno podporo obrtni nadaljevalni šoli v
a)	Konjicah .... Din 300.—
b)	Vitanju..............»	100.—.
5.
Pregledovalca računov gg. Zdolšek in Goričan sta pregledala^adružni račun preteklega leta, primerjala posamezne postavke s prilogami in našla v redu, ter predlagala, naj se da abso-lutorij gg. načelniku in blagajniku in se vzame odobrenje na znanje.
Blagajnik g. Jurca še pojasni, da je imela zadruga minulo leto
a)	dohodkov . . . Din 12.061.85
b)	izdatkov ....	»	6.177.11
c)	ostanek .... Din 5.884.74. od tega.
1.	gotovina v blagajni Din 1.197.56
2.	poštna hranilnica .	« 2.221.52
3.	hran. knj. 1980	.	»	691.57
4.	bran. knj. 8825 . .	»	1.774.09.
Zadružna članarina in zvezna doklada se ni pobirala preteklo leto. Zvezno doklado je plačala zadružna blagajna.
6.
Zadružni račun se ugotovi za leto 1929 sledeče:
7.	dohodki:
a)	gotovina v blagajni
b)	poštna hranilnica .
c)	ink or p orači j 10 no
500 Din . .	.
č) vajenci pristopi . .
d)	' obresti.........
e)	članarina 86 članov po 10 Din . . . .
f)	nepredvideno . .
Din 1.197.56 » 2.221.52
» 5.000.— »	150.—
» 200.—
»	860.;—
»	300,—
skupaj Din 9.929.08.
77. Izdatki:
a)	Zvezna	doklada .	Din
b)	tajnik.............»
c)	pisarna	....	»
č) obrtna	šola,: Konjice 300	Din, Vitanje 100	Din ...	»
d)	potnine	....	»
e)	razno..............»
4.980,—
1.800,—
300.—
400,—
800,—
150.—
skupaj Din 8.430.—-,
tedaj prebitek po . . Din 1.499.08.
V tem prebitku je obsežena ena četrtina zneska inkorporacij — 1.250 dinarjev in polovica zneska od pristojbin vajencev — 75 Din, ki se sne smejo porabiti za tekoče zadružne potrebščine,
7.
Bazno:
I.
Tajniku se dovoli 13. plača kot novoletna nagrada.
II.
Tajnik prečita dopise:
a)	Sreskega poglavarja v Konjicah od 15. febr. 1929, št. lOil/29-1, s katerim se opominjajo gostilničarji, naj ne dajejo opojnih pijač mladoletnim četudi bi bili v spremstvu staršev, zakonitih zastopnikov ali drugih odraslih oseb in se grozi z zakonitimi posledicami, da, v ponovnem slučaju celo z odvzetjem obrta.
b)	Okrožnica »Zveze« z dne 26. aprila in dodatek z dne 8. maja 1920, št. 214/2 in 214/4 glede cen pivu pri točenju na drobno, se vzame na znanje.
III.
Zvezni odbornik in delegat g. Starman poroča o intenzivnem delu žveze v splošnem, omenja uspehe, katere je ta že dosegla, ali ki so obljubljeni vsaj deloma, ter razpravlja obširno med drugim zlasti sledeče: pristop k Savezu, obrtno sodišče, posredovalnica za strokovne uslužbence pri »Zvezi«, pobiranje oblastnih doklad, igralne karte, stroški uradnega pregledovanja obrtnih lokalov, vinotoči, visoke kazni, brezalkoholne gostilne, pivo, cementiranje sodov, kalo pri vinu, strokovno šolstvo, zavarovanje vajencev, tujski promet, register žganja, vinske kleti itd.	^
Zborovalci so napeto sledili izvajanju g. govornika, ki je dajal primerna pojasnila na posamezna vprašanja.
Ker je izčrpan dnevni red in se nihče več ne oglasi k besedi, tedaj se zahvali g. načelnik navzočim za udeležbo in zaključi občni zbor.
Načelnik: Franc Založnik^, r.
Zapisnikar: Ivan Jurcu s. r.
Naše strokovno šolstvo.
Gostilničarsko nadaljevalno šolo se je v tekočem šolskem letu obogatilo z novim zavodom. V izza predvojne dobe znani obmejni Muti obstoja obrtna nadaljevalna šola. V to šolo se je v letošnjem šolskem letu vpisalo tudi 14 gostilničarskih vajencev oz. vajenk iz Mute in iz Vuzenice in sicer:
Črešnik Anton, Črešnik Marica, Deutschmann Mici, Dobnik Jeti, Ferš Matilda, Germuth Hilda. Leitinger Mici, Parth Mici, Parth Mina, Seide-nader Berta, Strmčnik Marica, Uršej Josipina, Ziegler Mici in Žgajnar Marija.
Ker je bilo število gostilničarskih vajencev tako visoko, je vodstvo šole odredilo zanje poseben razred, da se zamorejo res strokovno izobraziti, kar bi v obrtni nadaljevalni šoli ne bilo možno. Mnogo pobude za ustanovitev te šole je dal gostilničar g. Seidenader na Muti. Posebna zahvala pa pripada vodstvu šole, ki se je potrudilo, da so bili vajenci deležni strokovne izobrazbe iz knjigovodstva, kalkulacije, korespondence in serviranja. Pouk se je pričel z oktobrom 1028 in se sklene ta teden.
V izpopolnitev predavanj in v svr-ho razširjenja strokovnega obzorja priredi gostilničarska nadaljevalna šola na Muti v pričetku junija 1929 ekskurzijo v Zagreb.
Za obmejno Muto, ki se počasi razvije v .eno naših prijaznih letovišč, je
ta pridobitev velevažna. Skrajni čas n | že, da se gostilničarji v marenberškem ! okraju strokovno organizirajo v zadrugi, katera bo mogla in hotela svojo posebno pozornost in skrb posvečati izobrazbi gostilničarskega naraščaja in bo tudi članom le v korist. Našemu mr,mlajšemu zavodu v obmejni Muti želimo lepih uspehov. Želimo pa tudi, da tamkajšnjo strokovno zadrugo kmalu včlanimo v našo zvezo.
Zatiranje šmarnice.
Komisar oblastne samouprave mariborske oblasti je pod št. III. 9225 od 16. 4. 1929 izdal razglas, ki ga v sledečem doslovno navajamo:
Vinogradništvo mariborske oblasti trpi na svojem dobrem glasu radi šmarnice, ki se je razširila v naših vinogradih med vojno in po vojni. Gospodarski interes države, kakor tudi naše oblasti upravičeno zahteva, da se šmarnica čimprej iztrebi iz vinogradov.
Da se to omogoči, se priporoča precepiti šmarnico v zelenem stanju. Dosedanje izkušnje o zelenem precepljanju šmarnice so pokazale zadovoljil uspeh, kar je tudi umljivo, kajti če je šmarnica na lastnih koreninah uspevala in kljubovala trsni uši. bo tudi v precepljenem stanju kot podlaga ple menitih sort dovolj odporna.
Da se precepljanje šmarnice čim bolj razširi, se bo dala za vsak precepljen trs šmarnice, kjer se je zeleno cepljenje posrečilo, nagrada v znesku 1 dinarja.
V to svrho naj predložijo vinogradniki, ki nameravajo precepiti šmarnico, do 30. maja 1929 komisarju oblastne samouprave mariborske oblasti uekolekovano prijavo števila trsov, ki so določeni za precepitev, do 15. septembra 1929 pa prijavo števila precepljenih trsov šmarnice, pri katerih se je zeleno cepljenje posrečilo, da izplača nagrado. Resničnost podatkov poslednje prijave mora potrditi pristojni občinski urad, ali pa predsednik kake kmetijske organizacije v do-tičnem kraju.
Nagrade se bodo izplačevale do višine v to svrho določenega zneska in po redu, kakor bodo prihajale prijave.
Razno.
Smrtna kosa. Dne 12, aprila je preminul na Muti občespoštovani gosiij-ničar in mesar g. Ludovik Deutscb-mann. Kako priljubljen je bil pokojnik, se je videlo na njegovi zadnji poti, ko ga je spremljalo na stotine ljudstva. Pevski zbor mu je zapel tri ža-lostinke, tovarniška godba je pa spremljala sprevod do pokopališča. N. v m. p.! Preostalim naše sožalje!
*
k Dr. Stanko Lapajne. Mednarodno in medpokrajinsko zasebno pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s pravnimi granami posestrinami. Ljubljana 1929. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 398. Broširana knjiga velja 180 Dim v celo platno vezana 200 Din, po pošti 5 Din več. Knjiga, ki jo je založništvo napovedalo pred Božičem, je sedaj izšla in po-menja važno pomnožitev slovenske znanstvene literature na pravnem polju. Pravni grani mednarodnega in medpokrajinskega zasebnega prava in grane posestrime so nastale v zadnjih desetletjih iz nujne potrebe naraščajočega mednarodnega in medpokrajinskega zasebno-pravnega prometa. Zlasti se razvijajo izza končanja svetovne vojne. Zato bo našel v knjigi vsak urad in vsak stan odgovor na zamotana vprašanja iz dnevne prakse: diplomatska in konzularna oblastva, politična oblastva, duhovna sodišča in poročni organi, trgovska in finančna podjetja. Sodnike, odvetnike in notarje bo zanimala vsa vsebina knjige brez izjeme.
d Kupujte automobile in motorna kolesa na letošnjem velesejmu v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 9. junija. Le tu se bo kupcu nudila najboljša prilika pregledati vse in kupiti ono, kar mu prija. Razstavljenih bo v posebnem razsežnem paviljonu nad 200 automobilov in motornih koles vsakovrstnih svetovnih znamk.
Vajeniška preizkušnja v Mariboru.
Dne 6. maja se je vršila v salonu restavracije „Meran“ v Mariboru vajeniška preizkušnja 5. natakarskih vajencev in to: Rudolf Streicher, Leopold Schafhalter, Munda Josip, Srečko Repovš in Anton Ferš, ki prestopajo s tem dnem v kategorijo rednih pomočnikov ali lahko rečemo tudi so-trudnikov gostilničarske obrti.
Pri preizkušnji je bil navzoč, zadružni odbor kakor tudi šolski odbor in profesorski zbor gostilničarske nadaljevalne šole.
Slavnostno otvoritev je izvršil zadružni načelnik in predsednik šolskega odbora g Andrej Oset z lepim in velepomembnim govorom, v katerem je povdarjal zlasti dobrote gostilničarske šole v pogledu gostilničarskega naraščaja, obenem omenjal požrtvovalnost, ki jo zahteva gostilničarski naraščaj že doma po svojih učnih gospodarjih kakor tudi v šoli po njih profesorjih, zlasti pa po zadrugi pri gmotnem vzdrževanju gostilničarske šole, zato naj današnji izpitanci tudi v bodoče cenijo oni sloj, ki jih je vzgojil. Z današnjim dnem je izprašanim vajencem odprt svet, vendar upoštevati je, da je človek vedno potreben nauka, zato je priporočati tudi v bodoče, da ne opuste nobene prilike v izpopolnjevanju svoje izobrazbe ne samo v stanovskem, ampak v vsestranskem oziru. — Treba imeti vedno odprte oči in ušesa, ter z jasno glavo iti na daljno pot skozi življenje po svetu.
Za vse žrtve, ki jih je doprinesla zadruga, kakor tudi za one posameznih vajenčevih učnih mojstrov, je najlepše zadoščenje današnji dan, ko se je izvršila takorekoč bilanca učne dobe. Upoštevajoč brzi razvoj časa in s tem potrebe po vedno večji znanos i in izobrazbi, bo tudi zadruga vedno več izpolnjevala svojo šolo ter gledala, da bo šolo vedno s svojo učno snovjo paralelizirala zahtevam moderno se razvijajočega tujskega prometa in bila na višini splošnega duha časa. ~
V imenu šolskega odbora je omenil g. Oset, da je tudi oblast letos prvič prispevala šoli in je tudi za bodoče zasigurala lep znesek, za kar izreka v imenu gostilničarjev in vajencev oblastnemu komisarju odnosnov o-blastni skupščini toplo zahvalo. Sola bo brez dvoma dvignila ugled celega naroda zlasti pri tujcih, ki sodijo skoro edino narod po gostilnah in gostilničarjih, vsled tega je gotovo v neposrednem interesu oblastne skupščine izobraženo natakarsko osobje vendar pa največji interes od šole ima le vajeništvo in gostilničarji. Šolo je podprla s par tisoč dinarji tudi zbornica za TOI in Tujsko-pro-metna zveza, dočim nam mestna občina še dolguje svoj obolus, sem pa prepričan, da bo tudi slednja votirala primeren znesek. Tudi tem se v imenu gostilničarjev in vajencev iskreno zahvaljujem. Zahvalil se je učnim gospodarjem in profesorskemu zboru kakor tudi požrtvovalnemu učitelju serviranja g. kolegu Brezniku.
Nato se je vršil zelo animiran banket ter je med tem ogovoril navzoče g. vodja gosjilničarske nadaljevalne šole prof. Škof, ki je izvajal, da je z letošnjimi uspehi, ki so se dosegli na poverjenemu zavodu lahko zadovoljen i on i gostilničarji i vajenci sami. Ve sicer, da se je več pričakovalo, toda treba bo skušati odpraviti okolnosti, ki ovirajo uspehom. Vzroke je posredno iskati celo v gostilničarskem pravilniku samem, ki dovoljuje za deželo vodstvo gostilničarske obrti brez prepotrebne strokovne usposobljenosti, zato se stvar jemlje po njegovem mnenju premalo resno. Nadalje tiči vzrok v prezaposlenju vajencev, tako, da jim ni fiksno določen čas za učenje doma. Šola se vsled tega poslužuje predvsem praktičnega pouka, dočim se mora teoretični pouk omejevati. — Poučevala se je sicer teorija, toda precej praktično prikrojeno oz. nod-krepljeno s praktičnimi primeri. Šola je letos mnogo moralno pridobila s tem, da ima svoj lastni inventar in servis, tako da se tudi serviranje nemoteno poučuje v šoli ne pa, kakor v prejšnjih letih v raznih gostilnah,
ko je bila šola odvisna od trenutnega gostilničarjevega razpoloženja. Naravno, da se tudi šola mora razvijati času in potrebam primerno. Govorili so še v imenu Tujsko-prometne zveze in Aerokluba g. sodni svetnik dr. Senior, v imenu učnih gospodarjev g. Lojze Strehar, v imenu gostilničarske zadruge Pobrežje g. načelnik Holc itd. Želimo, da ostane vajencem in vsem udeležencem ta dan v najlepšem spominu.
F. PIRC:
Reforma naših gostiln.
»Gostilničarska obrt bi brezdvomno le pridobila moralno in materijalno, ako bi si poieg točenja alkoholnih pijač, kar ji je glaven namen in zado voljitev raznih človeških strasti, prisvojila načrt: z obzirnostjo in dobrohotnostjo upravljati -in pripravljati mesto, na katerem se naj v bodoče odigrava velik del novodobnega družabnega življenja.«
Avg. Egger, škof Sv. Gallenski.
Kot uvod k svojemu naslednjemu članku pravi škof Egger na naslov gostiničarjev, da bi bilo napačno misliti, da namerava škodovati rednim gostilnam in gostilničarskemu stanu. Današnje človeške družbe si sploh ne more nihče predstavljati brez gostilne. Zadovoljen bi bil, ugotavlja škof Egger — in vsi bi bili lahko zadovoljni — če bi se mogle odpraviti senčne strani gostiln, ki se ne dajo utajiti. V tem smislu se čuti in hoče biti gostilnam odkrit prijatelj ter hoče delovati k povzdigi in izboljšanju gostilničarskega stanu. Napake ne vidi pri gostilničarjih, ampak v družabnem življenju.
Gostilna, nadaljuje škof Egger, je določena v glavnem dvem namenom: 1. za sprejem in postrežbo tujcev in potnikov, 2. za dom družabnosti domačinom. V starih časih in pri starih narodih ni bilo gostiln ne v eni jie v drugi obliki, ampak je bila vsaka, hiša tujcu in popotniku dom gostoljubja. Družabnost v današnjem stilu ni bila poznana in tudi ne potrebna, kćr je baziral tedanji družabni red na drugih temeljih. V srednjem veku so imeli samostani nalogo oskrbeti in pogostiti vsakega tujega došleca. Tekom časa se je šele pojavila gostilna in pridobila današnjo obliko. V današnjem modernem in prometnem življenju pa je postala naravnost važen in nenadomestljiv činitelj človeške družbe .. .«
Ko sem se odločil za rešitev vprašanja, kako bi se dalo s preobratom ljudske prehrane vsestransko koristiti, se mi je za uvod moji razpravi tudi v strokovnem glasilu gostilničarjev, izmed cele tozadevne literature, še najbolj dopadel zgoraj navedeni uvod znanega velikega švicarskega življenskega reformatorja, Auguština Eggerja, škofa sv. Gallenskega, ki je pred 30 leti spisal še danes kot nalašč tudi za naše razmere aktuelno brošuro: »Das Wirtshaus seine Ausartung und seine Reform.«
Iz naprednejših držav v zadnjem času tudi k nam zanešeno gibanje o takozvani reformi življenja sploh, zlasti pa o temeljitem preobratu o ljudski prehrani bo prej ali slej občutno vplivalo tudi na celi stan gostilničarjev in kavarnarjev. Kakor so svoj čas v Švici takozvani «abstinentlerji» videli glavno zlo samo v gostilnah, tako se ista napaka ponavlja še danes tudi med našim treznostnim gibanjem. In kakor je že takrat škof Egger trdil, trdim tudi danes jaz kot popolni abstinent in vegiterjanec, da glavno zlo današnje dobe ne obstoji v gostilnah (najmanj pa v gostilničarjih samih), ampak v ljudstvu, v napačnih navadah današnje družbe, v pohlepu današnjega človeštva po uživanju in mehkužnosti. Od te strani torej se je iz gostiln napravilo to, kar so danes. Ako hočemo gostilniško življenje izboljšati, se mora obenem .izboljšati tudi življenje ljudstva, naroda.
Kako torej naj se naše gostilne »preobrnejo« (reformirajo)? Tudi pri odgovoru na to vprašanje se v glavnem držimo izborne, medtem tudi drugod že preizkušene poti švicarskega škofa. Na tem mestu pokažem le glavno smer: Gostima bodi odslej tudi dom za goste abstinente in vegeterjance !
Kako skrbimo za sušično?
»Gospod kaplan, zakaj ne poskrbite, da bi se Vas sprejelo v kak zavod, da bi si opomogli?«
»Čemu? Saj mi nični! Malo katara.«
Ko se je obračal proti občinstvu pri sv. maši, je izgleda! kakor sv. Alojzij: bled, suh .. . Tisti čudni, suhi kašelj — vsakokrat roko pred usta, kakor se spodpb'-. Kar jih je bil spovedal pred mašo, jih je po maši obhajal. Pokašljaval, roko pred usta, pa prijemal sv. hostije in jih nudil vernikom;
in spet kašljal in spet zajemal.------
Otročiči pri prvem sv. obhajilu — vsi blaženi..
»Gospod šolski upravitelj, kaj ne vidite, kako je z gospodom katehetom ? Je vendar velika nevarnost za mladino 1 Nebroj odredb v tem oziru ...«
»Kaj si pa hočem pomagati? Saj hodi k zdravniku 1 Sicer je pa to delikatna zadeva, če me razumete I«
Tudi župnik je vrgel vso odgovornost od sebe. Saj so kaplanu usmiljenke rekle, da naj se pazi. Tako »dobro« je bilo kaplanu, da so ga čez nekaj mesecev pokopali in posledice malomarnosti merodajnih krogov so se takoj pokazale: vse polno oseb je zbolelo za sušico in malomarnost se je še nadalje vlekla kakor rdeča nit...
Zboli mlad posestnik. Ostal je v domači oskrbi med družinskimi člani. Tudi njega so že pokopali, Zdaj pa pojdi pogledat njegove otroke 1 Bledi, suhi... polni jetike.
Oboli rokodelski mojster. Pri su-šičnem možu je spal vajenec. Kmalu po mojstrovi smrti zboli tudi on. Mora domov, kjer je več bratcev in sestric — belih kot mleko, rdečih kot kri. Nasvetoval sem, da ga oddajo v kak primeren zavod. Tudi župan je šel na roko. Zavod je poslal svoje zahteve. Bile so pa takšne, da so stariše preplašile. Tako je ostal fant doma in — umrl. Do kdaj bo vladala rdečeličnost v tej družini?!
Veččlanska družina. Oče bolan. Za življenje preveč, za smrt premalo. Najprej se je sušica vgnjezdila pri najstarejši hčerki, ki so jo spravili v bolnico. Pri dobri bolniški postrežbi si je kmalu opomogla. V jeseni naj se povrne, ker takrat jo bo zopet prijelo. Hm 1 Doma streže svojim bratom in sestram, ker mati mora itak na delo, da kaj prisluži. Streže in trosi bacile, v jeseni se ji bo pa morda zopet dovolilo, da si malo opomore.
Zboli učenka. Zdravniki so konstatirali sušico. Ko malo okreva, hajdi zopet v šolo! Vse v redu pri vseh odredbah. Čez 2 meseca ostane spet doma. Nihče je ne bo več silil v šolo, saj je ž njo pri koncu. Poprej in tista 2 meseca, koliko bacilov je prišlo med sošolke?!
Dovolj primerov 1
Kaj je s sušico: je-li nalezljiva ali ne? Razni pouki prihajajo na županstva, šole, župnijske urade ... razna predavanja, povsod se vidi: »Ne pljuvaj na tla 1« Ko se prikaže kje tifus, kolera, griža ..., se bolniki takoj izolirajo. Vsa čast merodajnim krogom I Zakaj se pa pustijo jetičniki v domači oskrbi, ako je jetika tako hudo nalezljiva, kakor se piše in bere? Zakaj se pusti bolnega kaplana, da spoveduje, obhaja, poučuje v šoli, zakaj se ne pazi na bolno učiteljstvo, zakaj se ne prisili bolnega družinskega člana, da zapusti družino in se poda v kak I
zavod za sušične? Sme li imeti sušični mojster vajence? Malo manj zločinske malomarnosti in bolnikom bi bilo bolje, družine bi pa ostale zdrave. Bodimo previdni in obzirni!
ICiijii;ewinost.
Otto Hofbauer: Handbucli cler prak-tischen Kellerwirtscthaft. Založba Anton Eichler Bolzano. II. izdaja, 416 strani, 534 slik. Pisana v nemščini. Naprod'aj v knjigarni Heinz v Mariboru. Cena elegantno vezani knjigi 140 Bin.
Imenovana knjiga, ki jo je spisal dobrozmani inžener etnolog Aton Hofbauer je prekosila po svoji praktični strani skoro vso dosedanjo tostročno literaturo. Je srednjega obsega in v njej najde kletar vse, kar potrebuje. Knjiga je pisana poljudno in snov je iz prakse, zato nas ne dolgočasi.
Nje obseg je v poglavjih sledeč:
1.	Vinska klet.
2.	Razdelba prostora v kleti.
3.	Vinska posoda in ravnanje z njo.
4.	Priprave na trgatev.
5.	Trgatev z ozirom; na bodoče vino.
6.	Kletarski stroji in oprema.
7.	Elevatorji za grozdje, brozgo, mošt in vino,-
8.	Važni sestavni deli mošta in vina.
9.	Mostne tehtnice (vinometri).
10.	Vrenje.
11.	Kletarska dela.
12.	Postopek z belimi vini.
13.	Postopek z rdečimi vini.
14.	Čiščenje vina.
15.	Filtracija vina.
16.	Žveplo v kletarstvu.
17.	Skaljena vina in odpomoč.
18.	Rezanje vin.
19.	Vina za steklenice.
20.	Sladka vina.
21.	Proizvodnja sekta (šampanjca).
22.	Impregnirana šumeča vina.
23.	Pomnožitev in izboljšanje vina.
24.	Preiskovanje vina in mošta.
25.	Vinske napake in bolezni.
26.	Važnost vinskih ostankov (dro-že, tropine).
27.	Transport vina.
Nemštkega jezika veščim) gostilni^ carjem knjigo toplo priporočamo.
Vinotoči lastnega pridelka.
Ponovno se dogajajo slučaji, da nam posamezne zadruge poročajo o vinotočih lastnega pridelka takrat, ko je dovoljenje že izdano. Seveda je v takih slučajih težko s protesti kaj doseči, ker je prepozno.
Kolikor nam je znano, zahteva večina srezkih poglavarjev od! pristojnih zadrug izjave, kakor hitro kdo prijavi vinotoč lastnega pridelka. Kako izjavo naj zadruga poda in kako jo naj utemelji, je lahko presoditi po navodilih, ki so obsežena v našem članku v »Gostilničarskem listu« št 1/29 od 20. januarja 1929. Radi enotnega postopanja bo zveza rada šla zadrugam na roko in sestavila potrebne izjave-za zadruge, da jih samo podpišejo in oblastim predložijo. Vendar je pa v to svrho potrebno, da zadruga oblastveni poziv takoj, ko ga prejme, dostavi zvezi z vso potrebno informacijo, v kateri je treba povedati posebno tudi, kje se je vino pridelalo, koli-1 ko se ga je pridelalo, kako daleč leži
Gostilničarji!
Ako hočete Vaše goste zadovoljiti, uporabljajte za brizgance
Radensko mineralno vodo.
-.	_	- ---------------p
K novemu rezkemu in kislemu vinu vzemite
Radenski kraljev ali Radenski zdravilni vrelec,
ki mu odvzame kislino in ga napravi prijetno pitnega. Za stara vina pa porabljajte
Radenski Gize! a-vrelec,
ki ne počrni nobenega vina.
prijavljena točilnica od kraja pridelo- i vanja in ali so prostori nrimerni v hi- j gijenskem oziru in radi policijskega nadzorovanja.
ČE m HIŠO ULI POSESTVO
prodate, pridite k meni! Z menoj je dobro delati!
K. Štancer
reaiiteina pisalna
HBR1B0R, Rlehsandpova 35
Eksport vina iz Jugoslavije
Leta 1926 je bilo eksportiranih iz Jugoslavije 253 vagonov vina, leta 1927 920, lani v prvi polovici 299, v vsem letu pa najbrž okoli 1000 vagonov, kar odgovarja vrednosti ca. 50 milijonov dinarjev. V inozemstvo gredo večinoma vina iz vzhodnih delov Jugoslavije, in sicer zato, ker so bolj cenena. Za dvig eksporta, ki je še veliko premajhen, se je v zadnjem času veliko naredilo, a uspeh je izostal. Med odredbami, ki jih za pospeševanje eksporta navajajo viničarji, so vozninske olajšave in uvozne premije. V zadnjem času navajajo neko drugo sredstvo. Po ogrskem zgledu naj se vrši izvoz tako, da importne države o njegovi višini nič ne izvedo; in to z ozirom na protiodreidbe imiportnih držav proti izvoznim premijam eksportnih držav. Ogrski eksporterji plačajo samo železniško voznino v lastni deželi do državne meje. Od tam do namenilne postaje kreditira država voznino, to se pravi, jo plača. Da se zadosti obliki, plača eksporter neko malenkost, dočim odpade večji del na državno blagajno. Vsled teh ogrskih odredb je trpel zlasti jugoslovanski eksport iz vzhodnih delov države, ki morajo izvažati v prvi vrsti po Donavi in po ogrskih železnicah. Seveda bo morala država nekaj žrtvovati. Pri izvozu ca. 3000 vagonov vina (250.000 hektolitrov) in pri 1 dinarju za liter, bi znašal državni prispevek 25 milijonov dinarjev. Zato bi pa tudi izvoz vina izelo narasel in bi se vsota 50 milijonov dinarjev mogla dvigniti na 150 milijonov ali pa še za več.
Nov trošarinski zakon predvideva za pospešitev izvoza, vina pod gotovimi pogoji premijo, ki znaša za 1 hi 40 dinarjev. To je prvi korak v cilju, da se poveča izvoz vina in s tem izboljša naša trgovska bilanca. Je to okoren način favorizacije izvoza vina in naši praktični trgovci vsaj za gotove primere smatrajo bonifikacijo po ogrskem načinu za učinkovitejšo. Praksa bo brez dvoma že tekom enega leta pokazala, kako naj se vprašanje bonifikacije izvoza uredi, da bo ustrezalo obstoječim prilikam.
Cene za pivo.
(Dodatno h tukajšnji okrožnici z dne 26. aprila 1929. št. 214l2.)
Iz poročila neke včlanjene zadruge posnemamo, da se naša okrožnica v zadevi pivskih cen napačno tolmači. Zaradi tega smatramo za potrebno, opozoriti vse včlanjene zadruge, da ima. spredaj omenjena okrožnica le informativen značaj, da pa zveza popolnoma prepušča posameznim zadrugam, da vsaka v svojem okolišu določi ceno pivu, upoštevajoč lokalne razmere, bodisi za ves okoliš enotno ali različno.
Prosimo pa na vsak način, da vsaka zadruga z ozirom na nove troša-rinske in davčne izdatke v svojem delokrogu izdela primeren cenik (kalkulacijo) in izvod istega pošlje zvezi, da bode zamogla podati primerno izjavo in zastopati stališče posameznih prizadetih članov, ako bi jim s strani upravnih ali sodnih oblastev pretila kaka nevarnost.
Naše Gorice.
Izšla je četrta številka s sledečo vsebino; Pospešitev vinogradništva od strani države (Petar Milovič). — Letošnja. zima in trsna rez (Andrej Žmavc). — Obnova starejših vinogradov z ozirom na posledice zimske pozebe (Jos. Iljaž). — Ne sadi sadnega drevja pregloboko (Josip Klemenčič). — Trsničarji, bodite previdni (Klotar Bouvier). — Drobiž in meteorološka opazovanja. — Gospodarski list »Naše gorice« vsakemu gostilničarju toplo priporočamo.
Temne strani belega mesta
Lokali, gostilne in kavarne so glavne utripajoče žile vsakega mesta, puls celega življenja in najbolje merilo za presojo prebivalstva, ki temelji na obnašanju posetnikov v teh lokalih. Ako bi se nas sodilo po obnašanju v kavarnah, bi ta sodba ne izpadla ravno laskavo za nas. (Vsa čast seveda izjemam, katerih je sicer lepo število; žalostno je namreč baš to. da enega neidostojneža, ako se gre za sodbo, ne odtehta niti deset dostojnežev.)
Ti, na katere pravkar mislimo, si domišljajo, da je v kavarnah dovoljeno počenjati vse, kar se jim zdi ali zljubi ter se za svojo okolico niti najmanj ne brigajo. Da omenimo najne-dolžnejša počenjanja: gotovo pod vsako mizo (okoli 11. ure zvečer) sledovi pljuvanja, razmetane žigice in pohojeni čiki, pepel, razni papirji in mnogo drugih odpadkov, tako. da je često kavarna v tem, času bolj podobna nekakšnemu skladišču kot pa javnemu lokalu, v katerem so se mudili inteli-genti.
Čeprav je bilo tekom dneva mnogo ljudi v kavarni, vendar še ni tu razloga, da bi se (moral lokal tako nasmetiti. Ni zato krivda na lastniku niti na uslužbenstvu, ampak malomarnost publike, ki ne pazi na estetske in higijenske predpise.
Na Dunaju najdeš v mnogih lokalih proti pljuvanju sledeči napis: »Hočemo, da se počutite kakor doma; če v svojem stanovanju pljuvate na tla, delajte to brez obzira tudi tukaj!« Kavarnarji — Gostilničarji! Ali ne bi posnemali Dunajčane v tem oziru.
Da se mora često čakati v kavarni na časopis cele ure, je znano. Zopet v večini slučajev je krivda na publiki. »Gost« si časopis kratkomalo osvoji in morda celo več časopisov, ki jih ljubosumno čuva poleg sebe na stolici ali pod mizo, kakor da bi bila cela kavarna le njemu na razpolago. Neredko morate naravnost energično nastopiti, da vam tak gost odstopi kak časopis. Dogodi se celo, da si nekateri gostje izrežejo ilustracijo ali sliko pa »mirna Bosna«.
Kibiciranje pri igrah je poglavje zase. Ako nasvete kibica vljudno zavrnete, vam skoro reče, da ste prostak. To velja za šah in kvartanje.
Postopanje nekaterih gostov z uslužbenci (natakarji) je često pod vsako kritiko, kajti nekateri gospodje mislijo, da so šele takrat gospodje, kadar se zlasti surovo zaderejo nad na-
samoprodaja
najboljšega pisalnega stroja
IVABŠ R-EOAT
žpec'fjsIŠBt za pisarniške stroje
MaB^bos«, Vetrinitika ul. 30
Telefon interurb. 434
Ueletrgovina z ¥inom
vo.a

?!
0&'

Maribor, Trg svobode 3.
Bogata zalaga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago.
takarjem, in naravnost uživajo, ka- ; dar se jim nudi prilika, da iste šikanirajo z vračanjem jedil in pijač, z glasnim godrnjanjem itd.
Daleč bi nas privedlo, ako bi naj prerešetali vse nedostatke naše publike i one, ki se prišteva k inteligenci. Če nas potem tujci nazivaj o kratko balkahce, se ni čuditi. Obnašanje gotovih gostov v javnih lokalih ni niti meščansko niti dostojno!
(Prosto po zagrebškem listu »Večer«.)
Iz knjige „Moji spomini,
ki jo je napisal bivši pokrajinski namestnik in minister n. r. g. Ivan Hribar v Ljubljani piše med drugim v zadevi tujsko-prometnega vprašanja in s tem v zvezi olepšava mesta, da je slov. narodna stranka že 1. 1882., ko je dobila večino v občinskem svetu, ustanovila poseben odsek, ki naj bi se brigal za pospeševanje tujskega prometa.
Poleg tega je on, Ivan Hribar, skupno z dr. Valentinom Krisperjem sestavil pravila posebne tujsko-pro-metne organizacije, ki naj bi pripomogla k razvoju tujskega prometa v Sloveniji v poletnih mesecih. /Pravila so bila takoj odobrena in se je ta organizacija imenovala »Deželna zveza za tujski promet«.
Na strani 296 omenjene knjige pa dobesedno:
Ta zveza je potem pod spretnim vodstvom dr. Valentina Krisperja sijajno uspevala. Ne samo, da je poživila zanimanje za tujski promet, ga je tudi jela reformirati po izkušnjah drugih dežel. Dr. Krisper namreč ni štedil ne truda ne novcev, da se na lastne oči pouči o modernizaciji te silno važne pridobitne panoge. Potoval je zato po drugih deželah, stopal s tamošnjim! organizacijami v stike in zveze in je potem vedel s primernim poukom prepričevati naše ljudi, da in kaj je potreba storiti, da ne zaostanemo za drugimi deždlami. On je tudi znal merodajne kroge ministrstva za javna dela zainteresovati. tako da so bila »Deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem« za njeno poslovanje zagotovljena dosti znatna vsakoletna denarna sredstva.
Po inicijativi dr. Krisperja priredila je zveza izlet naših gostilničarjev in hotelirjev na Dunaj in na Semer-nik, ustanovila je posebno hotelijer-sko-gostilničarsko glasilo in priredila je v Ljubljani gostilničarsko šolo. Ta šola je tako zaslovela, da je bolgarska vlada nanjo poslala posebnega odposlanca, Georgija T. Pjejeva, Le-ta je ostal nekaj tednov v Ljubljani. Prisostvoval je predavanjem in praktičnemu pouku. Uspehi, ki so jih pokazali končni izpiti, imponovali so mu tako, da je bolgarska vlada na temelju njegovega poročila naslednjega leta priredila enako šolo v Sofiji in je nanjo
pozvala predavatelja ljubljanske šom Ivana Kendo.
V zvezi z delovanjem »Deželne zveze za tujski promet« je bila tudi ustanovitev delniške družbe »Triglav«. Ta. po moji inicijativi s krepko podporo in sopomočjo dr. V. Krisperja in dr. Vinka Gregoriča ustanovliena družba je imela nalog poživiti tujski promet v divni bohinjski dolini. V ta namen je uredila hotel »Triglav« v Bohinjski Bistrici in je nameravala tudi ob bohinjskem jezeru samem — če najde za to umevanje — poskrbeti za letovišča in kopališča. Res se je jel tujski promet v Bohinju hvalevredno dvigati.
Danes moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da so vsa ta prizadevanja imela že precejšen uspeh, kajti Ljubljano obiskuje na leto že čez 70.000 tujcev. V primeri z inomostom in Solnogra-dom, kjer so v izdatno večji meri dani vsi pogoji za razvoj te važne panoge gospodarstva, je to gotovo veliko.
Citirali smo te vrstice iz omenjene knjige v dokaz, da sistematično in žilavo delo lahko rodi obilen sad. Današnji merodajni krogi so gotovo mnogo dostopnejši idejam in težnjam, ki jih ima tujski promet. Zato se nadejamo, da se bo našlo vsakega posameznika, ki ima kakršenkoli vpliv v ugodno reševanje tega vprašanja, na prvem mestu pa naj bi to bil minister, veliki župan ali občinski predstojnik.
Vrelec „Temper
uporabljajte kot namizno vodo, primešajte jo vinu, ker razkraja zdravju škodljivo vinsko kislino. Uporabljajte jo nadalje s sadnimi sokl, ker Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijače.
Vrelec „Styria‘f
Vam z največjira uspehom zdravi želodčne čire, kakor tudi katar želodca in čreva,
Vrelec „Donat“
je po svoji koncentraciji najmočnejša dosedaj znana zdravilna voda. Z najboljšim uspehom jo predpisujejo zdravniki pri žolčnih kamnih, pri zaprtju, pri sladkorni bolezni, kakor tudi pri glhtu In hemoroidih.
Zahtevajte
rogaško slatino
po vseh gostilnah In trgovinah v originalnih steklenicah.
Vajenec išče službe.
Mladenič 17 let star z absolvirano 4 razredno meščansko šolo in položeno malo maturo želi biti sprejet v večji restavraciji ali kavarni v mestu kot vajenec. Naslov pove »Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru«.
KOLODVORSKA RESTAVRACIJA
•*>.« ‘ A

M PRAGERSKEM
se priporoča cenj. potujočemu občinstvu za obisk. Zagotavljam točno in solidno postrežbo tako s kuhinjo kakor z dobro pijačo. Na razpolago so tudi tujske sobe.
ALOJZIJ MAJCEN
KOLODVORSKI RESTAVRATER.
Obnova nagradne sladoledarske
tekme!
Kakor lani, tako sem se tudi letos odločil,
da dam svojim odjemalcem
NJOLGrKJLDE
po lanskem sistemu! — Vsak kupec porcije sladoleda dobi zavito srečko, katera ga opra» vičuje do naslednjih dobitkov:
3 prvovrstne ure, 150 nagrad po 50 Din v denarju, 300 nagrad v blagu v vrednosti po 25 Din.
Sestavi iz črk sledeči stavek:
„Najbolji sladoled izdeluje Hrast"
in se oglasi pri Prvi mariborski sladole-darni IVAN HRAST, Maribor, Gosposka ulica 4, kjer prejmeš lepo nagrado.
Gostilničarji pozor!
Keglji in Sanktus-krogle, pipe v najboljši in najcenejši izvedbi samo pri
Josipu KRABAT prej Blanschitz
sirugarslvo
Maribor, Grajski trg 4.
gostilničar*
V ŽALCU PRI CELJU
se priporoča cenjenemu občinstvu za obilen obisk. Toči vsakovrstna vina, likerje in slivovko.
Priporočam se cenj. občinstvu za obisk. Imam vedno na razpolago vsakovrstna vina, likerje in slivovko.
Cene nizke! Postrežba solidnal
Ivan Kač
gostilničar
Gotovlje pri Žalcu.
izdelovanje
sodavice in pokalice
Gaberje pri Celju.
Priporočava cenj. občinstvu mesta Maribor in okolice ter drugim prijateljem in znancem najino
gostilno in ftufarno
prej Senekovič (Pilsner Blerquelle)
lVL»r»ilbor»
Tattenbachova ul. 5, blizu Nar. doma.
Preskrbljeno je za prvovrstna jedila in pijače po zmernih cenah. — Za obilen obisk se vljudno priporočava
Svan in Anica Mahajnc.
Pavel Heričko
lončar in pečar
Maribor, Tattenbachova 6
izdeluje glinaste peči, štedilnike, kuhinjske in vrtne posode. Sprejme tudi vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
Cene zmerne! Postrežba solidna!
Preselitev!
Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem preselil svoj
brivslii solon
v MARIBORU iz Aleksandrova ceste 39 v Aleksandrovo 13,
Za obilen obisk prosim
OTMIli RESCHEHEDER, briHEt.
Novost sa Maribor.
Otvoritev specijalne trgovine Kravat
MARIBOR, Vetrinjska ulica vis-a-vis Weixla.
Prodaja najmodernejših kravat vseh vrst iz najlepših in najsolidnejših svil lyonskih in kreefedskih tvornic. Izbira neprimerno velika, po številu in kvaliteti. Cene konkurenčno nizke, kakor nikjer. Blagovolite si ogledati našo izložbo ter prepričajte se.
K. Pečenko.
Lepa kravata olepša vsako glavo!
Dunajska moda.
Park kavarna
v Mariboru
Vsako soboto in nedeljo popoldne in zvečer salonski koncert. Točijo se vsakovrstna vina in vedno sveže »UNION« pivo.
Priporoča se za obilen obisk.
MARIJA FANINGER.
Prvo vrsto! sladoled lo Kaoditi
v vsaki množini se dobe po najnižji ceni pri
Mate Tomanič
IHaribor, Mlinska ulica štev. E
Se priporoča cenjenim hotelirjem, kavarnarjem, restavratorjem itd.
PREPARATER
MARIBOR, Franlopanana 1
Ptiči, sesalci itd. se naravno, izvrstno in trajno preparirajo. Rogovi vseh vrst in trofeje se montirajo na zrez-Ijane ali pa zaporne table. Prevzamem vsakovrstne kožuhe v belo ustrojenje. Kupujem rogove od jelenov, srn, divjih koz itd. Ravno tako kupujem ustreljene lisice, kune, veverice in ptice.
Priporočam svoja najboljša
in prvovrstno kuhinjo
vsem potnikom.
TOMO MAJER,
MARIBOR, Kolodvorska restavracija.
tovarna los. Benko
3Mlux*sk£i> Sobota.
ter vse vrste prekajenega mesa in klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži kare mladih prašičev. Zahtevajte cenike!
Garantirano la. blago! Skrajno znižane cenei
jtazuauilo prcsdiMc.
Čast mi je cenj. strankam sporočiti,
“ tapctuBRo driaVnic«
preselil V GosposKo ulico šteti 36
v Mariboru.
Jamčim tudi v bodoče za solidno in promptno izpeljavo naročenih del ter priporočam svojo bogato izbiro vzorcev lesenih rolet in trgovskih predalov. Prevzemam dela bodisi v delavnici ali pa pridem na dom.
Z odličnim spoštovanjem
Mandl, tapetar1.
Zavod za izdelovanje orgel, klavirjev in harmonijev
Josip Branili
Maribor, Strossmayerjeva ul. 5.
Klavirji, pianino in harmoniji v priznani solidni izdelavi. Nizke cene. Večletna garancija. Popravila in uglaševanje.
Crostils&icscupji Z
Namizne prte, servijete, posteljno perilo, posteljno perje in puh si nabavite najugodneje pri tvrdki
Franj® Hiajeip 1
iMarilzot«, Glavni trg 9
ISlelstreozn.eiia.n.iGn.a, dtelsi'vn.icia
IVIAiSilJBOR, Vodaailiov tr>£j 3.
Popravila vsake vrste električnih strojev in aparatov.
J
rnniiA mni rn^1
GOSTILNIČAR
v BOTOVUAH pri Žalcu
se priporoča cenjenemu občinstvu za obilen obisk. Toči vsakovrstna vina, likerje in slivovko.
tovarna za hmeljske sušilnice,, livarna železa in kovin
Žalec pri Celju
(Slovenija)

Kolodvorska restavracija Dol. Lendava
HARL POM, mtaurater
se priporoča cenjenemu občinstvu in tovarišem za obilen obisk.
Cenjenemu občinstvu se priporoča
ANTON STEINEN
GOSTILNIČAR
6DT0IIUE pri ŽALCU
Centralno gostilna
Dolnja Lendava
MATJAŽ HORVAT
priporoča cenjenemu občinstvu domača vina, pivo in dobro kuhinjo. Lepo kegljišče, veranda in avtobuspostaja.
Hotel „KRONA"
Dolnji CendsVs
Ludvik Vukan, hotelir
se priporoča cenjenemu občinstvu in tovarišem za obilen obisk.
Ivan Vizovišek
-- Ži 2-L 3Li JE C 3?s?i Celju .. " ■
Velika zaloga vsakovrstnega sukna za moške ter najnovejši vzorci v volnenem blagu za ženske obleke od najpriproste do najfinejše kvalitete. Vsakovrstna galanterija ter potrebščine za šivilje in krojače. Raznovrstna železnina, traverze, trboveljski cement in razni drugi predmeti. Zaloga vsakovrstnega poljedelskega orodja vseh svetovnih znamk in sistemov. shhhhkS Postrežba točna !	Cene zmerne I

JSSS
!	\ 'i/v-*'
Cene zmerne ! »
i m	! f
Postrežba točna! f


Cenj. občinstvu in mojim odjeme Icem vljudno priporočam svojo
strugarsko delavnico.
Z velespoštovanjem
Matevž Stauber, strugar,
MARIBOR, Cvetlična ulica št. 9.
Gostilničarjem
se priporoča	trgrovina
GraJsKI trg 1 IVižlOtJOr Vetrinjska ul 1 blizu gostilne „Črni orel”.
V zalogi vsakovrstni namizni prti, servijeti, razne brisalke, pregrinjala, odeje kakor tudi razno drugo volneno in bom-žasto blago za ženske, moške obleke in perilo ter najboljši
angleški kamgarni in ševiJotL
|Sp** IZedLu-O ucjodne cene!
Trgovina z delikatesami in vinom ter tovarna za salame In klobase
Jullus Crippa
Maribor, Stenska ulica št. 3.
Po ceni in solidni nakup za gostilničarje in trgovce.
Cine domače kekse
£ in prepečenec priporoča
Parna pekarna
JOSI<£> ČEBOKLI, Maribor, Glavni trg 9,
ROŽA
ZRMPARUTTI
delikatesna trgovina in zajutrkovalnica
Celje, Aleksandrova 7.
IN DIA N-moiocyMi
(Prospekt in cenik na zahtevo)
STEYER-aiaio
(in Kugellager)
Casfrol oil
Roman Pelikan, Maribor
Kralja Petra trg štev. 9. — Telefon 458.
Cenj. občinstvu in gg. gostilničarjem priporočam svojo
pekarno
v Mariboru, Vojašniška ulica 10,
Franc Klajnšek,
pekovski mojster in gostilničar.
Sir, salama,
sardine, kranjske klobase, malinov sok, čajno
maslo i. t. d.
dobite v trgovini
„Pri zvoncu" KARL LOIBNER
CELJE, Kralja Vetra cesta št. 17.
Veletrgovina z vinom
J. Nadai
Murska Sobota
priporoča svojo bogato zalogo ljutomerskih in jeruzalemskih vin po zmernih cenah za tu- in inozemstvo.
l>rva celjska kemična čistilnica in parna bar-varija ter plisiranje
v Celju, Gosposka ul. 21
Ivan Taček
Novo urejena delavnica. ^
ViriCEfiC dflfUČ, PEKRAH
Gosposka uliea 23	GKLtJE	Gosposka uliea 23
USTflflOVliJEJSlfl 1849	TELtEpOrl ŠTEV. 85
Vedno sveže pecivo!
CIRIL KAMPL, sodavičar
MARIBOR, Kettejeva ulica 1
se vljudno priporoča p. n. gostilničarjem.
fltojz PISTOTNIK
krojač za dame in gospode
Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek po meri za gospode in dame od priproste donajfinejše urste
Maribor, Meljska c. 29
ISTsajno^reJ še 'ir v e 1 i a. ra. s k i
MODERNI HLODIH ZB GOSPODE
specija!. zalaga pimrst. Mjsg in prodajalna hlobultog in čenljeg
M. SCHRilM, Maribor, iHebsandrova cesta 11
Damski česalni salon
LE0P0LD1NA EIGL-LEBEN
MARIBOR, Gosposka ul. 28 (Mče, desno)
se priporoča cenj. damarrl za trajno kodranje in vodne ondulacije.
PRIPOROČA SE
HOTEL „POŠTA"
V CELJU
Maks Zabukošek
Celje, Cankarjeva ul, 2 j
Modna krojačnica. — Angleško blago vedno v zalogi.
— Parna strojna pekarna =~
Jos. Kirbisch, Celje
priporoča cenjenim gostilničarjem svoje prvovrstno pecivo ter trajno sveže trpeče hrustovke kot specijaliteto k vinu, pivu in čaju s primernim popustom.
Tiskarna
trgovina e papirjem, knjigami itd.
Hinko Sax, Maribor, Grajski trg 8
Naročajte vse domače in inozemske časopise ter inserate in tiskovine

mm*
Prijateljem, znancem in cenjenemu občinstvu priporočam svojo gostilno
jVetrinjsfzi dvor(
ki je vsem že dobro poznana. Priporočam se za obilen obisk
Hinko Košič, Maribor
Vetrinjska ulica 24
GOSTILNA PRI DELAVSKI PERARNI
F. ROGINO, mm
Tržaška cesta štev. 38
priporoča cenjenemu občinstvu in tovarišem najboljšega pekrčana, domače klobase, prekajeno meso ter druga mrzla in topla vedno sveža jedila. — Lep senčnat vrt.
GOSTILNA „Tržaški dvor*,
Tržaška cesta 44
priporoča cenjenemu občinstvu in tovarišem najboljša domača vina, »Union pivo« ter mrzla jedila. — Lep senčnat vrt in kegljišče.
GG. GOSTILNIČARJEM priporoča
pristno dalmatinsko vino
lastnega pridelka
]. TRGO
Mor, Mislili ni. s
Franc Kothbauer
Ključavničarski mojster
MARIBOR, Tattenbachoia nlica 4
se priporoča cenjenim gg. restavraterjem in gostilničarjem za stavbna, umetna in ostala ključavničarska dola* Popravila se izvršujejo dobro in poceni.
Otvoritev gostilne!
Cenj. občinstvu in tovarišem naznanjam, da sem OfVOrll staroznano gostilno
,Pri Stossier-Ju*
Maribor, Mlinska ulica 9.
Potrudil se bom, da bodo gosti vedno točno in dobro postreženi z najboljšimi jedili in pijačo. V ozadju krasen senčnat vrt in renovirano kegljišče.
Priporoča se
Josip GajSek, gostilničar. Lepo izbiro
damskih poletnih
klobukov
vseh vrst najtopleje priporoča
R. Armbruster
klobučnl modni salon
Maribor, Slovenska ul.4
Prva trgovina s klavirji
MARIBOR, Gosposko ul. SG
priporoča svojo veliko zalogo novih ter preigranih klavirjev in pianinov. Zastopstvo prvih tvrdk, kakor Ehrbar, Forster in Stingel. Novo dospeli pianini in klavirji. V ceni brez konkurence. Glas, oprema in trpežnost je prvovrstna. Uglaševanje in popravila istotam.
gostilna
Prvovrstna _ velik promet, pri prevzetju hipoteke samo Din 200.000'— v gotovini, odkupnina gostilne z inventarjem v Zagrebu Din 50.000'— (za 200 oseb), restavracija s posestvom v zdravilišču, prodaja
realiletna pisarna „RAPID"
Maribor, Gosposka ul. 28.
JPRIJPOROČ SE
MODNA TRGOVINA ZA GOSPODE IN TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA
«T. BABIČ,
n]iprno in veletrgovine s pepirjem
Goričar&Leskovšek,Celje
Kralja Petra cesta štev. 7
priporoča:
Papirnate servijete, 1000 kom. za Din 40'—, 60-—, 80'- in 120'—; nadalje za veselice in prireditve papirnate krožnike, lampijone, bloke za vstopnice, razni barvani papir, knjige za tujce. Pavilnik za gostilne. Cenike jedi in pijač.
Cenjenim gg. GOSTILNIČARJEM priporoča svojo bogato zalogo
steklenic	krožnikon
vinskih čaš	skledic
vrihnv zn piva	vsa porcelanasta	posada
jedilno orodje iz alpaka in aluminija ter vse v stroko spadajoče precmete za hotele in restavracije tvrdka
M. RJtUCH, CELJE
PWESERNOVA ULICA ST. 4
Cenjenim gostom, tovarišem in tovarišicam naznanjam, da sem svojo
KAVARNO
V MARIBORU, na Frankopanov! cesti štev. 17
popolnoma pertovirala in znatno povečala tako, da ustreza vsem modernim zahtevam časa.
V gostilni in kavarni točim samo sortirana vina, »Union« pivo, najfinejše likerje in žgane opojne pijače. Vsak dnevni in nočni čas so na razpolago topla in mrzla jedila po najnižjih cenah. Kavarna je otvorjena do 3. ure zjutraj. — Za obilen obisk se priporoča
Kristina Vollgruber.
Mursko kopališče v Dokležovju.
JOSIP TURK, gostilničar v MURSKI SOBOTI
je izrabil lepo peščeno lego MURE pri
železniškem mostu v Dokležovjah e, otvor ! *. la^o
kopamo sezi o Kopališko restavratclj o.
za kopališke go »te, ki jim nudi vedno topla in mrzla jedila, izvrstna vina in »Union« pivo. Na razpolago so tudi kopalne kabine. Tik kopališča se nahaja železniško postajališče pri čuvaji,ici na Muri. Kopališče Dokležovje je jako ugodno za izletnike iz cele mariborske oblasti. Peščena tla Mure in obale ter solnčna lega nudijo otrokom najlepša igrišča, odraslim
pa ležalno solnčno kuro.
Ljutomerska vina
v sodih in steklenicah različnih letnihov iz lastnih vinogradov najboljših ljutomerskih vrhov, kakor: Železne dveri, (Jresovčak, Siamnjak, Jeruzalem, Kamenščak in vila Ljutomer nudi
Fric Zemljič, vinogradsko veleposestvo
v Ljutomeru, Slovenija.
HOTEL HERNDL
priporoča cenj. občinstvu moderno opremljene sobe, izvrstno kuhinjo ter zajamčeno pristna vina po nizkih cenah.
„NIERAKL"
barve, emajle, mizni klej, kit, lake, mastila, čopiče in zajamčeno čisti firnež najboljše vrste nudi tovarna
MEDIČ - ZANKL
d. z o. z.
podružnica MARIBOR, Glavni trg št. 20.
Centrala: LJUBLJANA.	Tovarna MEDVODE.
I®o®or postllr&lcorjll
IVAN NARAKS
LOŽNICA PRI ŽALCU
najstarejše podjetje za izdelovanje sodavice in pokalic s:s]afinčeno s pristnim »Isefkor-jenrs vkuhano, se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem.
POSTREŽBA TOČNA!	CENE SOLIDNE!
Prepričajta s@ o izborni kakovosti VINA tvrdke
Kleti: PRED GROFIJO ŠT. 1 (poprej Palosove kleti) Pisarna: SLOMŠKOV TRG ST. 4 (pri farni cerkvi)
Hdf er
Maribor , rjT ' Ulica 10. oktobra
Trgovina z muzikalijaml, gatHsenimi instrumenti, gramofoni in glasovirji
Zaloga štajerskih in hrvatskih v n
po naj nižjih cenah in naj ugodne j-Širiii plačilnimi pogoji priporoča
PRTA CELJSKA TINARNA
FHMC TRAMSČHEG, CELJE.
------- -----:---—   ■-----------—.
Franc Seršen, Ljutomer
M R) V E Č j R IZBIRA
ljutomerskih vin lastnega pridelka
po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudbe.
I Sa birmance
I	obleke od Din SO — dalje, ?
klobuke od Din'32 — dalje, čevlje, ferilo itd. Moške obleke od Din 290'— dalje, klobuke, kravate, najmodernejše po ugodni ceni pri
§	JAKOB LAH
I Maribor, Slavni trg 2.
Pivovarna i" *B«nJarna
Josip Tscheligi
Maribor, telefon 335.
Bock in marčno pivo.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
JAKOB PERHAVEC, Maribor, Gosposka 19
—...tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov. ^—.-.
Ha drobno!	Vinski kis, Špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. po zmernih cenah.	Ka debelo!
Prvi pogoj za zdravje je dobra domača hrana.
ABONEHTE
pod zelo ugodnimi pogoji sprejema
BREZALKOHOLNA RESTAVRACIJA
„PRI ZVEZDI"
Maribor, Taborska 11 (Pod mostom 11)
Prvovrstna hrana dnevno 12'50 Din Zajutrk se dobi že od 6. ure dalje.
Priporoča se
ANA jLJUBI.
,BRZ0 PODPLATA1
Maribor, Tattenbachova ulica št. 14
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Ršservće (rdeča glavica).
Kletarstvo: Gornja Kadgona.
Zastopstvo za Slovenijo:
Kerne in Favai, Ljubljana.
w_
Originalna
Cenik gra tis n franko.
v steklenicah
tvrdke
Veleposestvo vinogradov
CLOTER BOUVIER
- - • - Gornja Radgona - - - -
Vrste letnik:	1921	Ljutomerski	rizling,
»	1923	Tigermilch,
»	1923	Ljutomerski	rizling,
»	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
popravlja po nizkih cenah vse vrste čevljev, špecijelno
sandale.
Najboljša
ljutomerska vina
proda po najnižji ceni
ANTON ŠLI K.
Gornja Radgona.
EiehMiinično podjetje
Fran Saks
Maribor
■se priporoča za inštalacijo vsakovrstnih električnih naprav. — Zaloga materijala in delavnica.
Eksportna hiša
lastnik
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakor nogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnih cenah.
Na drobno!	Na debelo!
Oglašujte!
Sobno in črkoslikanje
Transparent (Lichtreklame)
izvršuje fino, hitro in poceni tudi izven mesta Maribora.
FAANC AMBROŽIČ
MARIBOR, Grajska ul. 2
Francoska linija = Frendi Une.
Cie. Gle. Transatiantique.
Za severno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzo-parniki. — Havre—New-York samo SVz dni črez morje.
V južno Ameriko, Argentinijo, ChiSe, Uruguay vsak teden iz Havre^ Bordeaux in Marsilije:
Cie. Chargeurs-Reunis, Sud-Atlantique,Tramports Maritimes.
Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno.
Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
Ivan Kraker, Ljubljana
Kolodvorska ulica 35.

BREZALKOHOLNE PIJAČE:
brez saharina, brez esenca, brez ekstraktov, iz svežega sadja in iz grozdnih jagod.
MALINOVEC vpliva pomirjevalno na srce,
BEZGOVEC ima odvajalno moč, čisti kri, pljuča in ledvice, BOROVN1ČAR zapira, zdravi želodčne in črevesne bolezni, GROZDNI SOK nadomešča grozdje,
RIBEZOV SOK je bogat na citronovl kislini,
VIŠNJEV SOK prijetno diši, je prav dober,
JABOLČNI SOK hrani jabolka v steklenici vse leto, JAGODNI SOK je prijeten po duhu in okusu, CRi:SNJIEV SOK nadomešča črešnje v vsakem letnem času OSTROŽNI ali ROBIDNIČNi SOK gasi žejo in je zdravilen. U zalogi so tudi BBUSNICE (kompot) in MflRWELBOE iz marelit, jagod, malin, kutin in mešane.
INDUSTRIJA
MARIBOR, TRUBARJEVA ULICA 9
Veletrgovina z železnino
P1RTER 2 LENUHI)
Maribor, iUebsandrova c. 3Z, 31
Priporoča svojo bogato zalogo kuhinjske posode, navadno emajlirano, »IDEAL« kakor tudi »SPH!NX« ter vse druge za gostilničarje in hotelirje potrebne predmete.
Pohištvo,
posteljnina,
preproge,
linolej,
.pohištvene predmete
za gostilničarje in zasebnike ima pn zelo nizkih cenah
Karl Preis
Maribor, Gosposka 20.
Ilustrirane cenike brezplačno.
Modna trgovina
Anton Paš
Maribor, Slovenska ul. 4.
Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C. preo-meti za vezenje, Sifon ter vsa druga drobnarija.
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd.
Strogo solidne oene !
Graj. botri in botre
•	-Oj;?:*--	3*“?
se vljudno vabijo k nakupu daril, zlatnine in srebrnine pri renomirani tvrdki
m
^Alojz Stumpf
zlatar
MARIBOR, Koroška cesta 8.
Tam se sprejema tudi staro zlato in srebrne krone po najvišji ceni v račun.
Damske pomladanske
klobuke
vseh vrst in barv kupite najceneje pri
Mariji Jahn
modistinja
Maribor, Stolna ul. št. 2
Sprejme popravila vseh vrst ceno, hitro in solidno.
imE
ZLATO SREBRO
Ant. Lečnik
Celje, Glavni trg št. 4 KUPUJE STARO ZLATO SREBRO

ALPAKA ^	SREBRO
VODIILNA	.,.17	ZN.RBi.KR
pomizjB in namizni pribor
ZALOGA IN RAZPOŠIUALNICA !ZA JUGOSLAVIJO
SREČKO PODGORNIK
MARIBOR, MOJSTROVA 3
Albert Vicel
trgovina z kuhinjsko opremo
hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito in aluminijevo posodo, porcelanasto, kamenito in stekleno robo
Maribor, Glavni^trg.
Poročne prstane zastonj
ne dobite nikjer,
vendar pa po n i z k i h cenah pri
A. Stumpf
zlatar
Marifoor, Koroška cesta 8
6 kar. zlate od 40 Din naprej 14. »	»	»	80	»	»
Staro zlato in srebrne krone se vzame v račun.
r
Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni..
Osrednja	ug°dni p^nm pogoji. J
štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z.
v MARIBORU, Meljska cesta 10
nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako ijutomerčaoa9 haložana in pekrčasia po najugodnejših cenah.	Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi.
Ako prideš v Celje, ne pozabi se oglasiti v trgovini
Brata Gražner
Prešernova ulica 21
kjer dobiš po najnižjih cenah vso špecerijsko in delikatesno blago kakor tudi kuhinjsko posodo.
Srtjurnji*! Gostilničarji in kavarnarji, pozor! s»oji k svojim!
namizno in lortirano vino
iz 'irseii	i»x>i
Franj® Cajni«®
veletrgovina z visiossi v SLCI^EHJGRADGUi
Lastni vinogradi. Razna odlikovanja. Vzorno kletarstvo.
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst.
Viško črno dalmatinsko vino za zdravila.
Zajamčena solidna m točna postrežba, — Ceniki »a razpolago. — Zelo ugodni plačilni pogoji.
Pristen sladkan malinov sok
nudi
po najnižji ceni
Adalbert Gusel
veiežganjarna
Maribor
sTIIIUMPH:
Kemična čistilnica in parna barvarna
PAVEL NEDOG, MARIBOR
Sprejemališče:	Gosposka ulica 33
Delavnica:	Razlagova ulica 22
Telefon 280	Telefon 280
PAVLA TRAUN
NOGAVICE MARIBOR, ALEKSANDROVA 19
MODNO BLAGO
IN
PLETENINE
Delnia pivovarna »Union
Ljubllana^LaškolnMarlbor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu,
„Porter" in „Bc»cR“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim sjoštonojtrn Delniška pivovarna »Unio n«, Ljuliljana, bžAi in Marilior.
U '>
^, J
IB
<
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan_Četina.
Vsi v Celju.