; Pdsaiae^n« čUvUfte* &u S « tadn« Din -—♦50* ob r#» ■ : d cl j ah Din 1*-^ ■ „TABQit* izuaju vaaii da«, raz v en J * aad«l}® iu praznikov, ob 18. uri a • ■ d*.umora naslodujeira dne ler stare £ m «mrčdo no pošti D 10*—, *a ino« » Mmstvo D 18—, dostavljen na dom a I> U1*«., oa izkaznic* D 10*—, J Inr-erali po ^ogovoru« * [ {'»roča s« -m upravi »TAROKA*, ; MA&IBOli, Jurčičeva ulica 5t«v. 4* * Polfntiiss btačana v galovtrsi Leto: SSL *S3i2,ssaB®i^^ šiiiisKa® • »j S P*«»wcin» JtevllVu t *•» 5 ; radn« Din —•50, «b ao> J j ieljdb Din I*—. I Z UliBDNUTvO ati tt»hlja v Muri- J‘ * nora, Jurčičeva ni. at. 4« A. nad- »: ” siropjt*. Telelon i«t#rurb. it. 276. * ■ UPRAVA »• uah:vja r Jurčičevi « ■ uiiei *t. 4, pritličje, deeao. Tele* m ■ ion *t. 24. S LIS pošlnoookovjtf *■" * Z čim bi«v. 11.787« m. a » Na nareciia Drea d»i«rja s# n« J j žira. — liokopifli £* ne vračajo* ■ tlllMIIIII««* >My IVIaribor, torek 22, avgusta 1922. Številka: 183. »MrvatsRi biok“ v visoki gostje v Mariboru razpadanju. Zagreb, 15. avgusta. »Hrvstski blok*, sestavljen iz najbolj arogcnih elementov, brez jasnega cilja n brez prave iskrenosti med samimi Potdinih skupi,i, je bil že vnaprej ® Sajsn na propgst. Zadušljiva atmosfer« _ loku je bila do pred kratkim vešče P^rivana, Četudi so prihajal! v javnost ,,Zr!l glasovi o razmerah in irzavicah v ^{»anjosti bloka, kateri glasovi so me-a* sumljivo luč na solidnost sloge ‘v ’Hrvata*. Cas pa seveda stori I °|e< Danes ni več mogoče, to slogo 1 formalno držati, zadušljiva atmo-fra ss pojavlja vedno bolj in onemo-K0Ca vsakoršno blikanske* politike, ki mironoscu Radiču donaša hiše. Hrvatski kmet je sicer rej politično slabo izšolan, ali s svojim zdravim instinktom pogaja istino. Dovolj mu je že Stipinih triumfov, apelov na »človečansko Evropo*, dovolj mu ji pustih obljub in terorja s strani vodstva te mirotvorne politike. Inteligentnejši hi devizo, ki bi to po-^jeno grupacijo že držala skupaj, in spopadi v bloku so končno 'ruhniii v iavnnr.t jn zdi se, da c, — v javnost zadnji Stadij razpada. J« % kokoški voditelji, ki jih vedijo de- Pašič se vozi skozi Celje in Maribor na Češko. Ljubljana, 2T. avgusta. (Izvirno). M a r i b o r, 21. avgusta. (Izvirno.) Danes cb 9. uri je dospfcL z Bleda sem- Danes ob 15. uri je prispel na tukajšnji kaj s posebnim vlakom v salonskem kolodvor vlak, v katerem sc vozi mini-vozu ministrski predsednik Nikola Pašič. strski predsednik Pasic v Marijine Lažne. V njegovem spremstvu se nahaja pred- Na kolodvoru se je zbralo precej občm- .* . . -A sednik »Presbiroja* dr. Aleksander Bodi. stva, ki je ministrskega predsednika nav- kmečki kraji pričenjajo uvidevati, da Na tukajšnjem kolodvoru so ?,a poleg dušeno pozdravljalo. V zastopstvu odsot-1 razdiralna defetistična politika škoduje številnega občinstva pozdravili tudi po- nega okrajnega glavarja je pozdravil Pa-1 stabilizaciji države in da je oškodovan krajinski namestnik g-Ivan Hribar ter gi6a viadni tajnik p?1|a^^’yJ^^nupoli- j hrva{s(d kmet Kmečke mase v zastooniki raznih drupih oblssti in ura- cije sta ga. pozdravna nadsvetniK l\erse j ^ . dov. Z malo zamudo^je na to vlak na- van ter dr. Brenčič, v imenu občine pasHrvats,« počasi uvidevajo pravilnost pe-daljeval pot proti Mariboru. podžupan Roglič, s katerim se je ministr- [stopanja onih Hrvatov, ki v raznih stran- C e 1 j e, 21. avgusta. (Izvirno.) Danes ski predsednik precej časa razgovarjal j i^h delajo v parlamentu v Beograda, ob ...... • Marijanske Nikola PaSic, * uuau Mi*a in preh.jajo * mt. pokrajinski namestnik Ivan Hribar. kolodvoru se je zbralo številno občin- ster na Dunaju Popovič . stvo, kije ministrskemu predsedniku pri- Maribor, 21. avgusta. (Izvirno.) rejalo burne ovacije. V imenu oblastev Danes zjutraj je dospel v Maribor nat, ga je pozdravil tukajšnji okrajni glavar pooblaščeni minister na Dunaju g. Popo-dr. Žužek, v imenu tukajšnje pravoslav- vič ter se jc v spremstvu policijskega ne občine pa pravoslavni pop s svojo nadsvetnika g- Kerševana in obmejnega družino. Pokrajinski namestnik Ivan Mri- komisarja dr. Brenčiča ogledal mesto, bar se je od tu .vrnilnazaj ,v Ljubljano. Demokratske in Hrv. pučke stranke. Ta razvoj razmer v Hrvatski najbolj kaže krivo pot onih nekoliko srbijanskih politikov, ki so sanjali o nekakŠBem sporazumu s frsnko-radičevci. Splošno je danes prepričanje v deželi, da je treba pustiti franko - radičevce brez po- S52J rs:l‘7T'VHin kontuzi,03t Rudarska stavka m revirjih Trbovlje in Hrastnik. s‘vo 7 ,Se, . gr° b,ore fa Pjven' Celje, 21. avgusta. (Izvirno). Včeraj vali prvotno 100%-no, kasneje 70%-no %.]■ ^ledničgrji m frankov«, ti ge- ob 3_ urJj Je izbruhniia v Hrastniku, da- zvišanie mezd; družba je privolila 30%. 5 brez vojske, že dolgo srepim oče-|ne3 0jj q. uri zjutraj pa v Trbovljah Rudarji pa zahtevajo sedaj 100°/o>. ia h 1 gledajo »mirotvornega* tigovcaj splošna in popolna stavka rudarjev. V ker družba ne popusti, so stopili v ič0» kateremu hiesova .tnironosna« Hudijami, Zabui?ovu in drugod se do- stavko. Jutri popoldne se vrši velik slej še dela, ni pa dvoma, da se prične shod rudarjev, v kratkem tudi tam. Rudarji so zahte- občni zbor Zveze obrtnih crultev Poli,.. • —njegova »mironosna uka prinese vsaj kakšno vilo, dočim i '» spostoli ,hrvatstva“ in borci za K' «. k rvatskega bloka ^ -- državo morajo biti samo vejica »e kar seveda stvarno Pomeni nič. Vse to dobro vidi „mi-SosecK Radič in odriva od sebe to mu ^8tcn od njih ne bi ^«bil predsedništva zračne republike. p .° y »Slobodnem domu* od 13. t. m. v,"a^ Radič komunikej, v katerem ob-?a, * »hrvatski seljački narod*, da „po ,’U^U Slavnega odbora HRSS od H. 1922 pri bodočih volitvah na-s Pa HRSS popolnoma samostojno in ^°j° seljačko republikansko listo ^ 2 nobeno „gospodsko“ stranko sklepa Usta n- v Celijo. :, Z0. avgusta, Danes se jc vršil občnem zboru je predaval s- Bizjak o sianovni občni zbor zveze obrtnih bolniških blagajnah in o potrebi zavaro- C ci tukaj ul. ------------------------ društev. Navzočih ie bilo 30 delegatov vanja mojstrov. Predavanje je bilo zelo raznih obrtnih društev iz cele Slovenije, poučno in stvarno. Zborovanje in pre-ki so zastopali 13 obrtnih društev in sicer davanje je trajalo od 9. do 13. ure. Pre-10 društev iz bivše Spodnje Štajerske in davanja se je udeležilo mnogo obrtnikov. **Jin nikakšnih volilnih spora- nega življenja. Skušati se sperazumevatf z antisocialnimi in antinscijonalnimi tipi bi bil neodpustljiv zločia. Tak korak bi pomenil iti nazaj, bi pomenil oddaljevanje od edinstva. Treba pustiti, da zapeljane mase v Hrvatski same obračunajo z onimi, ki so jih zapeljali v nepremišljena dejanja in s tem škodovali ureditvi naše države. Treba pustiti, da hrvatski kmetje kaznujejo one, ki so v imenu »hrvatstva* igrali pod odejo z našim ineprijatelji in ki so v imenu Istega Bhrvatstva* skušali kaliti pojem onega pravega hrvatstva, ki ne prihaja v spot z našo idejo narodnega edinstva. Hrvat* 3 društva iz bivše Kranjske. Zbor je vodil (O izidu volitev in posameznih referatih ski kmečki narod bo obračunal na naj* g. Ivo Rebek. Referiral je zadružni komi- prinesemo jutri obširnejše poročilo.) radikalnejši način in — upamo — tudi sar g. Založnik. Po končanem ustanov. ' v najkrajšem času s franko-radičevci in bo tako doprinesel prvi svoj delež k stabilizaciji nsše svobodne narodne Beograd, 21. avgusta. (Izvirno.) proučen in da so v njem podani dokazi j države. V. F. Iz Ženeve poročajo: Sekretarijat Lige točni in zadostni, da dokazujejo nelojal- j__________________________________________„ narodov jc sprejel odgovor jugoslovcn- nost madžarskega postopanja in upravi- j Liga narodov obsodiša madžarsko Ssinlvost. 0v-M Dalje naglaša, da velja to tudi s!ce vlade na obtožbo Madžarske glede čenost korakov, podvzetih z naše strani. dozdevnega preganjanja madžarskega Liga narodov je o tem obvestila tudi življa na teritoriju naše države. Sekreta- madžarsko vlado in smatra incident za bj . - —v/na in napad na dr. La- ?0ri°- ^a®ila »gospodskin* strank „Ob-*itn m ”^rvat“ samo plašljivo in ob-pa Onomenj8jo ta komunikej. Dočim fe * ^20r“ vsaj govori o načelnih di- ®Peli tt3e<^ za3e^ri^ari‘ >n Radičem, *^rvat* na sl°g° >n opominja 1 ifj ?? °Sorčenje naroda proti one-jNOV p0502AJ V VPRAŠANJU NEM-tarU .° s,08° ru5il- Oni, zajedni- šKlIi REPARACIJ- POGAJANJA V Dr. Vladimir S er n e c: 1 Vtiss z vsesokolskega | zleta v Ljubljana. Zlet v L;ublj pravi ,Hr«t Mandate. ^^zun tega niso niti mislili spora prihaja tudi do nežnih Gospoda uvidevajo, da trzavic m , . ,Hru * člani posameznih strank iz • V8t- bloka* rj........ j. p repubhif samo nsm'51jene zračne ^P'ovr-1 n’ uvidevfli°i da ugaša zvezda PodmičJ^'difa in4di s* Jirn vsem iz' kmet po n°gafr>> Hrvatski m°1Či 'n 8!ecl3 rc2l,ltf!te e covečanske seljačke repu- BERLINU. Berlin, 21. avgusta. (Izvirno.) Časopisje ugotavlja, da jc v vprašanju reparacij nastal nov položaj ter da jc zavladalo neko umirienjc in sicer v toliko, ker jc sedaj tudi Poincare prisiljen, da počaka na rezultat berlinskih pogajanj. Listi pripominjajo, da se ni treba udajatl ,pakt:mb'clr.crr.u os-tin izmu-Berlin. 21. avgusta. Izvirno.) Razgovor državne vlade z .delegati rcparacij-ske komisije so pričeli danes v Berlinu. 1 Včeraj sta prispela bavarski minister za Berlin v svrho daljnih pogajanj, ki so že f zavist ob pogledu na to živahno stav* y £eiul { beno gibanje, docim vlada v M ari bor rt f v tem oziru popolno mrtvilo. Življenja BOLGARSKI POSLANIK V BEOGRADU SE ZAMENJA. Beograd, 21. avg. (Izv.) Iz Sofije poročajo, da lx) bolgarski poslanik v Beogradu Todorov zamenjan. Na njegovo mesto pride dozdajni opravnik ]xjsla%iškiih poslov v Berlinu Slavčev- Pomenov. Todorov odhaja kot agent,M ^ za Ljubija in pestra živahnost, ki je vladala V zletnih dneh v Ljubljani, gre pa v! pretežni meri na račun tisoče v in tiso-čev Sokolov in gostov, ki »o skupaj menda precej presegali 100.000 duš. — Imponirati pa je morala ne samo nam, temveč tudi Čehom in gostom iz drugih prijateljskih držav, red. snaga in bolgarske vlado v Moskvo- no in ljubljanske Sokole nad vro častna in nam ho brez dvo$l>e mnogo pridobila na ugledu inozemstvu. Železni- 'iTS BOT?« Maribor, 22 avgos**'- £ki promet je bil vzoren, vsi Sokoli so f ibili dobro nastanjeni, poskrbljeno je Mo za dobro skupno prehrano, tujci so bili vsi zadovoljni vzlic nekaterim malina neizbežnim nedostatkom, ki pri takem navalu pač ne predstavljajo nobenih Mb. Ceste so bide popravljene in škropilne naprave so eelo ponoči delovale, tako da kljub ogromnemu prometu ni bilo niti zloglasnega ljubljanskega blata, niti preveč prahu. Telovadišče je bila m oj ste raka zgradba, impozantna, lepa in prostorna —morda bi bilo iz financijelnik ozirov bolje, ako bi bila njena obsežnost nekoliko manjša. Vse hvalo vredna jebiia vzorna razdelitev, vzorne garderobe aa telovadce, šotori za razna okrepčila, menjalnica, železniški in poštni prostori, rešilne postaje, stranišča itd. 37zorno je bilo pri vseh prireditvah neditelj&tvo, ki je pcsloAralo brezhibno ne samo na telovadišču, marveč tudi na vseh cestah, piri dohodih, mod povorko, na veseličnem prostoru itd. fee i nikdar Jugoslovani niso tako veličast- J no pokazali svojega organizatoričnega i duha. Ponosni smo lahko tudi na to stran dolgoletne vzgoje, ki se je ob tej priliki izkazala tako sijajno. Drugo, kar nas je navdalo s občudovanjem, so bile okusne, krasne prireditve, od umetniških nastopov pri koncertih in v gledališčih ter impozantne razsvetljave gradu, pa do nastopa vseh pevskih zborov na gradu, iki so zanesli zvoke naših lepih narodnih pesmi preko prostrane Ljubljane. Diviii smo se prireditvi Sokola L in rado vali nad krasno uspelo veliko Ij-udsko slavnostjo na bajno razsvetljenem veseličnem prostoru, ki je bil nalašč za to pripravljen v ogromnem albsegu, odgovarjajočem številu gostov. Naj se pri tej priliki dotaknem tudi nekterih nedostatkov, ki jih je tre-iba grajati. V številnih gostilnah eo goste in Sokole na prav neokusen način odirali. Za malo telečjo pečenko s prikuho 64 K, drugod za vrček piva 3j6 K, zopet drugod vrček piva, natočen le do polovice itd. In to tudi v prvovrstnih hotelih! Postrežba torej ni bika povsod zadovoljiva, marveč v precejšnji meri celo slaba in brezglava. ,.V tem oziru žal Ljubljana nikakor ni zaostala za Osijekom, marveč ga je še prekosila, reči pa moram, da so to (bile le ne povsem častne izjeme. Drugo je, da so se na veseličnem [prostoru, kjer so se naznanila polog mrzlih tudi topla jedila, prodajale kot topla jedila le hrenovke in kranjske klobase. To je bjlo res bore malo in bi se bilo gotovo moglo nudili kaj več, vsaj pečen jarac, ki ga celo v Mariboru že dobro poznamo in po kojem bi zlasti gosti z juga bili segali prav radi. Tretje, in ta točka je vprav smež-na, je kranjski cviček. Ako ga že Kranjci radi pijejo, Bog jim grehe odpusti, saj je že to pokore dovolj! Pa ed pa upajo tako kiselico brez okusa in Prof. S. Reich: Vtisi iz izleta slovenskih abiturijentov v Srhsjo. (Dalje.) Kaj ste žrtvovali vi, ozkosrčneži!? Mesto da žrtvujete za oni vaš Pije-fljont, ki nam je prinesel svobodo, da se mu oddolžite vsaj nekolko s tem. da smu skušate prinesti to, v čemer ste vi na boljšem, ker se vam ni treba-lo boriti za svobodo, se ograj a te s kitajskim zidom avtonomizma- O grde nehvaležnosti! Kako slavna tradicija je z onim grbom, ono trobojnico, onim imenom! Kakšna tradicija je pa spo-jjema z našim avtonomizmom1? Žalostna, tužna tradicija — Tobstva! Sicer ne zamera vam vam, vi niste krivi, ampak krivi preroki ki vam trajejo vašo mlado dušo, da greste v svoji zaslepljenosti «elo .tako daleč, da glasno zamera vate slovenskemu profesorju, ki vas spremlja. če govori srbohrvatsko. Pa se še pustite na podlagi svojega avtonmii-*ma tako edinstveno sprejemati, tako edinstveno gostiti! Hvala Bogu. malo v»s je bilo, prepričan sem, da se vas jje Š9 manj vrnilo. Ne tolmačite si teh unojih besed kot zlobnost. So vse prej ko to- So izliv goreče ljubezni do velike naše edinstvene domovine, ki se jo s 'tem potovanjem le še povečala. Povedati sem jih vendar moral. Opoldan bogat oJiecL rmpnklan. noči- vonja ponujati gostom, je že manj o-pravičljivo, da pa potem računajo lo brozgo, ki bi se je pri nas celo posli branili in ki je k večjemu vredna 2-4 K, kar po 52 K liter, torej za ceno, za kakršno se pri nas tukaj naša izborna vina prodajajo, to je pa le malce pre-krepito. Ive na enem mestu na telovadišču se je prodajal Ljutomerčan in na enem mestu na veseličnem prostoru »Haložan«; pri prvem pa je bila gnječa, da se točilnici spioli ni bilo mogoče približati. Povsod drugod le cviček, cviček in cviček! Res se mi zdi brezokusno, da se je gostom mogla nuditi taka pijača, in je to tem manj opravičljivo, ko je vendar Slovenija, in pred vsem mariborski, ljutomerski in ptujski okraj ta.ko bogata prvovrstnih vin najboljše kakovosti. A to le mimogrede najvažnejša točiva to ni. Glavna točka je bila telovadba, in ta je bila krasna ter je kazala po težkem sestava vaj in veliki udeležbi tudi mlajših društev lep napredek na široko in globoko. Zastopane so bile vse župe, v zelo častnem številu mariborska, akoravno obsega poleg Ljutomera, Maribora in Ptuja le mlajša društva. Tudi tekem se je vdeležilo mnogo mlajših društev prvič, Maribor s znatnimi uspehi v nižjem oddelku. Ta napredek je tem bolj razveseljiv, ker doživlja Sokolstvo na Hrvatskem sedaj radi političnih strankarskih vplivov, ki nikakor ne spadajo v Sokolstvo, težko krizo. Toda hrvatski narod se bo že zopet našel. 2o danes je postavila Hrvatska lepo število in to bo naraščalo vzlic temu, da mnogo hrvatskih listov prehaja z molkom preko te najlepše jugoslovanske slavnosti. Razveseljivo se pojavlja razvoj Sokolstva tudi v Srbiji in v Macedoniji, in smelo lahko trdim, da. bo prišel čas, ki ga bodo mlajši med nami še doživeli, da bo naš narod tako sokolski, kakor češki. Veliko se je ob raznih prilikah pisalo, da je Ljubljana zaspana. Ne vem v koliko je bilo to očitanje oprnvjčnr.' — takrat ni bila zaspana! Takega burnega morja pozdravov, takega prisrčnega navdušenja pri povorki še nismo doživeli in oddaleč nismo pričakovali. Ni ga bilo okna, odkoder ne bi mahali robci v pozdrav, in dež cvetja se je vsipal na ulice, polne vzhičenih množic, na cestah pa je odmevalo gromko navdušenega vzklikanja navdušenega občinstva, da so se celo krepki zvoki godbe izgubljale v krasni simfoniji splošnega razpoloženja in korakajoči Sokoli razen najbližjih vrst pri celi povorki godbe niti slišali niso terse jevsled stroge discipline ohranil lepi, prožni sokolski k or n k. Mlajši in nežnejši so bili ganjeni do solz. — Tako je doslej pozdravljala le Praara Sokole (pozdravil jih jc tako tudi, če tudi v manjšem obsegu Maribor) Čehi, Hrvati in Srbi pa so bili vzhičeni nad tek, kopanje, nogometna tekma itd., zvečer krasna večerja, k.ier si prišel, dragi avtonomist, na svoj račun: slovenski rojaki so ti nosili srbske jedi in srbsko pivo. Najvišji civilni in vojaški dostojanstveniki te častijo s svojo prisotnostjo, po večerji ti pa priredijo Za-ječarci lep vojaški koncert. Koncert seveda završuje po stari lepi navadi — kolo Srbijanka, za njim se pa vrstijo najrazličnejše vari ja it e tega narodnega plesa. Kmalu se mu privadiš, saj so se mu celo moje že nekam trde noge. Ej. mladina, pusti vse one neukusne, ne vem, na kaj v-preračunjene nove plese, podaj se temu lepemu domačemu plesu, vživi se v njega, glej. kako ga plešeta brata Srb in Hrvat, pa boš videl, da je v njem duša in še kakšna! Še nekaj ne smem pozabiti, kar sem videl v Za ječar u. Bil je baš dan pred Petrovim dnevom. In pred velikimi prazniki se Srb spominja svojih umrlih to mu je vernih duš dan, »zadušuica«, Prizori, ki sem jih videl na pokopališču, mi bodo ostali neizbrisni v spominu. Črtal sem že o tem, ali doživel nisem. Sedaj sem tudi to. Ze ves dan od rane er a jutra sem opažal žene v velikih množinah iti po cestah iz okolice s polnimi košarami in steklenicami; mislil sem, da gredo na polje. Šele popoldan sem zvedel, da jih vodi pot na — groblje. Verujejo namreč, da se ob takšnih djvuiih. kako«? le bil., ta jtea, J»stvi spu* temi gorkimi izrazi ljubezni bratske vzajemnosti in navdušenja. Skupni nastop s vojaštvom je kazal vsemu narodu in svetu pobratimstvo naše narodne vojske s Sokolstvom. Kakor je že »Jutro« pravilno naglašalo, ne gre za militariznanje Sokolstva, marveč za to. da se zanese duh Sokolstva v vojsko. Naša narodna vojska, nam ni sovražna sila kakor prejšna avstrijska, to vojsko mi ljubimo, ona je naša. Ona je naš ponos! — Vojaki so naši bratje in tako nismo čutili le mi Sokoli, skupno z nami so čutili enako tudi vojaki. To so dokazovali tudi navdušeni pozdravni vzkliki iz celega vojaškega vlaka, ki se je vračal v Zagreb, ko se je srečal s Sokolskim vlakom. s Ovenčala je slavce prisotnost kralja in njegova divPa poslanica Sokolstvu. Tudi on čuti' zdravo državotvorno silo sokolske organizacije; videl je ljubezen ne le Sokolstva, temveč tudi vsega občinstva in nepozaiben ostane vsakomur trenutek, ko še je ob njegovem vstopu v ložo dvignilo 50.000 gledalcev kakor en njož in je zadonel gromki pozdrav: Zdravo kralj! Kralj je odzdravil v svoji poslanic;. Iz nje veje ono prepričanje, ki je navdajalo vse one desottisoče, ki so gledali sokolske nastope: V sokolstvu se kuje močna zdrava, trdna in nepremagljiva, Jugoslavija. Kovala se bo po krasnih uspehih ljubljanskega zleta, a s podvojeno silo, s podvojeno vnemo. Naprej! — Zdravo Sokoli! Politične vesti. * Kako opravičuje čičerin moskov. sko obsodbo? Ruski komisar za zunanje zadeve čičerin je dal sctrudnrku berlinskega lista »Vossisclie Zejtung« izjavo o svetovno-poljtičnem ozadju procesa proti socijalnim revolucijo-narjem. S svojo izjavo skuša rehabilitirati sovjetsko vlado, ki je s svojim postopanjem proti soc. revolucijonar-jem zbudila zgražanje celega sveta. Po njegovi izjavi je nevarnost soc-revolucijonarjev v ozki zvezi s francoskimi napori, da prodro na zapad, Francoska parola je za Berlin; stalno notranje rušenje ‘Nemčije, za Moskvo pa: podzemska akcija soc. revolucijonarjev. čičerin trdi, da ima ruska vlada v rokah dokumente, ki dokazujejo, da je francoski generalni štab pravi vodja in politični inspirator soc. revolucijonarjev in jih oskrblja tudi z denar jem. Zato — pravi čičerin — je naravnost genljiva naivnost, s katero nemško časopisje zagovarja soc. revolucionarje in se poteguje za interese francoskega imperializma. Darujte za,Sklad otroške fooinice* v Mariboru. ščajo z nebes v svoje grobove in da tako žejni in lačni čakajo, da jim pridejo še živi svojci na grob, da jim pojejo, jih okadijo s kadilom in ovenčajo z mnogim cvetjem in zelenjem. Razen tega jim prinašajo na, grob tudi še jedi in pijače in sicer mnogo, ker jim to mora biti dovolj do prihodnje zaduš-nice. ko bodo zopet prišli lačni in Žejni v svoj grob. Tistim pa, ki so umrli nedavno, so nosi jed in pijača vsako soboto in vsak praznik, sčasoma šele redkeje, nazadnje samo < ob zadušnieah, domnevajo namreč preostali, da oni stari, že davno umrli, več niti ne jedo, da jim je po teh zadušnioah že dovolj, če se jih svojci spominjajo ter za nje molijo. Čim bolj se bližaš pokopališču, tem bolj čutiš duh kadila, tem bolj slišiš jok, ki tu pa tam izbruhne nenadno, presunljivo* pa se zopet poleže. Ko stopiš skosd vra^, v ob^djp pa pokopališče, opaziš nešteto mndžico samih žen. starih in mladih ter otrok. Na vsakem grobu vidiš prižgane sveče, kadilo. Razprostrt je po grobu bel prt, po prtu razvrščene razne jedi. Pri grobovom zglavju klečijo objemajoč znamenje starejše matere, ob strani so mlajše: žene. sestre, razmestile go se nao. koli udobno, kot da so doma- Vse go se popolnoma pedale joku, Krčevitemu joku in inaricanjia<; sne sicer boli, drug? mecnj. kakor p*č ka» ta. aJl ona sueo ia .met- Dnevna kronika. — Kraljev manifest na Sokolstvo-klerikalnim, listom še vedno ne c. miru. Dozdeva, se jim, da se 30 manifestom postavilo Sokolstvo na n ■ ko privilegirano stališče in da so zapostavile. »katoliške« organiz^cu Kralj seveda tega namena, ko je W manifest, niti oddaleč ni mogel uo(' ker vsa naša javnost, ki čuti jugos vansko. dobijo ve. da ni treba, _ ga kraljevega manifesta za to. da da Sokolstvu v naši javnosti ono ni sto, ki mu kot naeijonalni in o?1 kratični organizaciji pripada- # vf, pošten Jugoslovan ne more v isto sto s SokoTatvom staviti Orlovstv-i. jo tekom vojne igra!o gnnsno Ul " denunejjanotva fn prigaitfaštva avstrijsko arm ido. ko je zbiralo J “ ‘ schiitze itd. To je.naš edini odgo na izbruhe »Straže« in glede kraljevega manifesta, kafcen ^ bruhi so ngm ob.na.cm živ. dokaz. K globoko je zadelo, klerikalce da, je sokolski zlet baš v Sloveniji. ne- koč domeni klerikalizma, tako sflw uspel, dqčim sj je orlovstvo m®T. /jca-svoj lišp iti v osrčje češkega klon lizma, v Brno. ., — Poboljšate se! Pišejo žele: So še nakatefrj gostilniški . v Mariboru in - bližnji okolici. to®r-dobiš slovenskega časopisa., VaC mo’ nemške. Kdo je temu krivec" j-do drugi nogo brezbrižnost in ® y nost mariborskega slovenstva. dosledno vsaj vsak inteligent povp. šal zopet in zopet po tem in *elILi]1o, venskem časniku, prišerlši v. ^ pa bi še ne bilo več teh nezdravih mer. Poeebno domača dva lista bor« in »Narodni List« bi pač ^ -m na razpolago v vsaki gostilni vJ0, in okoliej. Tukaj ne veljaj nobeden ^ govor na gostilničarje. Stopil pondeljek, prišedSf v Maribor.^ r katesno trgovino Anton Alelvsand-rovi ulici. Tam visi P"-, »Marburgerce« tudi »CiUier-^®^^ — a slovenskega časopisa nob00 Povprašam natakarico, kako to. a namrdne usta. kakor dia bi rada n® ^ v opravjčbo povedala, pa si ne i-jj. ali pa ne ve, kako in kaj bi pove^f^, Bragi rodni bratje mariborski, mite se in dvignite Maribor k odločnosti! Alj nad mi okoličan* ^ budimo in dvigamo, mesto , d* J31 p. nas, kakor ste nas doslej? Toraj ^ boljše svidenje! — Prehrana Prekmurja. PosJ^fjcft dr. Kukovec je prejel od pomoC^e ministra financ obvestilo, da e® vprašanje carinskih' olajšav in 1 ^ žita y Prekmurju iz Madžarska -poljske delavce rešilo do konca; meseca v zvezi z ostalimi vpra^e politike in 1 — Simfonični koncert s plesotf Rogaški Slatini Dne 23. t. m- c® uvozne in izvozne pretiranih cen in popravljanja val' ... vemu izjokali, izjadikovati, m« ^ povedati, kar bi ga zanimalo, da 1 ^ on ve, kaj se je zgodilo v hiši. # umrl, koliko je kdo ponarastel, ženil ali omožil, kolikokrat se je prikazal v sanjah ter eo se taiko^ razgovarjatj in kakšen se je pr’”' srdit, jezen. Pa zakaj takšen? In se joka in »nariče«. dokler traje v kvjci cerkveno opravilo. In zato ja, čim bolj se približuje konec ^'ej božje, jok po gsrobovih tem večji n1 šL Kajti šm vidi, kako po s^nwr božji popje začenjajo Kupovati« ve, tedaj tialcoj preneha jokanje, < se začne razdeljevanje jedi in s^ji pokoj duše. Največ se daje bers^^ in drugim siromakom. Mislijo na®1 „ Vqb» OA /4 n’ tfl * « ^ kar se da’ tedaj'njim. da izpijejo jedo za pokoj duš mrtvih, da se j« mrtvim samim, kot da so se oni -J*____________________________ !U^tr ril*' - mrtvi, vzdignili iz svojih grobov ^ sami jedli, pili ten* se krepili-služba božja konča ter se prikažeš ' ^ popovske >mantje«. zavre celo v joku. Pretijo kriki, jemlje so #$<> poljubu .jejo se grobovi. Začne se . presunljivo jadikovanje, ki ti Prfc .0. vso dušo. Kot brezumne se meceflO sebno mlade matere na grobove ®r']tf' prvencev, jih pokrivajo s svojih ^ som, poljub ujejo zemljo, trgajo sebe robe© itd. Maribor, 2$. avgusta 1928. » T A' # U eč * Stran 3. IMRTSMneicnun 9. uri zvečer se vrši v Rogaški Slatini v uki zdraviliški dvorani simfonični SOMert s plesom v korist »Otroške £ohuce_ kraljice Matije« v Mariboru. 'Jpon&rjamo naše cenjeno občinstvom prireditev ter prosimo, da jo po Možnosti podpre. Velikost In število prebivalstva «>4« no?^lasti' ~* ^aša Kraljevina ima ioL£v*dratf”k kilometrov površine ^ ^ prebivalcev, Po admini- i *jrtzdelitvi obsegaio poedine oblasti sledeče površine v kvadratnih me- 8l62'3 km’, 809.482 77=: ^L5- Osiješka oblast 13383-5 km3, esec q . Prebival. 6. Srijerrn-ka oblast 407.025 oreh.; 7. BaSka 8 r 7-6/-0 kms, 590.500 prebivalcev; 7fio /n°o rajsVa obl£St 9581'4 kvadr. km. t i reb^‘’ 9‘ Podonavska oblast 5094^ km3, 405,113 prebiv.; 10. Po-d mska oblast 3551-3 km5, 182.358 pr.; nVoo;ievslfa ob!r’st 24578 kvadr. km: •5e'RiJ , ^reb’ ’ Sumadijska oblast 862 preb.; 13. Morav-U °nia,St 2899‘4 krn2> 123.959 preb.; c»?q ^zsrevačit* oblast 4230-5 kv. km; prebival.; 15, Timočka oblast Sr i4JLn,5‘ 240.506 oreb.; 16. Niška oblast 7269-3 km-,,42^.273 prebivalcev; 240 Jfaniskf! ^last 5869-7 kvadr. km, o.?* j} prebival.; 18. Kosovska oblast nKi ’ 351.999 preb.; 19. Skopska Oblast 8849 0 km«, 336.423 pn:-b.; 20. “‘cgalniška oblast 4956-0 km2, 104.460 Sr A;-31* Poljska oblast 11950-0 km3 O4i.09o preb.; 22. .Raška oblast 8435 3 7sc-!??.264.893 ,pre&.; 23. .Užtčka obl. «5o-7 km*, 214-271 preb.; 24. Kragu-•’evaska oblast 2709 9 km'*, 152,976 or.; ^vZetska oblast 133260 km!, 348 957 4rq ,» "26. Splitska oblast 9836'4 km*, n«":1!! pfeb.; 27. Dubrovaška oblast £49-4 km*, 136.698 preb.; 28 Ttulnn-oblast 8918-0 km!, 416.413 prebiv.; Sarajevska oblast 8405 0 kvad. km, 0,;-2l4 prebiv.; 30. Mostarska oblast ^39.0 km*, 265.330 preb.; 31. Trav-«»Cka oblast 10116 0 km1, 280.309 pr.; Vibaska oblist 9018-0 km*, 423.240 ai*A’ ^3. BihaČka oblast 5603 0 km*, ‘7.033 prebivalcev. a -7- Naseljenost Poljske. Poljska vla-v1 3e objavila uradne podatke o ljud-^em štetju na Poljskem vštevši Gor-Šlezijo in okraj Vilna. Po teh Podatkih šteje republika Poljska fl0o^-447 prebivalcev. Gornja Slezija ®w.296 in okraj Vilna 488.968 duš. V ™Jaški službi se nahaja 38.452 mož, ki 7? “Mi šteti posebej. Skupaj štej 3 Polj-*a -7.160.163 prebivalcev. Površina ^Publike Poljske iznaša 386.273 kv. f?1-; na 1 kv. kilometer odpade' 70 pre-^alcev. ^ Povrh tega živi več milijo-pj, izseljencev z ozemlja republike JP^ske v imoneoMstvu, zlasti v Amo-Po svojem številu se Poljska pri-med največje države na evrop-kontinentu. (»Journal des De- pala popolnoma, izginil. Kmalu pa se je slišalo, da tudi on ne drži rok križem in pomaga zopet dvigniti ugled svoje domovine. Vendar pa je šel druga pota, kakor Kemal-paša, s.kate-ni je imel večkrat hude s nore. Z malimi vstaškimi četami se je potikal oh mejah in pobijal sovražnike svoje domovine. In v tern boju je našel tudi smrt. Zadet od krogle in sedemkrat preboden s sabljo je obleml na bojnem polju sredi svojih sobojevnikov. Jmr\ § p % Shodi posl. Kukovca v Prekmurju. Poslanec dr. Kukovec ima prihodnjo soboto in nedeljo v Prekmurju tri shode. Podrobnosti objavimo pravočasno. Mariborske vesti. Maribor 21. argasta 1922. Diskusija o konstituiranju mariborske ob!as?l Za četrtek 34- t. m. ob 8. tiri v.v-Vr sklicuje narodni poslanec g. dr. V. Kukovec zborovanje demokratske stranke v dvorano Narodnega doma. Poslanec sam bo uvedel interesantno razpravo ° konstituiranj« mariborske oblastj in podal v svojem poročilu z novimi dejstvi podprte izjave. Sklepi, storjeni na podlagi diskusije*' katera se naj o predmetu razvije, bodo merodajni za vee naše hodeče dejo. Želeti je,’ <3a so udeMe zbora vsi, ki jim je resno za stvar in ki se niso samo prvi hip navduševali zd posebno mariborsko oblast. Pristop k zborovanju imajo tudi pristaši drugih strank, ki hočejo resno o predmetu debatirati. Enver-paša. j Po poročilu iz Londona je padel >7®.. avgusta pri Buhari v boju z geejani četami Enver-pasa. bivši tur-! l. ycfln.i minister, pred Kemal-pašom . islavnejši narodni junak Turčije. — gj®!2 vitke postave s črnimi brki, nsko nežen in lep. je bil do svojega *»'j a.Povprečni častnik turške, a r-55”®* -ki tu obetal bogvekaj, Njegova ■tr •vra1se Pričela, julija 1908- Iz D or n e .Makedoniji, kjer je služil kot. kapi-?® °or proti špijonaži in absoltt-Hamidovega sistema. Ob izbru-r, vojne z Italijo je skriATaj odšel v ^ov0aa'k°' ^®r j® pripravil nopriSa-^ an upor s prav dobrim uspehom. O^casa balkanske vojne se je vrnil v _še le potem, ko je bilo že več Po&wji *®8ubljenih. Tu se je io. n. reorganizaciji turške annado jed^T o«es®O0V Poznejo je postal — ster vp ' m°ž turški vojni mini- jjogi" organizatorska sposob- *»la Z 36 v svetovni vojni iaka- tralniu ^Pobih in zmagah' oen- tbalo v imel Enver-paša ne- "Jrža-o- j Splošni polom centraln:h Ko njega porinil v ozadje. E^aal-ipaža, i© Eam- m »Naprej« se prav nerodno zaletava, v »Tabor«-.; s takim časopisnim pijanstvo imamo, obilo zabave. V eni zadnjih številk »Tabora« je iztaknil drobno, brezpomebno notičico o štrajkih, ki je bolj ironična kakor resno mišljena, ■ pa napravil slona iz muhe. ,V naši redakciji vidi gnezdišče najzopernejše buržoazije itd. Kako velike oči imajo mali ljudje! Podobni so onemu Janezeku, ki je šel z očetom prvič, v mesto in pripovedoval materi strašne reči! Ne bodite nervozni, »Na-prejevci«! — Kar se pa tiče »denunci-jantske morale«, zavračamo še enkrat nesramni očitek, da pošiljamo policijo v »Stražino«. uredništvo. Vse nam lahko očitate v svoji slepi partizanski strasti, ki jo navsezadnje. razumemo, ne d ožite pa žunnalistiko denu-nci jant-stva.. ker se nismo vsi okužili niti s »buržoasko« niti s »katoliško« niti s »proletarsko« moralo temveč poznamo eno moralo in ta je večna in neomejena na rezrede. kaste in cerkve. Ne zahtevajte pa od ljudi, k} verujejo v to moralo, da postan?jo njeni mučenci, ki bi se jim »buržoaski«, -»katoliški« in »proletarski« mora.l Lst i le smejali. — Quod capit, capiatl m Katoliški shod. Včeraj se je vršil z raznimi ceremonijami in paradami že dlje obljubljeni »katoliški shod«. — Mislili smo. da bo vsaj ta izrazito verska in pod firmo »katdičanstva« insce-niraua prireditev nekaj več nego navaden strankarsko-politiČen tingol— tangi naših klerikalcev, toda varali smo se. »Katoliški« shod je bil čisto navadna agitacijska klerikalna prireditev. Pod firmo katcličanstva in vere so klerikalni voditelji in agitatorji o-rali ledino za svojo stranko ter hujskali na sedanjo vlado, na Srbe, a posebno. na naše pravoslavne državljane, katere je dr. Korošec slikal svojim ovčicam kot «brezverce» in ljudi nevarne »zveličanju« Slovencev. Pri tem »katoliškem« shodu so poleg raznih tercijalk. Marijinih devic in klerikalne raje z dežele paradirali tudi neizogibni »Orli«, t?r s tem sami odgovorili na nedavno »Slovenčevo« vprašanje, zakaj Orli niso enakovredni s Sokoli. — Kako lepe gadove rodi »katoliška« (beri klerikalna) vzgoja med našim okoliškim ljudstvom, pa se jo najlepše pokazalo po »katoliškem« shodu po raznih gostilnah, kjer so moški in ženske s shodovimi znaki na prsih pili in rjnli in počenjali prav nekatoliške »mastne« šale. Da, na take ovoe so pastirji prav lahko ponosni. Ali ne bi kazalo učiti ljudi raje treznosti in. nravnosti, kakor pa jih hujskati proti državi, Srbom in pravoslavnim sodržavljanom1? Tu bi si pridobili oni. ki so priredili včerajšnji shod, lahko obilo neminljih zaslug, in bili bi jim hvaležni za to tudi mi. Kakšno sodbo bi si napravili o vaših »katoličanih« ravno pravoslavni bratje Srbi, ako bi jih bili videli včeraj po gostilnah pijane in ako bi bili čuli njihove kletvine in surove izraze ter pridno nemškutarjehje? — Toda vam ni do moralnega preporoda našoga po avstrijskem raznarodovalnem sistemu pokvarjenega ljudstva, vam ni za zveličanje teh ljudi, ampak samo da so vaši .pristaši, da so ob volitvah vaš '>Stimmvieh«:. a ob raznih prireditvah štafaža. Zato pa tudi veste, da bo vaša žetev le'dotlej obilna, dokler bo to ljudstvo pokvarjeno in poživinjeno. Žalostno, toda resnično. m Devizni promet pri mariborski Narodni banki- Nar. poslanec dr. Kukovec ja prejel od pomočnika ministra financ, g. Popoviča, pismo, v katerem 'javlja, da je ministrstvo financ potrebno odredilo, da m ugodi nujni potrebi in zahtevi mariborskih gospodarskih krogov in da. se tudi pri tukajšnji podružnici Narodne banke ustanovi odsek za devizni premet. Značilno je, da je to že davno dobila, podružnica Narodne banke v Varaždinu, v mestu, ki v gospodarskem oziru ne pomeni niti od daleč tega, kar pomeni naš obmejni- Maribor. Zanimivo in poučno za one, ki hočejo ostati v enotni Sloveniji z Ljubljano kot centralo, je vsekakor, da. se je otvoritvi deviznega prometa pri mariborski Narodni banki. upirala Ljubljana,, ki pač stremi za' tem, da Maribor gospodarsko čim bolj zaostane. Zato, je pač v nujnem interesu mariborskih gospodarskih krogov, da se čim bolj emancipirajo od Ljubljane. m Srbska zastava na Cirilovi tiskarni. O priliki včerajšnjega katoliškega shoda je razobesila zastavo tudi Cirilova tiskarna, 'toda sluga je imel tako »nesrečno roko« da je slovensko ! zastavo obrnil ;— narobe, Tako je visela vso noč na. nedeljo in se včeraj zjutraj na naj večje začudenje pacata v in v hudo razburjenje in pohujšanje »katoliških«: proštov, ki so končno protestirali proti tej »pravoslavni zastavi« ter poklicali slugo, da jo je obrnil. Večje nesi-eče seveda ni bilo. Zanimivo pa je, da smo videli tudi med vdele-ženci shoda več takih, ki so bili tako nerodni ter so si pripeli slovensko znake lepo narobe »po srbsko«. Pa ne da. bi imeli peklenščki tu svoje prste vmes® m Zagorski zvonovi so še enkrat za-kienkalj po rajni NSGS. Pl. Zagorski jo sklical v soboto zopet sestanek svoje stranke v gostilno Oroviez. Sestalo se je res celo omizje somišljenikov. — Pristaši drugih strank so bili vitezu Zagorskiju zopet trn v peti. Prosti je policijskega komisarja, naj jih izžene, kaj je ta odklonil. Tudi rotenje gostilničarja, naj postavi ZagoTskiju neljube goste na cesto, ni rodilo sadu. Predlogu nekega somišljenika, na.j se izvoli predsednik zborovanja, se je vitez Zagorski uprl, češ, saj je on edini izvoljeni ’ in maziljeni predsednik. Končno so se začeli »somišljeniki« prepirati, ali je stranka slovenska ali pa intermacijonalna. Ko je vitez Zagor-skij videl, da je situacija že izgubljena. je sam imtoniral strankino himno: »Zagorski zvonovi prav milo pojo « Ker pa Zagorski ni pevec (čeravno se je svojčas v Zagrebu izdajal za opernega pevca) se je razlegalo po dvorani tako kruljenje, da jo je celo tega vajeni mesar Puršič pobrisal. Nazadnje se je dvignil tudi »generalni štab« in na cesti je general vitez pl. Zagorski naznanil somišljenikom, da se vrši prihodnji shod v torek v »gospodarski restavraciji«. m Javno predavanje poslanca dr. Kukovca o organizaciji javne uprave in samouprave mariborske oblasti. — Narodni poslanec dr. Kukovec je obljubil za prihodnji četrtek govoriti na javnem shodu v Maribora o predpogojih uspešne organizacije mariborske pokrajine. Kakor smo že pretekli teden kratko naznačili, bode shod pristopen vsem strankam in ima le namen celo našo javnost zainteresirati, da se začne pripravljati na nov položaj, ki nastopi z imenovanjem mariborskega velikega župana in razpisom volitev pokrajinske skupščine. Kakor znano, .je ministrski svet že določil komite .ministrov, ki naj predlagajo kandidate za mesta velikih županov. Odločitev bode padla verjetno, ko se ministri povrnejo iz svojih dopustov začetkom prihodnjega mesoca. Razpis oblastnih skupščinskih volitev se je odložil, ker se je narodna skupščina odgodila, pre-' dno je določila rok za razpis volitev za spremembo prehodnih navedb zakona 26. aprila t. 1. Verjetno bode ta predmet med prvimi na dnevnem redu jesenskega zasedanja skupščine. Demokratski klub je sklenil zavzeti se za volitve do najkasneje konca novembra. Nekatere stranke žele odlašati vsaj do februarja O namenu te taktike se razno ugiba. Vsekako ja važno, da začne javnost z resnostjo organizacije oblasti računati- Namen predavanja narodnega, poslanca, dr. Kukovca je, zainteresirati vse stranke za, sporazum glede konstituiranja mariborske oblasti. Zato bode shod. ki se vrši v četrtek ob 8. uri zvečer v dvorani Narodnega doma, važen in je' pričakovati zlasti zanimanje Mariboržanov, kterih se stvar zelo tiče. m Za ubogega invalida nam je izročil g. Druškbvič 200 K. Srčna hvala. m Rogaška Slatina in Rogatec za »Otroško bolnico kraljice Marije« v Mariboru- Za »0;fcroško bolnico kraljice Marijo« je sprejela »Posojilnica« v Mariboru od šolskega vodstva v Rogaški Slatini 2360 K in cd županstva v, Rogaški Slatini 3245 K. Ravnateljstvo zdravilišča daruje 4000 K ter je predložilo nabiralno polo za otroško bolnico v zdraviliško čitalnico v nadaljne podpise. Raizven tega priredi v sredo 23. t. m. simfonični koneert s plesom, katerega čisti dobiček je določen v isti namen. Iz Rogatca je prejela Posojilnica od tamkajšne Državne zaščite dece in mladine 2389 K in 200 K od šolskega vodstva. m Smrtni padec iz vlaka. Včeraj zvečer je padel 271etni uradnik mariborske finančne direkcije Franc Mlakar med postajama Slovenska Bistrica in Pragersko iz vlaka in ostal na mestu mrtev. V vozu H. razreda je zagledal več svojih prijateljev ter je hotel k'njžm. Med tem je zavozil vlak v prodor. Bodisi visled teme ali lastne neprevidnosti je padel pri tem pod vlak. Potniki II. razireda so to sicer zapazili, toda vsled razburjenosti ni nikdo mislil na to, da bi ustavil vlak. Šele na Pragerskem so obvestili uslužbenstvo o nesreči. — Mlakarja so našli v predoru vsega razmesarjenega. Med padcem je prišel pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi in tudi na rokah in’ glavi je zadobil smrtne poškodbe. Njegovo tnmlo so danes zjutraj ob 2. url prepeljali v Maribor. Pogreb se vrši v torek ob 18. uri iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. m Policijska kronika. Minulo nedeljo so bile prijavljene radi kaljenja ponočnega miru 3, radi prekoračenja policijsko ure 1. radi razžaljen j a straže 2, radi grožnje s samokresom 1, radi goljufije 1, tatvine 2 osebi; najden« sta bila 2 predmeta, izgubljeni 3. m Nepoštena poštna uradnica. Neka oseba je oddala pred nekaj dnevi na tukajšnji pošti dvoje rekomandira-nih pisem, v katerih je bil tudi deaar. Sprejemnik je ugotovil da sta bili pismi odprti, denar pa je manjkal. Nato je oddaja ista oseba zopet dve prazni rekomandirani pismi na isti naslov. Pred odhodom pošte pa je pismi dvignila ter pri tem zopet dognala, da sta bili pismi odprti. Dot,iona, uradnica, ki je imela manipulacijo s temi pismi, je priznala, da je odprla zadnji dve pismi, taji pa., da je tudi iz prvih dveh pobrala denar. Uradnica je predana državnemu pravdijištvu. m Priporočljivo »dekle«. V nedeljo sta se našla neka Lizika L, ločena žena brez posla in stanovanja, in neki Jožef F. iz Podroža na Koroškem, stanujoč v Mariboru. Prenočila sta pri »Črnem orlu«. Policijska patrulja, ki je kontrolira prenočišča, je dognala zakonsko spavanje nezakonskega parčka ter je lepo Liziko vzela s seboj. Ker je Lizika morala zapustiti Jožeka, mu ja v naglici zmaknila za »spomin« tri lOOdinarske bankovce in njegovo legitimacijo. Jožek pa se s tem ni strinjal in je to prijavil policiji, ki je ukradene stvari našla pri Liziki. Lizika se bc morala zagovarjati pred sodiščem. Isit Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod FRAN MLAKAR raiunski uradnik finanč. ravnateljstva v Mariboru v nedeljo, dne 20. t. m. nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 22. avgusta 1922 ob 18. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 23. avgusta 1922 ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. MARIBOR, dne 21. avgusta 1922. It/sn in Marjeta Mlakar, starši. Ladislav, Ivan in Josip Mlakar, brati. Adela, Amalija in Marija Mlakar, sestre. Jožica Mlakah svakinja. Ladko Mlakar, nečak. 1447 SLhiVSkJL £&» Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega iskrenoljubljeneeja soproga, očeta itd., gespoda Franca Čižmek-a izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo za darovane vence, predvsem občini Pobrežje, ter za mnogobrojno častno spremstvo na zadnji poti blagega pokojnika. 1444 Globoko žaHuijoči ostaEi. Vabilo na pristop in podpis deležev. Upravni odbor ,.Tiskovne zadruge z o. z. v Mariboru" je na svoji zadnji seji sklenil, da prične zadruga v kratkem z rednim izdajanjem knjig in drugih publikacij. Ker pa je dosedanja glavnica zadruge premajhna za večje obratovanje, se obrača tem potom na zavedno napredno javnost z vabilom, naj bi čim številnejše pristopila k zadrugi s poeS&isotfasijam deleto# p® kron. V interesu hitrejšega in boljšega uspeha bi bilo želeti, da bi vsak novi član po svojih denarnih močeh pristopil s čimvečjim Številom deležev. Prijave sprejema v to pooblaščeno ravnateljstvo Mariborski SBskarirae «£. «8. v Mariboru, Jurčičeva ulica 4. Maribor, 24. julija 1922. * Upravnj odbor. VT K'B o m Mffitfor? 22, avgusta 1952.’ T m. Zadnle pre&ftvanje profesorja ff* JBostimiČa o ciknltizimi so vrši v sredo ■dno 23. avgusta v Narodnem domu. — Predmet predavanja: »Duhovna fcul-jtnra kot praktičen oKultiaem«. Predavatelj ho govoril o ritmu življenja, o notranji svoihodi, o notranji čistosti, o razvoju volje, o jačanju spomina,_ o pobijanju strahu in o novem življenju. m Radi prekoračenja meje aretira fcurkajšaja policija dnevno povprečno po 10 oseb, proti katerim se postopa v. ‘smislu zakona. Svarimo ponovno vsakogar pred prekoračenjem meje brez 'dovoljenja, ker so posledice zelo občutne. m Postušen samomor. V. soboto krog 9. ure dopoldne je prišla v hotel »Tivoli« v Ljubljani hčerka tukajšnje Testavraterke Rezi Orovie in si naroči-Ha kavo. V neopaženem trenutku je sslila v kavo nekaj lizola in to mešanico spila. Ob pol II1. uri so jo našli ne-aavestno na neki klopi ter jo prepeljali v bolnico. Njeno etanje je precej nemarno. K usodepolnemu koraku se je odločila, ker jo jo mati radi nekega ljubamega razmerja spodila z doma. m Tatvina v stolni cerkvi. V soboto Se izginilo z oltarja sv. Frančiška v stolni eerkvi več prtov. Cerkovnik je bil opazil neko žensko, ki je imela culico, toda ni se dalje brigal za njo-Sele ko jo opazil tatvino, je začel sumiti to žensko in ne dolgo potem jo je srečal na Slomškovem trgu in_ jo izročil policiji. Bila je neka Marija Hu-Sak, stanujoča v Orožnovi ulici. Pri šhišni preiskavi so našli ukradene prte pri njej. Ker je na sumu, zalaga ulaeevine, žamet riz.'- > platna, racmoSlina, plavotisk^ lincerdruk. cajghlače, spod«® hlače, srajce vsake vrste, P\k pašnike vsake vrste, Pre^P ,'„ n iz klota in plavotiska, oble' • dekleta, moške predpasnike, ce, slamnjače, po najnižji k 1382 nah. 3 ' Mojstrski turnir v Londonu je končan. Prvi zmagovalec je Capablanca s 13 točkami (izmed 15 partij), drugi Aljehin IIV21 tretji dr. Vidmar. Glavni urednik : R ad i v o j Rehar Odgovorni urednik': Rudolf Ozim. Olepševalno društvo za mesto Maribor naznanja vsem članom tužao vest, da je nocoj umrl tragična smrti njeg#Y zaslužni blagajnik, gospod Franjo Mlakar finančni računski asistent. Pograb dragega pokojnika ae vrli jutri r torek, dne 28. avgusta 1922 ob 18. uri i* mrtvašnic« na pokopališč« r Pobrežja. 1448 Kavarna Remic, Vetrinjska ul. 2 Vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo 1434 KONCERT koncertira Witzflerjev tercet eno, slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deSelne pridelke kupuje in prodaja ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandrova cesta Št. 57. Telefon št. 88. 1328 '~a*~ »T»Kor«. *- Ti?ka: Mariborska tiskarna d.