KRANJSKI ZVON ^^ZUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1939. Št. 10. Posamezna štev. 1 Din. Čas odpada in kazni .. Zgodovina izraelskega naroda je pretresljiv« pri -za vse narode. Kadar je judovsko ljudstvo od-PJulo od Boga in se obrnilo k malikoin in grešnemu "••Vanju tega sveta, je prišla nad vse ljudstvo šiba v°.iske. lakote, sužnost...! \ gorju in trpljenju so zo-»poznali svojo zablode in so se obrnili nazaj k "gii. podili malike na hribih in osnažili svoj tem-^'j in obnovili službo Mi In to se )Ožjo v njem. \ vsej zgodovini narodov ponavlja več ■ nanj pri vsakem naiot In. vsakem narodi žive po bo/.ji postavi, nje mir. blagostanje in sreča. stoletju. 0. pa se naseli ^x «mc| || j j 11 i , mi rv , ('l»a<| od Boga prinaša vojske, gorje, lakoto, nesrečo. Mar pa ll)0,| , Takega odpada od Boga. kakor ga zaznamuje se-• ./"'Ji ras. še ni doživela človeška zgodovina. Na Če-je bilo pred propadom države skoro en milijon "'^'"iii/iiaiuli brezbožcev. V Busiji država sama pro-"Rira brezbošlvo. v katerem je baje organiziranih !)o zgodilo tudi v sedanjem času; po odpadu ')(| Boga, si bo človeštvo samo spletlo bič, ki bo tako "*teno udaril, kakor so grozni grehi, ki so se razpasli, i 19. septembra 1846. se je v I' ranci j i na gori I a Sa« ^t,e prikazala Mali božja dvema otrokoma. 11 leinc-dečku Maksiminu Ciraud-u in 1"> letni Melaniji j.,l,ldeu. Bridko se je pritoževala nad tem. da se Iju-^Je norčujejo iz verskih reči, da prelamljajo zapoved \ "J'deljskem počitku in sv. maši, da ne drže posta, da \, lk,'»J"io Boga in se udajajo strastem. Nato napo-I^UJe, da bo prišel čas, ko bodo mnogi odpadli od j.ere- Slabe, protiverske knjige se bodo v velikih mno- i razširjale. Hudobni duhovi bodo med ljudmi I "Uročili malomarnost in brezbrižnost do božje služ-''oldep po telesnih uživanjih se bo razpasel po vsem |S!!',,i- Na nič drugega ne bodo mnogi mislili, kakor na •""vanje in razveseljevan je in bo v mnogih zamrlo bre-Pen°nje po nadnaravnih rečeh. Vlade držav se bodo trudile, da bi iz javnega življenja iztrebile vsa verska načela in zavladal bo materializem. uživan jaželj-nost. brezboštvo, špiritizem in vsakovrstne pregrehe... Toda gorje prebivalcem zemlje. Človeštvo stoji radi svojega odpada od Boga in božjih zapovedi pred strašnimi dogodki. Prišla bo vlada železne palice! Bog bo dopustil, da bo stara kača sejala in povzročila nezadovoljstvo med vladajočimi, med vsemi stanovi in po družinah. Bed in pravičnost se bosta teptala z nogu-mi. vladala pa bo morija, sovraštvo, nevoščl jivo.st. laž. in obrekovanje brez ljubezni do družine in domovine. Prikazen je olrokom povedala, da je komaj še v stanu, da zadržuje kaznujočo roko svojega Sina. Naj se ljudje spreobrnejo in delajo pokoro, sicer bodo prišli strasni dnevi ... O lakih prikazovanjih si more vsak sam napraviti svojo sodbo: ni greha, če jim kdo verjame ali ne: verjeti smo dolžni pod kaznijo greha in pogubljenja ono božje razodetje, ki ga Cerkev kot tako oznanja. Čeprav prikazni na gori I ,a Salelle nismo dolžni sprejeti, vendar pa mora vsakdo priznali, da je vse. kar sta povedala otroka, resnično in pravično! Saj je naš Cospod sam isto rekel: ..Ako se ne boste spreobrnili in delali pokore, boste pogubljeni." Saj je bilo jedro Janezove pridige: ..Delajte vreden sad pokore, zakaj sekira je nastavljena in drevo, ki ne rodi sadu pokore, bo posekano in v ogenj vrženo.'* Zdi se mi pa. da je slika razmer, kot jih je napovedala prikazen M. B. v l.a Salelle. ločna slika človeštva v današnjih dneh! Mnogi so tudi med nami že opešali v veri. Če bi prešteli moške, ki prihajajo v nedeljo k sv. maši. bi v Kranju opazili, da jih pride k sv. maši morda kvečjemu kakih b()°/o ali pa še ne. Koliko je danes bogo-kletstva. To je naravnost grozno. Uživanjažel jnost povsod prevladuje. Posta kmalu mnogi ne bodo več poznali. Polno slabih knjig in časopisov, povsod nemir. jeza. nezadovoljnost, neko revolucionarno mišljenje, ss nobeno rečjo niso ljudje zadovoljni. Čez vse kriiizirajo, vsako reč oblatijo. Laž in obrekovanje je na dnevnem redu. Danes so ljudje že tako zmešani, da ne vedo. komu bi verjeli. Verjamejo pa najrajši onim. ki so v službi anlikri-stovega duha. Danes posebno proti Cerkvi in duhovščini neprestano trosijo apostoli malerializma laži in klevete. V vlaku S6 ti vozi materialist in smatra za potrebno, da laže o duhovnikih, katerim očita, da so le trgovci, da narod zasužnjujejo, da ga varajo, da milijone nosijo čez. mejo, da se udajajo najgišim pregreham. Vsak lahko sam vidi. kako naša duhovščina živi. pa vendar tem apostolom laži verjamejo. Stnui 42. KRANJSKI ZVON Štev. Hi. Najhujše je pa to, da se dajo okužiti celo nekateri taki, ki povdarjajo, da so katoliki, da hočejo živeti f»o katoliških načelih. Ni dolgo tega, ko je pisala „De-avska pravica", glasilo krščanskih socialistov, da je bil naš narod zapeljevan, da ni bil sposoben za drugo, kakor da je poljubljal mnziljeneem roke na cesti. Danes opazujemo, da 80 še nekateri katoliki tako daleč zašli, da jim je ljubša družba materialistov in nasprotnikov katoliških načel, kakor pa družba katoliško mislečih. Materializem in uživanjaželjnost, odpor proti cerkvi, napuh in domišljavost je tako zastrupila vse ozračje, kakor je ob španski bolezni vse zastrupljeno z bacili te bolezni... \se kaže. da je naša doba taka, kakor jo slika prikazen M. B. v Ca Salette v črnih podobah. Vse pa tudi kaže. da se kol kazen za vse grehote razvijajo nad Evropo črni oblaki, iz katerih bo treskalo in grmelo, da se bo tresel ves človeški rod ... Nekje sem bral proroško misel: Svetovna vojna je prinesla mnogo gorja, toda človeštva ni spametovala in ne privedla k Bogu. Zdi se. kakor da je po svetovni vojni ona stara kača iz raja dobila še večjo oblast nad človeštvom, da se je dal moderni človek Še bolj zastrupili od njenega strupa... Zalo pa pride za svetovno vojno še hujša kazen, še večje gorje, kakor ga je rodila svetovna vojna... Nočem biti prerok, bojim se pa, da se bodo take prerokbe v resnici uresničile. Kaj nam je storiti i Verni morajo predvsem zaupati v božjo Previdnost. Bog je rekel in njegova beseda je vedno resnična: ./listini, ki Boga ljubijo, se vse prav obrne. Niii en las ne pade z. glave brez volje!" Vernim bo trpljenje v očiščenje, hudobnim v kazen in zakrknenje. Ono brezglavo tarnanje in obiipavanje ni za vernega katolika. Naj pride karkoli, mi moramo vedno ohraniti vero v božjo previdnost, v božjo dobroto in ljubezen in usmiljenje. K tistim- ki se obrnejo k Bogu, se Bog obrne v dobroti. Kdor Boga ne zapusti, tudi Bog njega ne. V teh časih zmede se še bolj oklenimo sv. < 'crkve, posebno sv. očeta papeža, ki je pravi namestnik Kristusov na zemlji. S Cerkvijo čutili. To velja danes bolj kot kdaj, ko prisluškujejo tako radi celo nekateri, ki pravijo, da so še verni, kaj bo rekel nasprotnik križa in obračajo svoj plašč po njegovem vetru. Kdor ni s Cerkvijo, kdor ni s papežem, ni s Kristusom. V teh časih se morajo oni, ki so res pravi katoliki, še bolj strniti v edinosti in medsebojni skupnosti in delavnosti za katoliško stvar. Kdor govori in pa dela tako, da si:) mu bližji materialistični marksisti, kakor verna katoliška skupnost, ta ali vodoma vara druge, ali je pa duhovni slepec, ko govori, da je „še veren in dober katolik". Tretje, kar je danes potrebno, pa je: pokora in molitev. Nol>eno delo, nobena pridiga ne bo spreobrnila onih, ki jih je zastrupila kača s svojim peklenskim strupom. Tu more le milost božja napraviti čudež. Milost pa deluje po molitvi in po pokori. Zato: delajmo vreden sad pokore. Pokora za lastne grehe, pa tudi pokora za grehe drugih. Naj se danes verni še bolj postijo, ko drugi zasmehujejo post. Naj danes verni z ljubeznijo nosijo svoje križe, ko je svetu danes križ v zasmeh in pohujšanje. Naj danes verni še več molijo in še večkrat prejemajo sv. Gospodovo Telo, ko ga neverni skrunijo in preklinjajo. Danes velja: Še več vei*e, še več pokore, še več molitve! Rupa se pritožuje Na okrajno glavarstvo v Kranju so poslali neka te t i stanovalci na It upi sledečo pritožbo: Pritožba. Podpisani vaščani i/ vasi Rupa pri Kranju i""1' mo svoje pokopališče ob naši vaški cerkvici. Tega »"'" je zagotovil pokojni gospod dekan Koblar o priln" povečave in ga je tudi razdelil. Pokopališče je sicer majhno, a dovolj veliko z* vse naše vaščane, zato si pridržujemo pravico zabr""'11 vsakemu, ki ni naš vaščan, da si kupuje na "l,st>"' svetu zemljišče za pokop. V zadnjem času nam reč kranjski dekan Škrbec vsiljuje stranke i/.ven še vasi, ki so kranjski meščani, čeprav ima Kranj s< daj novo velikansko pokopališče, tako da res ni I1" trebno vmešavati se v naše vaščanske zadeve. | Vsi vaščani iz Rupe smo se enotno odločili- <'. bomo naše pokopališče malo preuredili in porazne'1^ med naše občane, 'tako da nam ne bo mogel njJr* očitali, da se ne brigamo zanj. Vse to bomo storil' našimi prostovoljnimi prispevki. j Zato smo edini Indi v tem, da vztrajamo pri sv°' zahtevi, da je pokopališče na Rupi samo za našo v in za naše ljudi in upamo, da nam bodo tudi vsfl '" štance šle v tem oziru na roko. Čuvamo pač kar imamo. Rupa pri Kranju 31. avgusta 1939. \. Fveniuelni odgovor na naslov: Francka Beton,-'' Rupa. Priloženi so podpisi vaščanov: r rane Urbane št. H, Jagodic Barbara št. 21, fcnFg Janez št. 11, Beton Ignacij št. 1, Beton Francka št. ' Ker.šič Franca št. 17, 1'ajlar Janez Št. 15, Strupi .'• |j 10, Ivana Mlinar št. 24, Francka Beton št. 27, KoK»" Frančiška št. 32, Sitar Marija št. 34, Udovič Iva" 36, Sajovic Anton št. 33, Sajovic Janez št. 35, štup1 Maks, Rozman Marjeta št, 43, Strupi A. št. 39, ^ Sajovic, Marija Bukovnik št. 40, Podberčič Ivan s'pir Zupan Jožef št. 16, Sitar Jožef št. 6, Sitar Franc, ' ško Frane, Zupančič Otmar št. 42. , fl Ko sem prebral to listino, sem ostrine!! Ko s(^, ne bil bral, bi ne bil verjel, da je kaj takega w°/'\r Vsi so lahko brali pojasnila o rupen.škem P^Jv^e lišču v zadnjem „Kranjskem zvonu", med podpisnik' ^ pritožbe so bili nekateri navzoči na pokopališč" ■) se je zadeva obravnavala in sem vse točno pOJ® ej Radi tega si ne morem misliti, da bi bili dotieru -sami podpisali to listino. Pošten in trezen človek P? ne more podpisati lastnoročno lis-iine, kjer vC'.(|,.|. so v njej očitne neresnice. Da bo pa vsak sam. vl.,j-kje je podpisan, priobčujem podpise vseh P'*''(y je kov, da more vsak protestirati proti temu, če st L. morda njegovo ime zlorubilo, ali pa če morda 1,1 del, kaj je podpisal. Kako je z zadevo?! u jjo Kakor je vsem znano iz ..Kranjskega zvona'.s,ve polagoma preuredilo po predpisih cerkve in "r j4li-tmli rupenško pokopališče, V sredi avgusta sen' cal na rupenško pokopališče vso tamkajšnjo sos , da bi na licu mesta dognali, kdo je pokopan v '^^v grobu in kje imajo posamezne družine svoje gf^je Ker sem bil že parkrat naprošen, naj določim J\ med nekaterimi grobovi, sem pri tej priliki z" |)(> približno pokopališče in določil, koliko £r0"°V(,|Hi smelo biti in kje bo smel stati kak grob. Na PoK Štev. 10. KRANJSKI ZVON Stran 43. Iišču je bilo zbranih večina vaščanov. Določitev mej grobov in mala preureditev ni nikjer zadela na kak odpor, tako da se mi je zdelo kar lepo, da se je zadeva obravnavala tako mirno. Le eden je odšel nekoliko nevoljen, ker je slišal, da bosta morala od pasti dva grobova njegovih sorodnikov, ki ležita na poti. Pri tej priliki sem omenil, da želi dobiti na rii-penškem pokopališču prostor za dva grobova tudi neka družina iz Kranja, ki ima v bližini Rupe svojo vilo. Povedal sem, da dotična družina nudi za rupenško cerkev din 2000, če se ji prepusti prostor za dva gro-hova, kar je zelo veliko in bi bilo v korist cerkvi. Do-'•čna družina je želela prostor v kotu, kjer ni nihče pokopan. Rekel sem: „Ker je pa sedaj tu večina vaščanov navzočih, pa povejte, če ste s tem zadovoljni, ali ne. Če soseska tega ne želi, pa cerkveno predstojništvo ne bo dalo dotični družini grobišča." Po kratkem razgovoru sem dal zadevo na glasovanje in je bila večina Proti temu, da bi se oddelilo grobišče družini, ki ne stanuje na Rupi. Nato sem izrecno omenil, da cerkveno predstojništvo ne bo dalo dotični družini grobišča, ker je večina soseske proti. Mislil sem, da je zadeva s tem končana. In za pametne ljudi bi morala °ili s tem končana. Čez .par dni pa pride v župno pisarno neka ženska, ki ni naša državljanka, ki je prišla na Rupo na Poči I niče iz neke sosednje države. Zahtevala je, da ""obi njeno sorodstvo na Rupi dva grobova skupaj in ('a bo en grob njen in se bo dala po smrti pripeljati "a Rupo iz inozemstva. Ženski sem mirno razložil, da je grobov na Rupi tjovol j, da pa tam, kjer ona želi, ni mogoče napraviti "veh grobov, ker je premalo prostora za dva grobova, ""a pa" lahko dobi za sebe mesto, kjer ji je drago drugod na pokopališču. Ko sem ženici to rekel, se je razburila 'n mi zagrozila, da se bo pritožila magari pri----(poglavarju tuje države), da pride do groba na Rupi. Ta prenapetost mi je bila pa že preveč. Povedal sem ji, da i,e Jugoslavija svobodna država, da nismo sužnji ni-£°fiar, da pri nas še velja zakonitost in da si kaj takega kot Jugoslovan ne dovoljujem, da se ne dam terorizirati s____ Nato sem čul, da se od nje in njenih sorodnikov Pobirajo po Rupi podpisi za neko pritožbo. Bil sem radoveden, kakšna bo ta pritožba! No, končno sem jo našel na okrajnem glavarstvu, kakor jo priobčil jem. Vsi navzoči so vedeli, da sem javno povedal, da !*e bomo dali grobišča na Rupi družini iz Kranja, ker ,e večina soseske proti in vendar so se nekateri od "avzočih podpisali na to pritožbo. , ,v Družini iz domače župnije je bilo odklonjeno gro-i'šče, za (uj0 dr/avljanko, ki se čudno izraža o naši "ržavi, pa naj proti vsem cerkvenim in državnim predpi,som rezerviramo grob tako,^ da bi moral vašča-!Ul na Rupi radi nje vzeti grob. Ker tega nisem storil 1,1 ne bi smel storiti, sie je začela akcija. To pritožbo je nekdo poslal tudi na škofijo z vse-j1'1 imeni in v dopisu na škofijo se zadeva slika v še ?°lj neresnični luči. Tam se namreč trdi, dal se ^uPe"-'fni boje, da bi jim „dekan ne naprtil prevelikih 7r<>škov, kakor je bil to slučaj na Primskovem." Na-J**Je trdi, da jim „dekan kar diktira in nas prav nič e vpraša glede stroškov." ■ Res ni lepo tako zavijanje resnice. Čudim se tudi, ft.vSo to mogle podpisati celo nekatere osebe, ki se Oštevajo k takozvanim inteligenčnim krogom. Vsak dobro ve, da slo Primskov Ijani bili vsi pozvani a konkurenčno obravnavo in da so sami sklenili, da ho- čejo imeti svoje pokopališče povečano in da so sami sklenili, da se stroški razdele po davkih. Ni bilo niti enega ugovora. Ko so pa dobili položnice za plačilo stroškov, so pa le nekateri hujskači to zadevo izrabili za to, da so udarili po —■ duhovniku. Ta zadeva je bila že tolikokrat pojasnjena in vendar jo pritožniki tako nelepo zavijajo. Vsi pritožniki tudi dobro vedo. da ni nihče izmed podpisanih kdaj plačal niti eno paro za popravilo rupenškega pokopališča, dobro pa tudi vedo, da se ni niti od enega le količkaj zahtevalo, da bi plačal vsaj eno paro za to, in vendar tako govore in pišejo. Vsakdo ima pravico, da se pritožuje in bi bil jaz zadnji, ki bi kaj zameril, če se kdo pritožuje na pristojno mesto zoper mene, če smatra, da mu moje postopanje kaj škoduje. Ne morem pa molčali, če se vsa zadeva poslavlja čisto na glavo in se s tem pri župljanih izpodkopuje moje duhovniško dobro ime. Zato je bilo potrebno, da sem zadevo pojasnil. Kakor so iz pokopališča na Primskovem gotovi elementi napravili lažnjivo gonjo, tako se je tudi iz rupenške ureditve pokopališča napravil slon, napihnjen z neresnico. Pokopališče Žalostne M. B. Kolavdacija. V sredo, dne 20. septembra, se je vršil komisionelni ogled novega pokopališča v sviho kolavdacije zgradbe in v svrho uradne izdaje uporabnega dovoljenja. Navzoči so bili zastopniki okrajnega glavarstva, mestne občine oziroma gradbenega odbora in cerkvenega predsiojništva. Komisija je ugotovila, da je pokopališče zgrajeno po odobrenih načrtih. Potreben je tam še vodovod in cerkvenega predstojništva. Koniisionelno se je ugotovilo, da se na tem pokopališču pokopujejo že od 4. junija 1939. dalje vsi mrliči iz rajona, ki je določen za to pokopališče. Dalje se je uradno ugotovilo, da se je s tem dnem opustilo staro pokopališče sv. Križa, kjer ne sme nihče več biti pokopan. Na starem pokopališču se v smislu zakonitih predpisov 10 let po zadnjem pokopu ne sme zgraditi nika-ka zgradba, morejo se pa pred potekom 10 let na tem mestu napraviti vrtni nasadi, oziroma se more tam urediti park. Pri komisiji se je prebral tudi osnutek pokopališkega reda, ki bo predložen okrajnemu glavarstvu v odobrenje. Pokopališki red namreč predpisujejo pri nas veljavni zakoni. Z ozirom na teren, na katerem je zgrajeno novo pokopališče, se bodo mere vrst in grobov za odrasle nekoliko povečale, tako da bo znašala vrsta grobov 3 m in širina vsakega groba 1.50 m. Razglas Podpisano cerkveno predstojništvo župne cerkve v Kranju kot upravitelj cerkvenega pokopališča objavlja s tem, da se je z dnem 4. julija 1939 opustilo Stran 44. KRANJSKI /AON Štev. 1.0. staro pokopališče sv. Križa v Kranju in da se bodo od sedaj naprej pokopavali mrliči iz Kranja, Cirčič, litij, Klanca in Struževega le na novem župnijskem pokopališču Žalostne Matere božje na Klancu. Če bi imel kdo kake privatnopravne pravice na starem pokopališču sv. Križa v Kranju, naj jih prijavi vsaj do 10. oktobra 1939. v župni pisarni v Kranju. Kranj 30. septembra 1939. Škerbec Matija, župnik. Gorjanc Frane, cerkveni ključar I. r. Ogrizek Andrej, cerkveni ključar 1. r. Župnija Kranj OZNANILA ZA OKTOBER: Rožeiivenska pobožnost se vrši'v župni cerkvi ob delavnikih ob pol osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih, 'pa popoldan ob pol treh, vedno se moli rožni venec in litanije M. B. Prvu sv. maša ob nedeljah se vrši ob polti šestih zjutraj. t. XVIII. nedelja po bink., prva nedelja v mesen, ob 6. sv. maša z blagoslovom, ob 10.30 v rožen venski cerkvi peta sv. maša z dvema blagoslovoma, po maši darovanje za cerkev. Pop. ob poli treh je v roženvenski cerkvi rožeiivenska pobožnost, po li-tunijab je darovanje za cerkev. 4. Sv. Frančišek Seraf., po 0. sveti maši vesoljna odveza za lil. red. 6. Prvi petek v mescu, ob 6. sv. maša pred Najsvetejšim. 8. XIX. nedelja po bink., služba božja po navadi, popoldan shod za žensko Marijino družbo. 15. XX. nedelja po bink., slovesno praznovanje spomina posvećenja cerkva, ob 6. sv. maša z enim, ob 10.30 slovesna peta sv. maša z, dvema blagoslovoma. Pred sv. mašo gre procesija okrog župne cerkve. 18. Sv. Luka, ob 7. soseskiiia sveta maša na Primskovem. 21. Sv. Uršula, ob 6. sveta maša za bratovščino sv. Uršule. 22. XXI. nedelja po bink., ob 10.30 sveta maša na Pungratu, misijonska nedelja. Na predvečer se slovesno zvoni, po pridigi pred jutranjo sveto mašo se izpostavi Najsvetejše, ki ostane izpostavljeno do konca osme svete maše. Vse zbirke v cerkvi se ta dan vrše za misijone; morejo se prejeti popolni odpustki, za to je potreben' prejemi sv. zakramentov, molitev za spreobrnjenje ne vernikov. Popoldan ura molitve za misijone. 29, XXII. nedelja po bink., praznik Kristusa Kralja, ob 6. sv. maša z enim in ob 1.0.30 peta sveta maša z dvema, blagoslovoma. 31. Vigilijn k prazniku vseli svetnikov, strogi post, to je pritrganje pri jedi in zdržek mesnih jedil. Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA OKTOBER: 1. Roženvenskn nedelja. Božja služba ob 6. in ob 8. v farni cerkvi, ob poili 10. na Bregu. Popoldne ob 2. ura molitve in litanije. 4. Sv. Frančišek As. Vesoljna odveza. 8. XIX. nedelja po bink., božja služba ob 6. in ob 8. v farni cerkvi, ob poli 10. v Stražišču. 15. XX. nedelja po bink. Spomin posvećenja farne cerkve. Božja, služba ob 6., 8. in poli 10. uri. Ob poti 10. slovesna pet« svela maša, popoldne ob 2. pele litanije. 18. Sv. Luka. 21. Sv. Uršula. V Srednjem Bitnju svela maša .za, sosesko. .. , j 22. XXI. nedelja po bink. Misijonska nedelja. 28. Sv. apostola Simon in Juda. 29. XXII. nedelja po bink. Praznik Kristusa Kralja. 31. Zapovedan post pred praznikom vseh svetnikov. POROČENI PARI: Oman Fortunnt in Frančiška Ambrož, oba iz Slražišča, p"' ročena 3. septembra. Žvegelj Franc, posestnika sin iz, Goric iu Kern Marija, t()V-delavka iz Drulovke, poročena 3. septembra. Sajevic Rudolf, zasebni uradnik iz Tržiča in Julijana R°z' man iz Spod. Šiške, poročena 10. septembra. Bolka Alojzij, artiljerijski narednik iz Tupailič in Matild" Gorjanc iz Gor. Save, poročena 17. septembra, Ovčnk Janez, kovinostrugar iz Tacna in Pucelj Dušica lZ Stražišča, poročena 24. septembra. MRLIŠKA KRONIKA: Bajt Mirko, za k. sin tov. delavca v Stražišču, star I mesec, umri 6. septembra. Eržen Franc, mizarski mojster v Zg. Bitnju 16, star 31 ,0'' umrl 6. septembra. Končan Marija, zak. hči lov. delavca v Stražišču, stara 1 mesec, umrla 21. septembra. Razno Znamenje „Glejte človek" pri roženvenski cerkvi je bil" '•■ v-razpadajočem stanju in nujno potrebno popravila. V sept''"1 bni je bilo vsi; znamenje na novo ometano, spodaj napravije^ podzidek iz kamna, streha pokrita z novo pločevino, vse *». menje pobeljeno in napeljana nova električna napeljava ma razsvetljava. Primskovo. Po zadnji preureditvi pokopališča se je "i rim dovolilo, da so ha oni strani, ki leži pri župnišču, še uili nekaj časa svoje grobove izven nove vrste, Sedaj je skote ohr«' čas- d« da se tudi ti grobovi urede po pokopališkem, načrtu. Prosi«1, do vseli svetili vsi lastniki grobov na primskovskero pokopab uredite svoje grobove in spomenike na njih po načrtu. ygj obešen pod zvonikom. Vsi grobovi odraslih za cerkvijo ob 1 Rehbergarja pa naj se odstranijo do vseh svetih, da se tal« napravi pokopališče za otroke iu urede še tam pota. Dane;., vsi prebivalci na Primskovem uvideli, kako res lepo je «J vo pokopališče in da je potrebno vse urediti po novem n8£ „ Malokatera cerkev ima tako lepo urejeno pokopališče 0 cerkve, kakor je danes na Primskovem. Naj torej izginejo stari ostanki nereda. Mi& Podražim cerkev na Primskovem je dobila od bratov- • huif * sv. Rešnjega Telesa nov vel um, novo spovedno štolo ni za obhnjanje. Podpirajte . Vincenciicvo druž*»^ Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbec, župnik v Kranju. — Tiskarna Tiskovnega društva, Kranj.