Solkanska Livarna na dobri poti za pridobitev okoljskega dovoljenja Na deželi se je sestala posvetovalna komisija za Slovence Primorski dnevnik SOBOTA, 25. JULIJA 2009_ št. 175 (19.574) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ivan Zerjal Ne zgodi se prav pogosto, da župan umakne tako pomemben sklep, kot je tisti, ki se tiče novega regulacijskega načrta, zato je tisto, kar se je v četrtek zgodilo v tržaškem občinskem svetu, presenetljivo. Župan Roberto Dipiazza in njegova večina sicer zagotavljata, da je šlo le za tehnično napako in da bo načrt odobren v teku nekaj tednov, ter ostro zavračata trditve opozicije, da je umik sklepa sad pritiskov domačih gradbincev in nesoglasij v desni sredini. Kdor pa je v zadnjem poldrugem mesecu sledil dogajanju prek medijev in je v tem tednu prisostvoval sejam občinskega sveta, pa ugotavlja nekatere stvari, ki dajejo misliti na resnejši upravno-politični zaplet. Prvič, čudna mu ostaja odločitev uprave glede tajnosti postopka. Drugič, do ponedeljkovega orisa variante v občinskem svetu je prišlo pozno zvečer, potem ko se je občinski svet na dolgo in široko ukvarjal z drugimi stvarmi in to vpričo številnega občinstva, ki prav gotovo ni bilo prišlo, da bi sledilo razpravi o delnih spremembah predračuna. Tretjič, nekateri posegi v razpravo so jasno pokazali na razhajanja v vrstah večine. Četrtič in zadnjič, seja, na kateri bi bili morali odobriti sklep o varianti, se je, zopet vpričo številnega občinstva, pričela s poldrugo uro zamude zaradi posvetovanj in pogajanj med svetniki in se je tudi takoj končala z umikom sklepa. To niso bila dobra znamenja, katerim naj dodamo še eno: neupoštevanje zaščitnega zakona glede poseganja na teritoriju, kjer živi slovenska manjšina. Na to pa, razen slovenskih svetnikov in organizacij, ni opozoril skoraj nihče. ITALIJA - Ob glasovanju vladnega maksiamandmaja k vladnemu odloku proti krizi Triindvajseta zaupnica četrti Berlusconijevi vladi Opozicija protestira proti praksi na robu neustavnosti PEVMA - Sinoči predali namenu nov športni objekt Končno imajo igrišče Na odprtju množica domačinov, športnikov in mladih iz vseh sosednjih vasi PEVMA - S pravim ljudskim praznikom so sinoči predali namenu novo športno igrišče v Pevmi, na katerega so domačini čakali dolga leta. Lokacijo za njegovo gradnjo so določili že pred se- demnajstimi leti, nato pa so se vrstile številne težave. Najprej je bilo treba zamenjati namembnost zemljišča, nazadnje pa je šlo v stečaj gradbeno podjetje. Kljub vsem zaprekam so v Pevmi le dogradili igrišče, na katerem bodo zdaj lahko prirejali športne turnirje, ob njem se bo zbirala vaška mladina, primerno pa bo tudi za kulturne in družabne prireditve. Na 17. strani RIM - Četrta vlada Silvia Berlus-conija je včeraj dobila že triindvajseto zaupnico v parlamentu v dobrem letu delovanja. Na tak način je v poslanski zbornici dosegla izglasovanje maksia-mandmaja k svojemu zakonskemu odloku proti gospodarski krizi. Opozicija je ostro napadla prakso sistematičnega seganja po zaupnici, ki je na robu ustavnosti, saj izvotli delo parlamenta. Sicer pa so se opozicijski voditelji kritično izrazili tudi o vsebini novega vladnega odloka proti gospodarski krizi, češ da ne prinaša ukrepov, ki bi omogočili okrevanje gospodarstva. Na 5. strani Slovenija pričakuje dokumentacijo o plinskem terminalu Na 7. strani Pokrajina Trst sklenila konvencijo z bankami Na 8. strani Morje pred Marino Julia julija čisto Na 16. strani Prva srebrna medalja Italije pri skokih v vodo Na 20. strani Ustavljen postopek proti koroškemu deželnemu glavarju na 2. strani GORICA - Na izvršnem odboru SSO V ospredju razprave finančni položaj SSG Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je zasedal v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Čeprav je bilo to zadnje srečanje vodstva SSO pred poletnim oddihom, je vseboval dnevni red obravnavo pomembnih vprašanj življenja slovenske narodne skupnosti v FJK in vloge civilne družbe znotraj te skupnosti. Na srečanju so se člani vodstva SSO med drugim dotaknili vprašanja Slovenskega stalnega gledališča, oz. vprašanja o finansiranju delovanja glavne slovenske gledališke ustanove v Italiji. Izvršni odbor SSO je potrdil temeljno vlogo, ki jo ima Slovensko stal- no gledališče za slovensko narodno skupnost. Republika Italija ima do te slovenske ustanove, tudi na podlagi mednarodnih pogodb in zaščitnega zakona, jasne obveze, ki jih mora izvajati preko lokalnih javnih uprav oz. tržaške pokrajine in občine. Žal se ravno pri tem največkrat zatika, kar povzroča upravnim organom slovenskega gledališča težave za primerno načrtovanje gledališke sezone. Obenem se je vodstvo SSO dotaknilo tudi umetniške ponudbe SSG, ki bi moralo bolj upoštevati potrebe naše narodne skupnosti. Na 2. strani NOVA GRIPA Virus se hitro širi po Evropi in vsem svetu STO CKHOLM/CIUDAD DE MEXICO - Prašičja gripa se še naprej vztrajno širi po Evropi. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) je tako v roku 24 ur zabeležil več kot 1600 novih okužb z virusom A H1N1. V 31 evropskih državah, članicah EU in Ef-te, so oblasti doslej skupno potrdile že več kot 19.400 primerov okužbe z novo gripo. Medtem je virus dosegel 160 od 193 držav članic WHO in strokovnjaki napovedujejo, da bo kmalu dosegel 100-odstotno razširjenost. Na 14. strani TRST - Razplet o regulacijskem načrtu Vrsta odzivov na umik sklepa o varianti 2 Sobota, 25. julija 2009 ALPE-JADRAN / GORICA - Zsedal je izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij Italijanska država ima do SSG jasne obveze Zahteva, naj se ohrani sedanja raven financiranja manjšinskih dejavnosti Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je zasedal v četrtek v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Čeprav je bilo to zadnje srečanje vodstva SSO pred poletnim oddihom, je vseboval dnevni red obravnavo pomembnih vprašanj življenja slovenske narodne skupnosti v FJK in vloge civilne družbe znotraj te skupnosti. Zasedanje je začel deželni predsednik SSO Drago Štoka, ki je uvodoma poročal o Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru Republike Slovenije. Pri tem je člane Izvršnega odbora seznanil z njegovim predlogom, da bi bilo potrebno prirediti tako srečanje vsaj dvakrat letno, pri tem pa uveljaviti programske vsebine, ki se tičejo razvoja slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu in po svetu. Pozitivno je ocenil peticijo za predstavništvo v Državnem zboru za Slovence izven meja Republike Slovenije, čeprav ostaja pri tem odprto vprašanje rekvizitov za izvolitev. Štoka je tudi pozitivno ocenil vlogo Mira Petka, predsednika Komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu pri pripravi in vodenju srečanja, ter vzpodbudnih besed ministra Žekša in predsednika Državnega zbora Gantarja. V nadaljevanju srečanja so se člani vodstva SSO najprej dotaknili vprašanja Slovenskega stalnega gledališča, oz. vprašanja o finansiranju delovanja glavne slovenske gledališke ustanove v Italiji. Izvršni odbor SSO je potrdil temeljno vlogo, ki jo ima Slovensko stalno gledališče za slovensko narodno skupnost. Republika Italija ima do te slovenske ustanove, tudi na podlagi mednarodnih pogodb in zaščitnega zakona, jasne obveze, ki jih mora izvajati preko lokalnih javnih uprav oz. tržaške pokrajine in občine. Žal se ravno pri tem največkrat zatika, kar povzroča upravnim organom slovenskega gledališča težave za primerno načrtovanje gledališke sezone. Obenem se je vodstvo SSO dotaknilo tudi umetniške ponudbe SSG, ki bi moralo bolj upoštevati potrebe naše narodne skupnosti. Ne gre pri tem za nasprotovanje modernim umetniškim tokovom, temveč za poudarek na pomenu, ki ga ima to ustanova pri ohra-njanu, ne samo slovenskega jezika, temveč tudi narodne identitete same. Spričo finančne krize pa je potrebno tudi veliko pozornosti pri razpolaganju z denarjem. Tega se more zavedati, ne samo uprava SSG, temveč vsa naša civilna družba, ocenjuje SSO. Ni namreč pravilno, da se zahteva sanacijo finančnega primanjkljaja, ne da bi se pri tem ugotovilo njegovega vzroka in bi se potem poseglo za njegovo odpravo. Spričo vsesplošnega SEGANTI Obhodne straže bodo brez orožja TRST - Obhodnice bodo sestavljali prostovoljci, ki bodo morali biti polnoletni in bodo vsekakor brez orožja. To je poudarila pristojna deželna odbornica Federica Seganti na predstavitvi izvršilnega pravilnika deželnega zakona za varnost in lokalno policijo, ki ga je sprejel včeraj deželni odbor. Pravilnik naj bi po končanem ustreznem postopku deželni svet odobril septembra. Obhodne straže bodo morale seveda izpolnjevati še druge pogoje. Prostovoljci morajo biti italijanski državljani v dobrem fizičnem in psihičnem stanju. Med pogoji je tudi ta, da ni bil kandidat nikdar obsojen na več kot enoletno kazen zaradi namernega kaznivega dejanja. Deželna uprava je obhodnicam namenila 200 tisoč evrov. Dejavnost obhodnih straž bi se lahko začela že jeseni z ustanovitvijo izobraževalnih tečajev. Po ustreznem izpitu bodo obhodne straže vpisali na poseben seznam. stanja je to še toliko bolj upravičeno in primerno. To pa je tema, ki jo je potrebno po oceni SSO zelo previdno obravnavati in ni primerno, da se jo izkorišča zato, da se potem vključuje aspekte, ki jih gre obravanavati ločeno in z drugačnimi pristopi, kot je to npr. vprašanje dvojnikov. Če dve stvarnosti dobro delujeta, kljub temu, da pokrivata isto področje, ni razloga, da se eno ukine. Kvalitetno in učinkovito delovanje obeh boljše prispeva celotni naši narodni skupnosti. Finančni okvir pri delovanju civilne družbe je bil obravnavan tudi v nadaljevanju srečanja, kjer je Štoka poročal o obisku deželnega predsednika Tonda v Ljubljani, katerega se je udeležil skupaj s predsednikom SKGZ Pavšičem, in o zasedanju deželne komisije za Slovence. Pri tem ni nobena novost, da je splošna gospodarska kriza prizadela vsa družbena področja. Krivično pa bi bilo pri tem, da bi zaradi tega trpela civilna družba, saj je tudi preko nje odvisno mariskatero delovno mesto in številne družine. Zato bodo predstavniki SSO v vseh forumih zahtevali, da se ohra- Predsednik SSO Drago Štoka kroma ni sedanjo raven finansiranja slovenske narodne skupnosti, tudi ker so dosedanji prispevki, ki jih določa državna zakonodaja, ostali nespremenjeni že skoraj dvajset let, ne glede na občutno zvišanje stroškov, ki jih je v glavnem vnovčila ravno država. Vodstvo SSO je pozdravilo prizadevanja slovenskih občinskih svetnikov v tržaškem občinskem svetu, še posebno delo predstavnika SSk Igorja Švaba pri obrambi slovenske zemlje spričo krivičnega regulacijskega načrta. Tudi to je botrovalo dejstvu, da je tržaška občinska uprava umaknila iz dnevnega reda točko o spornem regulacijskem načrtu, v prvi vrsti zaradi pomanjkanja mnenj dotičnih mestnih rajonov oz. rajonskih svetov. S tem se je tudi pokazala dragocena vloga, ki jo ti lokalni organi imajo za uveljavljanje koristi občanov, v tem primeru kraškega teritorija. Velika škoda bo namreč nastala, če bo uresničena namera o njihovi odpravi. Pri tem je izvršni odbor SSO odobril resolucijo, ki jo je predstavil Robert Petaros, v kateri se ostro obsoja ves tisti del novega regulacijskega načrta tržaške občine, ki gre očitno v škodo slovenski narodni skupnosti in njenemu teritoriju. Ta upravni dokument gre proti določilom mednarodnih pogodb, na kar bi bilo potrebno opozoriti tudi preko mednarodnih forumov in na dvostranskih srečanjih med Slovenijo in Italijo. KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Ukinjen postopek proti Dorflerju zaradi zlorabe uradnega položaja! CELOVEC - Sedaj je zadeva uradna: po skoraj treh letih preverjanja je pravosodno ministrstvo na Dunaju odločilo in potrdilo odločitev državnega tožilstva v Celovcu, da se ukine postopek proti deželnemu glavarju Gerhardu Dörflerju zaradi domnevne zlorabe položaja v zvezi s prestavljanjem krajevnih tabel v Pli-berku in Drveši vasi. Kot je znano, je Dörfler, tedaj še referent z ceste, skupaj z deželnim glavarjem Jörgom Haiderjem, prestavljal krajevne table, da bi s tem preprečil postavitev dvojezičnih tabel, kot je to zahtevalo avstrijsko ustavno sodišče po pritožbi slovenskega odvetnika Rudija Vouka. Državni tožilec Gottfried Kranz je sedaj ugotovil, da je po smrti nekdanjega deželnega glavarja Haider-ja bil sodni postopek sprožen le proti Dörflerju in nekaterim uradnikom, ker pa omenjenim ni bilo mogoče »z gotovostjo« dokazati subjektivnega dejanja, se je državno tožilstvo izreklo za ukinitev postopka. S tem soglaša tudi ministrstvo za pravosodje, je pristavil glavni državni tožilec za koroški časnik Kronen Zeitung. Že napoved odločitve državnega tožilstva je pri slovenski manjšini a tudi v avstrijski javnosti naletela na veliko začudenje - tudi zaradi utemeljitve, da je bilo prestavljanje tabel sicer protizakonito, da pa za to ni sankcij. Da državno tožilstvo sedaj še dodaja, da ni bilo mogoče dokazati subjektivnega dejanja, tembolj čudi, saj sta Haider in Dörfler tedaj na prestavljanje tabel na široko vabila zastopnike skorajda vseh pomembnih nacionalnih in mednarodnih medijev, ki so akreditirani v Avstriji. Kot je znano, je Dörfler, tedaj še deželni svetnik in pristojen za deželne ceste, skupaj z medtem pri prometni nesreči umrli deželnim glavarjem Jörgom Haiderjem ob pravem medijskem spektaklu prestavljal nemške table v Pliberku in Drveši vasi. To pa, da bi s tem preprečil postavitev dvojezičnih krajevnih tabel, kot je to z razsodbo zahtevalo ustavno sodišče na Dunaju. Vodja poslanske skupine socialdemokratov (SPÖ) v koroškem deželnem zboru Herwig Seiser je v zvezi s sedaj uradno objavljeno odločitvijo državnega tožilstva opozoril, da deželni glavar Dörfler tudi v prihodnje lahko prestavlja ta- ZAGREB Šest mrtvih v iztirjenem vlaku v Dalmaciji ZAGREB - Nesreča potniškega nagibnega vlaka, ki je bil včeraj na poti iz Zagreba v Split, je po zadnjih podatkih zahtevala šest mrtvih, štirje potniki so huje, okoli 50 je lažje poškodovanih, je po poročanju Jutarnjega lista sporočila tiskovna predstavnica splitsko-dalmatinske policijske uprave. Na MZZ za zdaj nimajo podatkov, da bi bili med žrtvami Slo-venci.Kot so na slovenskem zunanjem ministrstvu povedali za STA, za zdaj nimajo podatkov, da bi bili med poškodovanimi ali ranjenimi na vlaku tudi slovenski državljani. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je v stalnem stiku s pristojnimi hrvaškimi oblastmi, na MZZ pa bodo popolnejše informacije še sporočili. Sicer pa naj bi okoli 18. ure seznam žrtev in poškodovanih objavili v splitski bolnišnici. Hrvaški spletni portal In-deks.hr poroča, da je do nesreče prišlo po dolgem ravnem delu železniške proge, ki mu sledi ovinek, na katerem naj bi vlak popolnoma iztiril. V železniški nesreči na istem kraju je leta 1966 umrlo 33 oseb, krajani pa se spominjajo tudi nesreče tovornega vlaka. Kot je poročal spletni portal Index.hr je policija sporočila, da je bilo na vlaku v času nesreče okoli 90 ljudi, hrvaški mediji pa navajajo, da naj bi bilo prodanih 110 vozovnic. Kot je na svoji spletni strani objavila Slobodna Dalmacija, je vlak iztiril pred postajo Sa-dine v Rudinah pri Kaštelih nekaj po 12. uri, na kraj nesreče pa so poslali več reševalnih vozil in pripadnikov gorske reševalne službe. Reševalno akcijo ovira nedostopen teren, nad krajem nesreče pa tudi kroži helikopter, še poročajo mediji. Hrvaške železnice še niso potrdile navedb o morebitnih ranjenih in mrtvih, policija pa preiskuje kraj dogodka. Železniška proga je zaprta za ves promet, potnike pa bodo prevažali z avtobusi, so še poročali hrvaški mediji. (STA), ble ali pa pripenja dodatne tablice, ne da bi se moral kdorkoli bati kazenskopravnih posledic. Če jo bo tako poceni odnesel, ima na Koroškem »politični teater prosto pot«, je še menil Seiser. Koroški socialdemokrati zato razmišljajo o ministrski obtožbi in se sprašujejo, kako državljanom obrazložiti, da nekdo, ki je prisegel na ustavo, deluje protiustavno, ne da bi se moral za to zagovarjati, je pristavil Seiser. Kot je znano, sta leta 2006 pri državnem tožilstvu v Celovcu vložila pritožbo proti Haiderju in Dorflerju zaradi prestavljanja tabel Narodni svet koroških Slovencev in Zeleni. V zvezi z nerešenim vprašanjem dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem je ustavni pravnik Heinz Mayer medtem še podkrepil svoje mnenje, da je preziranje odločb ustavnega sodišča protipravno. Med drugim je menil, da je iskanje rešitve s strani zvezne vlade le »polovičarsko« in ji očital, da se »očitno proti volji deželnih strank ne more uveljaviti«. Zavezništvo BZO, socialdemokrati (SPO) kot tudi ljudska stranka (OVP) na Koroškem pa da nimajo zanimanja, da bi rešili vprašanje«, je dejal ugledni avstrijski strokovnjak za ustavno pravo. Ivan Lukan PORDENON - Zasegli gradbeno podjetje Senca mafije Francesco Pecora sije z mafijskim denarjem zgradil imperij, kije segal do FJK PORDENON - Preiskovalni oddelek za boj proti mafiji v Palermu je udaril po 70-letnem gradbenem podjetniku Francescu Pecori, ki je po trditvah številnih skesanih mafijcev (prvi, Leonardo Vitale, je Pecoro omenjal že v sedemdesetih letih) tesen sodelavec dveh klanov iz sicilskega glavnega mesta. Pecora je zaradi suma mafijskega združevanja baje v hišnem priporu, zasegli pa so dober del njegovega imetja, vrednega dvesto milijonov evrov. Del tega predstavljajo nepremičnine in ostale dobrine njegovega podjetja Edi-lizia friulana nord s sedežem v Porde-nonu. Na Pordenonskem zasežena poslopja, vozila in zemljišča so vredna dva milijona evrov: po ocenah pordenon-skih preiskovalcev gre za doslej največji udarec mafiji v Furlaniji-Julijski krajini. Pecora naj bi razvil svoj gradbeni imperij z denarjem, ki je prihajal iz mafijskih dejavnosti Antonina Rotola. S slednjim ima tudi trdne družinske vezi: Pecorova hči Caterina imenuje Rotola »Boter«, ista hči pa je poročena z Giovannijem Motisijem, ki ga je notranje ministrstvo uvrstilo na seznam 30 najbolj nevarnih italijanskih ubežnikov. »V boju proti mafijcem ne zadostujejo aretacije. Potrebno je najti in prestreči njihove zaslužke,« je povedal palermski javni tožilec Roberto Scarpinato. Pecori so v Palermu zasegli 11 vil, 96 stanovanj, 160 garaž in skladišč, 10 zemljišč in 8 podjetij. V deželi FJK so zasegli stavbe, ki jih je podjetje Edilizia friulana nord zgradilo v središču Por-denona in Aviana. Podjetje, ki je dejavno od leta 2003, ni nikoli sodelovalo na razpisih za dodelitev javnih del. Lani so v okviru iste preiskave priprli knjigovodjo podjetja, 55-letnega Salvatoreja Fiumefredda. Pordenonski občinski odbornik Giovanni Zanolin je včeraj izjavil, da so na Pordenonskem že beležili nekaj podobnih primerov, ni pa znano, koliko mafijskega denarja se dejansko pere na tem koncu. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 25. julija 2009 3 DEŽELA - Posvetovalna komisija za slovensko narodno skupnost Poldrugi milijon evrov po treh letih iz blagajne Naložba 400 tisoč evrov v kulturni center za slovensko manjšino v Špetru TRST - Deželna posvetovalna komisija za slovensko narodno skupnost je v četrtek vzela v pretres načrte, ki bodo v prihodnosti konkretno prispevali k razvoju območij v videmski pokrajini, na katerih je prisotna slovenska manjšina. Komisija je na predlog pristojnega deželnega odbornika Roberta Molinara sprejela programe lokalnih gorskih skupnosti, ki so bili od leta 2007 na mrtvi točki. V tem smislu je bil porazdeljen poldrugi milijon evrov, ki je v zadnjih treh letih ostal neizkoriščen. V tej luči bo 1,2 milijona evrov v korist Briško-beneške gorske skupnosti (Ter, Nadiža in Brda) oz. tamkajšnjih občin, ostalih 300 tisoč evrov pa bo za Gorsko skupnost za Kanalsko dolino (Trbiž, Naborjet, Rezija) ali občine, ki spadajo v Kanalsko dolino. Pri tem velja omeniti, da bo 400 tisoč evrov namenjenih kulturnemu centru za slovensko manjšino, ki ga bodo odprli v prostorih gorske skupnosti v Špetru. Deželna komisija je na prvi točki sprejela program Briško-beneške gorske skupnosti. Poleg omenjenega centra so predvideni številni projekti, od finančnih sredstev za lokalna mala in srednja podjetja do spremembe namembnosti nepremičnin, ki so javna last, za trgovsko in turistično uporabo. Dalje so v načrtu infrastrukturni gradbeno-arhitektonski posegi z namenom ovrednotenja ozemlja, okolja in združevanja. Program za Kanalsko dolino predvideva med drugim financiranje kulturnih in turističnih pobud ter pomoč malim in srednjim podjetjem. Naj pri vsem tem poudarimo predlog predsednice Slovenske kulturno-gospo-darske zveze za videmsko pokrajino Jole Namor, ki ga je Molinaro sprejel. Na tej podlagi bo v vsakem finančnem prispevku javne uprave (tudi v primeru javnih del) razvidno, ko gre za denar iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Člani komisije so nato sprejeli smernice za delitev finančnih sredstev iz sklada za slovensko manjšino (okrog 800 tisoč evrov), ki ga predvideva člen 21 deželnega zaščitnega zakona in katerega namen je podpora šolskim dejavnostim in čezmejnemu sodelovanju, obnovi kulturnih sedežev ter drugim dejavnostim. Nenazadnje je komisija določila, da bodo na prihodnji seji obravnavali imenovanje predstavnikov manjšine v številne deželne komisije in telesa, ki zadevajo -kot to veleva zakonodaja - slovensko narodno skupnost. Komisiji bodo v kratkem posredovali seznam vseh organizmov, slovenske predstavnike pa bodo predvidoma imenovali že v teku jeseni. Zasedanje deželne svetovalne komisije za slovensko narodno skupnost MANJŠINA - Novelli Desnica spet zahteva preštevanje VIDEM - Finančna sredstva za slovensko narodno skupnost v deželi Furlaniji-julijski krajini lokalni desnici še vedno ne gredo v račun. Deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Novelli je namreč včeraj v tiskovni noti poudaril, da slovenska manjšina dejansko prejema več denarja od furlanske. Novelli zahteva zato spremembo smernic za delitev prispevkov, ki jih predvideva zakon 482/99. V ta namen, pravi, je v zvezi z vsako manjšino v deželi nujen popis. Novelli ugotavlja, da bo 12 jezikovnih manjšin v Italiji prejelo skupno 2,274 milijona evrov. V FJK bo od teh skupno 450 tisoč, od katerih bo 300.672 evrov za furlanski, 135.703 evrov bo za slovenski in 16.227 evrov za nemški jezik. To ni pravično, je naglasil Novelli, ker je Furlanov sorazmerno mnogo več od Slovencev. Furlanov je na podlagi podatkov odbora 482 (Comitato 482) več kot 600 tisoč, je dodal predstavnik Nacionalnega zavezništva, o številu Slovencev pa ni nobenega uradnega podatka. ČEDAD - Okrogla miza o tajni paravojaški organizaciji Gladio Akritično poveličevanje in črnobela slika, brez razlage zgodovinskega konteksta ČEDAD - Člane tajne paravojaške organizacije Gladio, ki je bila v Italiji aktivna od leta 1956 do 1990, ko so jo razpustili in je takratni ministrski predsednik Giulio Andreotti dal objaviti seznam vseh 622 »gladiatorjev«, je združevala velika ljubezen do svoje domovine in italijanske identitete. »Še posebno v naših krajih, vzdolž vzhodne italijanske meje, je obstajala realna nevarnost, da bi Italijo zasedle »slovansko-komunistične« Titove sile. Jugoslovanska vojska je namreč po drugi svetovni vojni hotela svoje ozemlje pomakniti čez reko Tilment, zato ni nič čudnega, če je prišlo do nastanka podobne paravojaške organizacije, kot je bil Gladio, in je zato povsem nerazumljivo neke vrste «obtoževalno ozračje», ki se je razširilo okoli nje. Še sama sreča, da so Gorica, Trst in Furlani-ja ostali italijanski in torej v demokratičnem zahodnem bloku, zato pa se je treba zahvaliti vsem tistim, ki so se v preteklosti borili proti tiranskim režimom, med temi pa je marsikdo bil tudi član Gladia. Tudi po njihovi zaslugi je v bistvu Giorgio Mathieu, Paolo Inzerilli in Silvio Maranzana nm nastala nova, demokratična Evropa.« Tako je povedal predsednik Mittel-festa Antonio Devetag ob robu včerajšnjega političnega klepeta z naslovom »Italijanski Gladio v sklopu evropskih enot stay behind«. Srečanje je vodil novinar tržaškega dnevnika Il Piccolo Silvio Maranzana, o italijanski paravojaški organizaciji in evropskem »stay behindu« pa sta govorila bivša član in vodja Gladia Gior- SORICA - Danes zaključek kolonije članov Društva za umetnost Kons Vabilo v eno najlepših vasi Ob 20. uri jazz koncert in odprtje razstave Tanje Kralj, Jane Pečar, Luise Tomasetig, Rada Jagodica, Robija Jakomina in Ivana Žerjala SORICA - V Sorici se bo danes Kozolci, ki so navdihovali slovenske impresioniste, navdihujejo v teh dneh tudi člane društva Kons robi jakomin zaključila likovna kolonija Kulturnega društva za umetnost KONS, ki se je udeležuje šest umetnic in umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine. Šestdnevno likovno kolonijo sta gmotno podprli Zadružna kraška banka in finančna družba KB 1909. V gostišču Macesen bo ob 20. uri jazz koncert, ki ga bo izoblikoval An-drejka Mozina Quartet; ob tržaški čelistki in pevki bodo nastopili še Go-razd Pintar (klavir), Klemen Krajc (kontrabas) in Igor Checchini (bobni). Izvajali bodo avtorske skladbe in jazz standarde. Ob koncertu bodo odprli tudi razstavo del, ki so jih na domačiji impresionista Ivana Groharja in v čudoviti okolici ene najlepših slovenskih vasi ustvarili Tanja Kralj (Trst), Jana Pečar (Trst), Luisa Tomasetig (Čedad), Rado Jagodic (Trst), Robi Jakomin (Trst) in Ivan Žerjal (Gorica). Njihova dela bodo na ogled tudi jutri. gio Mathieu ter general Paolo Inzerilli. Italijanska tajna paravojaška organizacija je tako kot podobne paravojaške enote »stay behind« iz drugih držav zahodnega bloka (tudi tistih, ki niso bile članice Nata) nastala kot posledica hladne vojne. Na izključno prostovoljni osnovi so se v posameznih državah združevali domoljubi, ki so jih nato strokovnjaki usposobili za najrazličnejše vrste vojaških operacij. V primeru, da bi sovražne sile zasedle državo, bi nato organizirali primeren upor. Njihovo delovanje je nadzirala in koordinirala Severnoatlantska zveza, državne enote pa so imele vsekakor pravico do precejšnje avtonomije. Eden izmed glavnih ciljev je bil seveda obramba pred silami Varšavskega pakta. General Inzerilli in Mathieu sta številnim poslušalcem podrobno obrazložila, kako je delovala italijanska paravoja-ška organizacija Gladio: katere so bile naloge članov, kako so jih zbirali in usposabljali, kako so skrbeli za tajnost, kakšno orožje so imeli na razpolago in podobno. Poudarila pa sta, da je šlo za organizacijo obrambnega značaja, člani pa bi z oboroženim bojem začeli šele po okupaciji s strani sovražnika, nikakor pa se niso združevali zato, da bi tako rekoč preventivno koga napadli. Inzerilli je povedal, da se je Gladio razlikoval od podobnih paravoja-ških organizacij, ki so v Italiji nastale takoj po prvi in takoj po drugi svetovni vojni. »Delovale so na povsem drugačni osnovi. Bile so izključno regionalnega značaja, medtem ko je bil Gladio razširjen v celi Italiji in je nastal v sklopu ostalih evropskih enot stay behind.« Med temi pa je bila italijanska paravojaška organizacija vsekakor deležna velikega spoštovanja. Bivši član Gladia Mathieu je zdaj predsednik gibanja Stay Behind, ki se poteguje za to, da bi Italija vsem članom priznala status vojakov, da bi organizacijo vključila v Seznam vojaških združenj in da bi uradno priznala njen razpoznavni znak. Mathieu je poudaril, da pri tem člani nikakor ne zahtevajo vojaške penzije ali česa podobnega. Med uglednimi politiki je bivšim »gladiatorjem« največ solidarnosti izkazal bivši predsednik republike Francesco Cossiga, ki je v senatu že petkrat predlagal odobritev zakona, s katerim bi člane Gladia priznali kot italijanske vojake, doslej pa je bil njegov trud zaman. Inzerilli in Mathieu pa sta tudi obžalovala dejstvo, da se je Italija v bistvu odpovedala skupini strokovnjakov, ki bi jih lahko zdaj na primer uspešno izkoristila v boju proti organiziranemu kriminalu. (T.G.) 4 Sobota, 25. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Konec »tajkunov«, sistem ostaja? Vojko Flegar Ta teden Boško Šrot, pred tremi Igor Bavčar. Po odhodu slednjega z vrha s skoraj pol milijarde evrov zadolžnega finančnega holdinga Istrabenz je v četrtek odstopil še generalni direktor Pivovarne Laško, pijačarsko-finančno-medijskega holdinga, zadolženega še za precej več, najmanj tri četrt milijarde evrov. Z odhodom obeh najbolj razvpitih slovenskih »tajkunov« oziroma me-nedžerjev, ki jim je na vrhuncu svetovnega finančnega »razvrata« prišlo na misel, da s tujim denarjem in domačo politično zaslombo odkupijo podjetja, ki jih vodijo, se začel se je razplet slovenskega »resničnostnega monopolija« oziroma piramidne catch the cash »igre«, po katerem bo morda ostalo nekaj dobičkarjev, neprimerno več pa bo poražencev. Kajpak sta oba, Šrot in Bavčar, uradno odstopila zato, da bi omogočila rešitev Pivovarne Laško oziroma Istra-benza in »omilila pritisk bank upnic«, iz »altruističnih« razlogov, a niti iz letala ni mogoče spregledati, da gre v bistvu za potezi, s katerima poskušata rešiti tisto, kar sta si na papirju v minulih letih pridobila. Lastniške deleže torej, pravzaprav pa tudi ves nepregledni sistem slovenske corporate governance, menedžerske »kulture« in upravljanja s podjetji. (Prav zaradi njega je slovenska vlada ta mesec dobila doslej najostrejšo kritiko iz Pariza, s sedeža OECD, elitnega kluba najbolj razvitih svetovnih držav, v katerem si v letu ali dveh Ljubljana obeta dobiti stalno mesto.) Tako je na čelu laškega konglomerata (v še vedno pretežno Šrotovi lasti) zdaj spet Anton Turnšek, njegov prehodnik, Šrotov »poslovni oče« in dolgoletni gospodarski patriarh celjske regije z močnim političnim za- ledjem v Ljubljani, na čelu Istrabenza pa ljudje, ki jih je bolj ali manj neposredno izbral sam Bavčar. Spričo tega ni čudno, da so slovenski analitiki tako rekoč nemudoma in skoraj soglasno ugotovili, da Šrotov odhod sam po sebi ne pomeni nič, prav tako kot ne Bavčarjev umik. Simona Toplak je v poslovnem dnevniku Finance to strnila v ugotovitev, da »figure sicer odhajajo, sistem pajdaško-lumparske mlake Slovenija, d.o.o., pa se ne spreminja«: »Sistem navzkrižnih lastništev, sistem bančnih upniško-lastniških zli-zanosti, sistem nekaznovanja za kršitve in neodgovornosti za napake ostaja. Poslovni model Slovenija, d. o. o., funkcionira. V Laškem in Istrabenzu je bilo narejeno premalo in prepozno. Tone Turnšek je bil vendar leta na poziciji nadzornika v Pivovarni Laško. In kaj je vsa ta leta počel? Janko Kosmina, človek, ki je postavil Istrabenz, je bil nadzornik v Istrabenzu. In kaj je počel? Nobeden od njiju ni opravljal svojega dela.« Istrabenz je (za zdaj?) v poravnavi, o kateri se dogovarjajo banke upnice, Pivovarna Laško v nekakšni sanaciji, med katero naj bi odprodala »stranske dejavnosti« (med njimi največjega slovenskega časopisnega založnika Delo in največjo trgovsko verigo Mercator). V prvem primeru ob najboljšem razpletu to pomeni, da si bodo upnice »razdelile« Istrabenzov portfelj (v katerem so, med drugim, številni portoroški hoteli, živilsko podjetje DrogaKolinska in donosno podjetje za trgovanje z energijo), v drugem pa, da bodo v krovnega holdinga oziroma Šrota zadolžena podjetja nove lastnike lahko dobila kvečjemu pod ceno, zagotovo nekajkrat, v posamičnih primerih celo desetkrat nižjo od cene, ki jo je zanje plačalo Laško samo (povrh pa ta podjetja lahko proda samo v dogovoru za bankami, pri katerih je njihove delnice zastavilo, da bi dobilo posojila). Z drugimi besedami, medtem kot Istraben-zova podjetja z novimi lastniki lahko preživijo in ohranijo večino delovnih mest, je večina podjetij iz laškega imperija neposredno ogroženih. Tukaj pridemo do za zdaj še nepregledne množice poražencev, ki jo je že pred časom napovedal ekonomist Igor Masten: »Naši tajkuni tako niso kot mali gangsterji, ki hodijo z nabito pištolo v žepu, potem pa si ponesreči odstrelijo 'ta malega'. Na žalost so si v žepe naložili granato. Ko jo bo razneslo, bo škoda širša.« Posledica te nevarnosti in posledično možnosti dodatne zaostritve socialnih napetosti zna biti ponovno vpletanje politike v »reševanje razmer«, denimo tako, da država »vskoči« kot kupec deležev Pivovarne Laško, ki jih bodo banke kot zastavljene zasegle. Za tovrsten delež v Mercatorju je tako državni sklad Kad že »pokazal zanimanje«, bilo pa bi pravzaprav nenavadno, da ga ne bi tudi za, denimo, Delo. Časopisne hiše dandanašnji niso nekaj, za kar bi se vlagatelji na katerem koli trgu tepli, zadolžene še toliko manj. Politiki pa kakšen medij vselej »prav pride« in ga je pripravljena celo preplačati. Obdobju domačijsko-hazarderske »privatizacije« (tako Bavčar kot Šrot brez državnih skladov, »voljnih« prodati, ne bi mogla priti do omembe vrednih deležev) zna torej slediti obdobje re-na-cionalizacije, s čimer bi se izkazalo, da se Slovenija zadnjih petnajst let ne vrti ne le v krogu iste politične elite, ampak tudi, da je prvo desetletje 21. stoletja nepreklicno zapravila. BARDO - Jutri ob prisotnosti ministra Žekša in odbornika Molinara Emigranti se bodo zbrali na tradicionalnem praznovanju BARDO - V nedeljo bosta Bardo v Terski dolini obiskala slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš ter deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro. Udeležila se bosta tradicionalnega praznika emigrantov, ki ga vsako leto konec julija prireja domača sekcija bivših emigrantov v sodelovanju z Zvezo Slovenci po svetu in občinsko upravo. Letošnja izvedba praznika, na katerem se vedno zbere lepo število izseljencev, ki ob tej priložnosti obiščejo svoje sorodnike in prijatelje, je že 31. po vrsti. Tridnevni praznik se je začel včeraj popoldne, ko so začeli delovati z domačimi spe-cialitetami dobro založeni kioski. Udeleženci pa so lahko tudi zaplesali ob prijetni glasbi ansambla 3 Prašički. Jasna noč pa je bila kot nalašč za vodeno opazovanje zvezd. Veselo vzdušje se bo nadaljevalo tudi danes zvečer (igral bo ansambel Romagna mia), vrhunec pa bo praznovanje doseglo jutri. Nedelja bo namreč pravi dan emigranta, ki se ga bodo udeležili tudi mladi gostje Zveze Slovenci po svetu. V Benečijo so prišli iz Kanade, Avstralije in Argentine, da bi boljše spoznali slovenski jezik in kulturo, rojstne kraje svojih prednikov, obenem pa tudi našo deželo. V zadnjem mesecu so sledili številnim predavanjem, Zveza Slovenci po svetu pa je zanje organizirala tudi več poučnih izletov in srečanj. Na sporedu pa bo tudi praznik krvodajalcev (v sodelovanju z domačo sekcijo Furlanskega združenja krvodajalcev), s katerim se bo pravzaprav začelo jutrišnja slo- vesnost. Krvodajalci se bodo ob 10.45 zbrali v socialnem centru Stolberg. Pol ure kasneje bo polaganje vencev pri spomeniku padlim, ki mu bo sledila maša v župnijski cerkvi. Ob enih bodo udeležence praznika emigranta pozdravili predstavniki oblasti. Takrat bosta spregovorila tudi slovenski minister Boštjan Žekš in deželni odbornik Roberto Molinaro, nato pa se bodo lahko vsi poma-stili s posebnim »emigrantskim kosilom«. Popoldne in zvečer bosta za glasbo poskrbeli skupini Trio Tokkai in Miani, ob 18.30 pa bo v barški cerkvi tudi »koncert za emigrante«. Nastopili bodo sopranistka Eva Bur-co, violinist Francesco Zanon in pianistka Sara Rigo. V primeru slabega vremena se bo praznovanje odvijalo v pokritih prostorih. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Domači ljubljenčki Če ste se morebiti zavedeli, da svoja navodila že nenehno ponavljate kakor počena plošča, da ves čas priganjate svoj naraščaj, naj že vendar napiše svojo domačo nalogo, ali mu vpijete, naj se že neha igrati z video igricami potem - tako pravijo - bi morali že začeti razmišljati o nabavi domače živalce, ki prinaša s seboj terapevtske učinke. Človeku se zniža krvni pritisk, žival učinkuje kot preventiva za srčne bolezni, živalce so odlično sredstvo proti depresiji ... Starši naj tudi vedo, da domača živalca lahko blagodejno vpliva na njihove otroke, če ti v njej odkrijejo prijatelja in vir za drugačno zanimanje kot pa je televizijsko fiktivno življenje. Malčkom sicer res še ni treba skrbeti za zniževanje krvnega tlaka, stresa in podobnih nadlog, vendar imajo lahko tudi oni od domače živalce vrsto koristnih učinkov. Pes, muca, ptica, hrček, plazilec ali riba, vsak od njih pomaga v otroku razvijati čut za samostojnost, kar malčku gotovo koristi na poti k zreli in odgovorni odraslosti. Že zelo majhen otrok se lahko navzame čuta za odgovornost, če živi v neposrednem stiku z živalco, saj se čuti, da je njen varuh. Po mnenju strokovnjakov so za majhne otroke še najboljši hišni ljubljenčki ribe, ker se otrok lahko z njimi ukvarja na najrazličnejše načine, ker niso zahtevne in je njihovo oskrbovanje dokaj enostavno. Vendar pa je tudi res, da so druge hišne živalce bolj priljubljene ... Psiček ali muca, ki potrebujeta sicer večjo nego in oskrbo, sta lahko tudi dobra priložnost za to, da se med otroki in starši vzpostavi še nova trdna vez v skupni skrbi za živalco. Starši imajo priložnost svoje otroke učiti na praktičen način. Dopovedujejo jim, kaj pomeni skrbeti za to, da drugo živo bitje lahko preživi, in kaj pomeni biti zanj odgovoren. Otrok se ob živalci uči za življenje: ko uči živalco, se tudi sam uči discipline, privaja se na potrpljenje, na prijazno obnašanje in postaja čedalje bolj sposoben pozornosti. Ko npr. otrok vozi psička na sprehod, ko hrani morskega prašička ali se pogovarja s svojo papigo, je vse to neke vrste zabava, ki prekine vsakdanjo rutino obveznega učenja, lahko pa je tudi nadomestilo za predolgo gledanje televizije in pretirano ukvarjanje z video igricami. Take dejavnosti, ki usmerjajo pozornost v domačo živalco, otroku pomagajo, da se osredotoči na opravilo, ki ga ima z živalco, in ne more postati opravičilo za nenapisane domače naloge. Tako se otrok mora disciplinirati pri svojem delu: živalca ne more ostati brez nege, pa tudi naloge morajo biti napisane. Ko torej pride domača živalca na dom in v družino, lahko dejansko pomaga otroku pri njegovi pripravi na resnične življenjske scenarije. Ena izmed situacij, ki jo lahko živalca olajša, je nenadna nova situacija, ko mora otrok naenkrat mamino in očetovo pozornost deliti z novim bratcem ali sestrico. Ko je otrok vpleten v skrb za domačega ljubljenčka, ne občuti teže novih dogodkov. Domači ljubljenček lahko otroku pomaga prenašati bolezen, pri njem se otrok uči potrpeti pri zdravniku, saj vidi, da morata njegov ljubi Dick ali Miki tudi občasno potrpeti, ko pride veterinar in ju cepi ali zdravi. Vez med otrokom in živalco je zelo globoka in raznolika. Domači ljubljenec je v številnih primerih del otrokovega življenja. Seveda je za vzgojo primernega odnosa do živali nujno potrebna soudeleženost staršev, možnost za razpravljanje o stvareh, ki se tičejo živalce in skrbi zanjo, ter skupno načrtovanje. Otrok, ki se bo naučil skrbeti za žival, biti do nje prijazen in potrpežljiv bo verjetno pridobil tudi na obnašanju do soljudi na primerno prijazen način. Če pa bo pri hiši ži- valca, za katero ne bo nihče ustrezno skrbel, kot nekakšna kaprica, ki si jo je družina neodgovorno privoščila, potem to ne bo dobro niti za žival, niti za otroka. Če se v družini že odločimo za domačo žival, vznikne prvo vprašanje: katera žival je za našega otroka in za nas najbolj primerna. Katerakoli živalca je namreč lahko otroku zabavna, vendar moramo pomisliti tudi na okoliščine družine, v katero bo živalca prišla. Kakšen je naš življenjski slog, kakšen je naš dom, kakšna je naša družina? Starši moramo previdno izbirati, da bi ne dobili na dom napadalno žival. Eksotične in nenavadne živali so lahko zanimive, niso pa primerne, ker so navadno težje «oskrbljive». Ob tem ko z omogočanjem skrbi za živalco otroku pomagamo pri razvijanju družbenih veščin, ne smemo pozabiti na nekatera osnovna navodila. Tri ali štiri leta stare malčke, ki še niso dovolj zreli, da bi lahko nadzorovali morebitno napadalnost živalc, moramo skrbno spremljali pri njihovem ukvarjanju z domačim ljubljencem. Tudi otroci izpod deset let starosti še niso sposobni sami skrbeti za večjo žival, kot sta denimo pes ali mačka. Vsekakor, tudi če bi bili starši prepričani, da je njihov otrok sposoben skrbi za domačo žival, naj preverijo, ali je bilo vse prav postorjeno: zlasti ko opazimo, da otrok popušča pri svoji skrbi, ga je treba prijazno opominjati, da prav kakor človek tudi žival potrebuje hrano, vodo in razgibavanje. Starši se morajo od vsega začetka tudi sprijazniti z dejstvom, da bodo sami poklicani k oskrbovanju živalce, saj bo otrok s časom verjetno popustil v svojem prizadevanju. Kakor vedno se tudi v tem primeru otroci nav-zemajo od staršev - svojega vzora -kako naj se obnašajo do živali. Ob živalci odraščajoči otroci razvijejo v sebi veliko pozitivnih čustev: to jim pomaga pri krepitvi samospoštovanja in samozaupanja. Pozitivni odnos do živali je lahko osnova za razvoj pozitivnih odnosov do soljudi. Dober odnos do živali pa lahko v otroku tudi poveča sposobnost za neverbalno komunikacijo, sočutje in empatijo. Mnogokrat pomeni domača živalca otroku prijatelja, kateremu zaupa svoje skrivnosti in svoja počutja. Ob živalci se otroci mimogrede naučijo veliko stvari o življenju: o razmnoževanju, rojstvu, bolezni, nesrečah, smrti in predanosti. Domača žival je tudi zelo pomembna otrokova vez z naravo, uči ga spoštovanja do drugih živih bitij. Z živalco je fizična aktivnost zagotovljena. Zagotovljeni so tudi ljubezen, dotik, zvestoba in navezanost. Otrok navadno spozna tudi izkušnjo izgube dragega bitja. Če pri otroku opazimo, da je do živalce nenavadno nasilen in neprijazen, je lahko to znak, da ima pomembne čustvene probleme. Tak otrok je potreben strokovne pomoči. Izvedenci so ugotovili še vrsto koristnih učinkov, ki jih lahko imajo domače živalce na otroka. Prvo in osnovno pa je, da smo tudi mi prijazni do živalce, da je naša domača žival pravi družinski član, za katerega bomo znali primerno poskrbeti tudi ko nas krajši ali daljši čas ne bo doma; da se bomo znali natančno pozanimati, kaj je zanjo ugodno in kaj ne. Tako bomo morebiti tudi spoznali, da za psa avtomobilska klima še zdaleč ni zdrava (saj jemlje iz zraka vlago), in ne bomo tako podli, kot nekateri, da bi domačo živalco zapustili sredi prometne avtoceste, samo zato, ker nam je v napoto zaradi počitnic. (jec) / ITALIJA Sobota, 25. julija 2009 5 IZOBRAZBA IN RAZISKOVANJE - Revolucija v porazdeljevanju prispevkov Zaslužnejšim univerzam odslej več državnih sredstev Tržaške univerze ni na seznamu najboljših, češ da ima bilanco v rdečem: rektor Peroni ogorčen ODLOK PROTI KRIZI Vlada dosegla zaupnico, a v vrtincu polemik RIM - Kot je bilo pričakovati, je poslanska zbornica sinoči odobrila vladni maksiamandma k vladnemu zakonskemu odloku proti gospodarski krizi. To je storila z izglasovanjem 23. zaupnice sedanji vladi. Za se je izreklo 294 poslancev, 186 jih je bilo proti. Končno glasovanje o zakonskem ukrepu bo predvidoma v torek, nakar bo zakonski odlok romal v senat za dokončno odobritev. Iz izida včerajšnjega glasovanja bi človek lahko sklepal, da je vlada dosegla svoj cilj brez težav. V resnici pa ni bilo tako. Opozicija je zakonski odlok ostro napadla, bodisi s formalnega kot z vsebinskega vidika. S formalnega vidika zato, ker je vlada spet zahtevala glasovanje o zaupnici, kar duši delo parlamenta. Opozicijski voditelji Dario Francechini, Antonio Di Pietro in Pierferdinando Casini so poudarili, da je treba tej praksi, ki meji na neustavnost, narediti konec. Z vsebinskega vidika pa je bila opozicija ostro kritična zato, ker naj bi tudi zadnji izmed vladnih zakonskih odlokov proti gospodarski krizi ne vseboval primernih ukrepov za okrevanje gospodarstva. »Glavni rezultat tega odloka je, da bodo nezakoniti izvozniki kapita-lov deležni davčnih olajšav, prebivalci potresnega območja v Abru-cih pa bodo s 1. januarjem 2009 morali plačati davke,« je svoja kritična izvajanja povzel odgovorni za gospodarstvo pri Demokratski stranki Pierluigi Bersani. A tudi v vrstah vladne večine se je nekaj skrhalo. Predstavniki Gibanja za avtonomije s Sicilije in nekateri poslanci Ljudstva svobode prav tako s Sicilije se glasovanja niso udeležili v znak protesta, ker naj bi vlada tudi v tem primeru prezrla jug države, kjer je gospodarsko krizo še huje občutiti kot v drugih delih države. Ministrica Mariastella Gelmini ansa RIM - S tem letom bodo kvalitetnejše univerze prejemale več državnih sredstev. Tako določa uredba, ki jo je na predlog šolske ministrice Mariastelle Gelmini včeraj odobril ministrski svet. Na osnovi uredbe bodo 7 odstotkov sredstev iz rednega sklada za financiranje univerz (v tem letu 525 milijonov evrov) odslej porazdeljevali za dve tretjini na osnovi kakovosti raziskovanja in za tretjino na osnovi kakovosti didaktike posameznih vseučilišč. Oboje bo ocenjevala Nacionalna agencija za ocenjevanje univerzitetnega sistema (ANVUR), in sicer v skladu z merili, ki jih priznava in odobrava tudi konferenca rektorjev (CRUI). Ministrstvo je včeraj objavilo tudi lestvico univerz po kakovosti za tekoče leto, na kateri je 27 univerz s pozitivno in 27 univerz z negativno oceno. Na vrhu lestvice so univerza v Trentu ter politehniki v Milanu in v Turinu, na dnu pa univerze v Palermu, Foggi in Macerati. Univerza v Vidmu je 9. najboljša, medtem ko univerze v Trstu ni na lestvici, čeprav velja za eno najboljših. Ministrstvo AFERA - Parlamentarno vprašanje in ovadba So v vili Certosi resnično odkrili feničanska grobišča? RIM - Kaže, da so na območju Ber-lusconijeve vile Certose na Sardiniji odkrili 30 feničanskih grobišč. Tako vsaj izhaja iz enega izmed pogovorov med predsednikom vlade in Patrizio DAddario, ki jih je »dekle na poziv« na skrito posnela med enim izmed svojih obiskov v palači Gra-zioli v Rimu in jih je v teh dneh objavil tednik L'Espresso. Kot izhaja iz zvočnega posnetka, je namreč premier med opevanjem lepot svoje sardinske rezidence D'Adda-riovi med drugim omenil, da so v njej »odkrili 30 feničanskih grobišč iz 4. stoletja pred Kristusom«. Zadeva je kaj kmalu odjeknila na politični in na sodni ravni. Poslanka Demokratske stranke Manuela Ghizzoni je namreč vložila parlamentarno vprašanje, s katerim ministra za kulturo Sandra Bondija poziva, naj o zadevi poroča v parlamentu, saj, če bi bile Berlusconijeve besede resnične, bi šlo za pomembno arheološko odkritje, ki je doslej strokovni in širši javnosti neznano. Ghin-zonijeva v svojem vprašanju tudi spominja, da je na osnovi veljavnih predpisov o kulturnih in krajinskih dobrinah odkritelj dol- Patrizia D'Addario SARDINIJA - Gorelo je na 15 tisoč hektarih Požari pod kontrolo Predsednik dežele Ugo Cappellacci bo zaprosil vlado, naj razglasi izredne razmere CAGLIARI - Požari, ki so v četrtek pustošili sever Sardinije, so bili včeraj po mogočni gasilski akciji v bistvu pod kontrolo. Pozornost ostaja visoka, saj poletna vročina ni v teh dneh nič kaj spodbudna. Predsednik Dežele Sardinije Ugo Cappellacci, ki si je ogledal nekatera pogorišča, bo pozval vlado, naj razglasi izredne razmere. Gasilci, gozdna straža in civilna zaščita so s skupnimi močmi pogasili večino požarov, včeraj so bili še cel dan na delu v kraju Lagoduro, na severozahodu otoka. Po prvih ocenah kaže, da je v četrtek izbruhnilo vsaj petnajst požarov, ki so se širili na 15 tisoč hektarov obsežnem ozemlju. Zaradi visoke temperature, ki bi lahko omogočila nova žarišča, gasilci nadzorujejo večji del severa Sardinije. Deželni odbornik za zaščito okolja Giorgio Oppi je poudaril, da se za požari, ki so se vneli skoraj sočasno, bržkone skriva človeška roka z dodelano strategijo. žen tovrstna odkritja v roku 24 ur prijaviti spomeniškemu varstvu, krajevnemu županu in karabinjerjem. »Prepričana sem, da je predsednik vlade to storil,« je pripomnila. Predsednik Mednarodnega observatorija proti ekomafijam Maurizio Montal-to pa očitno dvomi, da je bilo odkritje v vili Certosi v skladu z zakonom prijavljeno. Včeraj je vložil ovadbo na javno tožilstvo v Rimu ter na vrhovno poveljstvo karabinjer-jev in na ministrstvo za kulturne dobrine. Pozno sinoči se je oglasil še Berlusco-nijev odvetnik Niccolo Ghedini in zatrdil, da v vili Certosi ni nobenih feničanskih grobišč. Olbia: krava išče užitno listje na vejah pogorelega drevesa ansa Poljsko-italijanska mafija vodilna pri tihotapljenju cigaret VARŠAVA - Poljsko-italijanska tobačna mafija je balkanskim mafijam, predvsem črnogorski, kosovski in albanski, prevzela velik del tihotapljenja cigaret na Zahod. Dva botra neapeljske mafije sta se celo preselila na Poljsko, da bi nadzirala posel. Cigarete iz Ukrajine in drugih bivših sovjetskih republik neapeljska mafija preko Poljske na Zahod pošilja v tovornjakih, uporablja pa tudi poljske kurirje, ki v Italijo potujejo kot turisti. Dobički so veliki. Po ocenah italijanske policije v Ukrajini tihotapci kupujejo zavojček cigaret za pol evra, toliko vzamejo za prenos škatlice cigaret do Italije tudi poljski tihotapci, v Italiji pa jih prodajajo za 2,5 do tri evrov. Torej imajo dobiček 1,5 do dva evra na zavojček cigaret. Po oceni italijanske policije so se v zadnjih 18 mesecih zahvaljujoč novi poljski trasi zaslužki tobačne mafije v Italiji povečali za trikrat. Povečala se je tudi količina zaseženih cigaret. Italijanska policija jih je tako samo lani zasegla za 260 ton. Lega calcio zlorabila položaj pri prodajanju televizijskih pravic? RIM - Urad za varstvo konkurence je uvedel preiskavo proti zvezi nogometnih klubov A lige Lega calcio zaradi suma, da je zlorabila svoj dominantni položaj pri prodajanju pravic za televizijski prenos nogometnih tekem prve italijanske lige v sezonah 2010-2011 in 2011-2012. Kot piše v sporočilu za javnost, ki ga je urad včeraj objavil, naj bi bila zlasti paketa za satelitsko in digitalno televizijo tako pripravljena, da bi bile favorizirane komercialne televizijske mreže, se pravi Sky TV in Mediaset. Če se bo sum izkazal za osnovanega, bo Lega calcio morala pakete najbrž na novo oblikovati, pri tem pa tudi tvega slano globo. Urad za varstvo konkurence v svoji noti za tisk spominja, da je zahtevo po ustrezneje oblikovanih paketih za prodajo televizijskih pravic izrazila že 10. julija. EVRO 1,4227 $ -0,01 je pojasnilo, da je zamrznilo porazdelitev premije v pričakovanju, da bo predstavila sanacijski načrt za svojo bilanco, ki je trenutno v rdečem. Na to pojasnilo pa je ogorčeno reagiral rektor Francesco Peroni, češ da bilanca tržaške univerze izkazuje celo presežek. Na predlog Gelmijeve je vlada včeraj odobrila še dve uredbi, ki zadevata državni univerzitetni sistem. Prva govori o rezanju »odvečnih« študijskih smeri. Univerze so v zadnjih mesecih zaradi finančne stiske že ukinile marsikatero nepotrebno učno smer. Ministrica pa zdaj skuša ta proces pospešiti in je določila nekaj kriterijev, ki naj bi jih pri tem klestenju upoštevali. Na predlog šolske ministrice je vlada včeraj naposled odmrznila 1.800 natečajev, ki so bili razpisani že leta 2008 za sprejem v službo raziskovalcev in profesorjev. Tudi v tem primeru naj bi veljala stroga merila. Člane ocenjevalnih komisij bodo med drugim določili z žrebom, tako da bi čim bolj omejili, če že ne preprečili, razširjen pojav nepotizma. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. julija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 24.7. 23.7. ameriški dolar 1,4227 1,4229 japonski jen 134,92 9 7185 134,23 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 44,0990 68 6170 9,7198 44,3610 68,9400 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntsncrU'! ti int UO,U 1 / \J 7,4447 0,86700 7,4452 0 86170 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c L ^ 1/rAna 10,5995 8,8600 10,7567 8,9250 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,472 1,5217 25,625 1,5203 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona tAnnt 15,6466 266,59 15,6466 271,26 1 1 Ia Zveza slovenskih i D kulturnih društev Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Občina Piran Občina Milje Društvo Slovencev miljske občine Avtonomna dežela FJK Zadružna kraška banka vabijo na koncerta Mladinskega orkestra Inteicampus dir. Tomaž Kmetic sobota, 25.7. ob 18. uri na trgu Marconi v Miljah V primeru slabega vremena bo koncert v občinskem gledališču Giuseppe Verdi, ul. San Giovanni, 4 »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040-212289. TPK SIRENA vabi člane na čistilno akcijo, ki bo v nedeljo, 2. avgusta, od 8. ure dalje. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi zaprti od 10. do 14. avgusta. Do 11. septembra pa bodo uradi poslovali od 9. do 13. ure. POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabre-žini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 338-6376575 ali 3349314040. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Bea-titudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pliskovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Žekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Ma-karovič, Slovenija, Evropa in globali-zacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. Prireditve GLASBA BREZ MEJA 2009 - PRAPROT: danes, 25. julija, večer etno-rock glasbe Vlado Kreslin in Mali Bogovi, Radio Zastava, Red Katrins; nedelja, 26. julija balkanski večer s srbsko hrano in skupino Boban Markovic Orkestar -svetovno znani trubači iz Srbije, večkratni zmagovalci festivala v Guči. Za tipično srbsko hrano - »roštil« bo poskrbelo srbsko društvo Vuk Karadžic iz Trsta. Organizator koncertov: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika. Vstop je prost. KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z zadrugo Naš Kras vabi danes, 25. julija, ob 20.30 v kraško hišo v Repnu na »Štrekljev večer«, ki ga bo oblikovalo turistično društvo Vuhred s Koroške. ZAKLJUČNI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran, Občine Milje in Društva Slovencev miljske občine bo danes, 25. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. V primeru slabega vremena bo koncert v občinskem gledališču Verdi, Ul. San Giovanni, 4. Vljudno vabljeni! ZDRUŽENJE SAN GIACOMO (SV.JA-KOB) prireja danes, 25. julija, ob 21. uri na trgu pri Sv.Jakobu koncert ob praznovanju zavetnika. Igral bo Mestni pihalni orkester gledališča Verdi iz Trsta. Vabljeni! SKD VIGRED vabi na Poletne večere 2009. V torek, 28. julija, v Štalci ob 20.30 predvajanje filma Hit poletja. GLASBA BREZ MEJA 2009 - KAMNOLOM REPNIČ: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, prireja v sredo, 29.julija, koncert ciganske glasbe s skupino Langa. Koncert bo v Kamnolomu pri Repniču. POLETJE POD KOSTANJEM - SKD Tabor prireja v četrtek 30. julija, ob 21. uri, na dvorišču Prosvetnega doma na Op-činah koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. V primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v dvorani. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM vinograd v Podlo-njerju. Tel. št.: 328-0704553. DAJEM V NAJEM stanovanje v Sežani. Telefonirati v večernih urah na št. 3289699156. DVE LOVSKI IN ENO ŠPORTNO PUŠKO ugodno prodam. Tel. 338 -7281332. IŠČEM DELO kot varuška ali hišna pomočnica. Tel. št.: 040-226347. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. MALAGUTTI CIAK letnik 2008, 2.300 prevoženih kilometrov, edini lastnik, v odličnem stanju, še v garanciji, prodam. Cena po ogledu scooterja. Tel. 3331218106. MALI ČOLN 3,20 x 1,30 m, znamke Ab-bate z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. 040 - 225654. PODARIM PLIŠASTE IGRAČKE (peluche) v dobrem stanju. Tel. št. 347 -3642225. PRODAM enosobno stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šem-bijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM gorske čevlje znamke meindl, tip Himalaya št. 10 (43 moški), rabljeni enkrat. Tel. št.: 040-228878. PRODAM dve novi lovski puški. Za informacije telefonirati na št. 3484460044. PRODAM Nissan King Cab 2500D, letnik 92, črne barve, 2.500,00 evrov. Možno znižanje po dogovoru. Tel. št.: 3291938599. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 Prispevki V spomin na drago Nadjo Filipčič darujemo bivši kolegi s Primorskega dnevnika 100,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. V spomin na Ludmillo Pangos vd. Do-ljak darujeta Silva in Drago 30,00 evrov za cerkev v Samatorci. V spomin na Ivico Verginella in Igorja Luxo darujejo Srečko, Lara in Nadja 40,00 evrov za združenje AIRC. V spomin na prijatelja Igorja darujeta Lorenza in Henrik 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Igorja Luxo darujeta Marija in Neva Daneu 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Igorja Luxo daruje Alenka Krečič z družino 50,00 evrov za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Igorja Luxe daruje Ivan Sardoč z družino 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Igorja Luxe darujejo Drago, Walter in Marino Uk-mar z družinami 50,00 evrov za God-beno društvo Prosek. V spomin na Igorja Luxo daruje Eda iz Križa 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na dragega Igorja Luxo darujejo Draga, Nadja, Bruno, Marko in Irene 100,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na prof. Bojana Pavletiča darujeta Silvana in Vojko Slavec 30,00 evrov za ŠZ Bor. V spomin na gospo Lidio Starz vd. Vitez darujejo družine Albertini, Ban-delj, Barbiero, Bogatec, Brecelli, God-nik, Leonzini, Marinbi, Milos, Stagni, Starec, Sulini in Uršič 650,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Marčele Doglia daruje družina Doljak (Samatorca 12) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci. Namesto cvetja na grob Marčele Doglia darujeta Božič in Armita 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci. V spomin na teto Marčelo darujejo nečaki 200,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci. V spomin na Marčelo Doglia darujejo bratje in sestre Terčič z družinami 200,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci. Namesto cvetja na grob Milke Pangos in Marčele Doglia daruje Marija Mi-lič iz Samatorce 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Igorja Luxo darujeta Anica in Claudio 30,00 evrov za Godbe-no društvo Prosek. V spomin na Igorja Luxo daruje soseda Marina 30,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na dragega Igorja Luxo darujeta Igor in Divna Čuk 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin dragemu Igorju Luxi darujeta Silva in Cveto 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V primorskem okolju zelena trata ni samoumevna. Tudi primerno obarvane grmovnice in lepo cvetje niso samoumevni. Vremenske razmere, zlasti sončna pripeka, teijajo od skrbnih lastnikov, da zagotovijo zadostne količine vode. Klasično zalivanje je stvar preteklosti, hiteč način življenja namreč le redkokomu še dopušča, da se vsakodnevno posveča negi vrta. Ne samo, da avtomatiziran namakalni sistem omogoča enakomerno razporeditev vode na določena mesta, uporaben je tudi zato, ker s tovrstnim sistemom ne izgubljate vašega dragocenega časa in se tako lahko posvetite drugim opravilom ali razvedrilom. Z namakalnim sistemom boste torej zadovoljni oboji: rastline, ki bodo blagodejno škropljene z zadostno količine vode in vi, ker se boste, medtem ko bo sistem samodejno namakal vaš vrt, lahko posvečali prij etnej šim zadevam. Zeleno, ki te ljubim, zeleno Voda prinaša v vrt posebno vzdušje, njeno gibanje pa na človeka deluje pomiijujoče in sproščujoče. Poleg curkov vode iz namakalnega sistema si na vrtu, ki se zlasti poleti izkaže za zlata vreden prostor za pobeg pred vsakdanjimi obremenitvami, lahko omislimo kakšen studenec ali na primer gejzir, vodomet, potoček ali slap, ljubitelji rib se bodo seveda odločili za ribnik. Voda je dobrina, ki ni poceni, zato ne glede na to ali zalivate ročno ali ste se odločili za sodobni zalivalni oziroma namakalni sistem, zalivajte le zgodaj zjutraj ali zvečer po sončnem zahodu. Nikoli ne zalivajte opoldne, saj bi rastline doživele temperaturni šok, ki ga ne bi prenesle, voda bi prehitro izhlapela. Rastlino zalijemo obilno tedaj, ko je zemlja dva centimetra v globino suha, pravijo strokovnjaki. Avtomatsko zalivanje Za zalivanje je najbolj primerna "mehka" deževnica, saj vsebuje manj apnenca kot pitna voda. Zato strokovnjaki svetujejo, da, če le imamo možnost, v sodih zbiramo deževnico, ki jo nato uporabimo za zalivanje rastlin. Idealno je, če se odločimo za namestitev sistema za zbiranje deževnice, ki deluje tako, da se deževnica s strehe steka v cisterno, od tam pa jo črpalka poganja naprej in vrt je zalit z najbolj primerno vodo. Največkrat se namakalni sistemi uporabljajo za travne površine, vrtove in parke. Poleg avtomatskega delovanja, je njihova prednost zlasti poraba količine vode. S strokovnjaki se posvetujete o optimalni nastavitvi, s katero bo sistem porabil precej manj vode, kot bi jo porabili s klasičnim zalivanje. Med prednostmi tovrstnih sistemov velja izpostaviti tudi dejstvo, da pri gredicah ali drevesih sistem zaliva le sadiko in ne kar povprek celoten prostor okrog rastline oz. sadike. Med osnovne elemente avtomatskega namakalnega sistema, ki omogoča čvrsto zeleno travo in zdravo rast rastlin, sodijo avtomatski krmilnik, dinamični ali statični razpršilci in indikator padavin. Krmilnik omogoča natančno razporeditev namakanja. Funkcija programiranja nam omogoča, da zaželen obseg in frekvenco namakanja nastavimo vnaprej, pri čemer določimo tudi začetek in konec časovnega intervala namakanja oz. pršenja ter določimo, če je to potrebno, cikluse in cone zalivanja. Razpršilci se po delovanju ugreznejo in postanejo nevidni. Indikator padavin je posebno primeren pripomoček, ki preprečuje nepotrebno namakanje. Narava vam bo hvaležna, če ga boste imeli. Posebna odlika novejših namakalnih sistemov je skorajšnja neslišnost. In nenazadnje, namakalni sistemi vam omogočajo tudi večtedensko odsotnost, ko vam ni treba skrbeti, da bi se vam v času, ko dopustujete, rastline posušile. Sosedje vam bodo hvaležni, ker jih ne boste več obremenjevali z zalivanjem. Z NAŠIMI TOČENIMI ČISTILNIMI SREDSTVI LAHKO SPET UPORABIŠ POSODO RECIKLIRAJ S ponovno uporabo embalaže se izognemo nepotrebnim zajetnim odpadkom Z našim sistemom pomagamo naravi, saj se uporaba plastike zmanjša za 500-krat. Z vsakim kg čistilnega sredstva MILLEBOLLE darujemo naravi 850g vode, www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it EDIL CARSOsna GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 Prenovitev cerkve v Šempolaju Strokovnjaki svetujejo, da namestitev avtomatskega namakalnega sistema načrtujete hkrati z urejanjem okolice in celostno zasaditvijo vrta. Pri izbiri sistema morate upoštevati tudi vrsto zemlj e ter lego sence in smer vetra. Najprej natančno izmerite zalivalno površino, nato izmerite količino in pretok vode, ob koncu načrtovanja pa še locirajte izvor vode na zeleni površini. Kapljični sistem Za rastline, ki se jih ne sme polivati z vodo zaradi nastajanja ije, plesni ali okužb se uporablja kapljično namakanje. Za to vrsto namakanja, ki ji nekateri pravijo tudi mikro namakanje, velja, da deluje pri nizkem pritisku, od 0,5 bara naprej. Sistem zaliva z majhnimi količinami vode bolj pogosto, v povprečju od enega do osmih litrov na uro, uporablja pa se v kombinaciji z običajnimi razpršilci. Rastlina ima na razpolago stalno vodo in hranila, če se tako odločimo, istočasno pa sistem zaradi narave delovanj a omogoča, da voda nikdar ne zasiči tal. Tako imajo korenine vedno dovolj zraka za dihanje. Čeprav mnogi poznavalci ugotavljajo, da je ta sistem najboljši predvsem z vodno zračnega vidika, pa tudi kapljični sistemi niso brez pomanjkljivosti. Jasno je, da je uporaba kapljičnega sistema omejena na rastline s plitkim koreninskim sistemom, ne preseneča pa tudi dejstvo, da je potrebna relativno velika poraba energije za pogon sistema. Državna cesta 14, le 500 m po mostu rta Soči * Papariano di Fiumicello (UD), Tel. in faks 0431 969650 - Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Središče vrta Dodatno življenje boste na vrt vnesli, če se odločite za ribnik. Ni ga težko narediti. Pri obliki in obsegu ste skorajda neomejeni, seveda upoštevajte prostorske zmožnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da če želimo, da bo ribnik izgledal kar se da naravno, ga moramo umestiti na najnižjo točko našega vrta, saj se tudi v naravi vodne površine nahajajo na najnižji točki. Z njimi se posvetujte o trinivojskem izkopu, podlogi, foliji, glavni črpalki ter filtrirnem sodu in filtrirnih materialih. Kamenje, s katerim boste ribnik ogradili, ne bi smelo predstavljati problema. Izberete in naberete ga lahko na mnogih krajih. Posaditev rastlin pa tudi ni tako zahtevna naloga, da je ne bi zmogli. Mnogo trajnic lahko dobite ob robovih polj, potokov, gozdov, če ste si omislili kakšno posebno vrsto in je tudi vaši prijatelji nimajo, pa stopite v katero od specializiranih prodajaln. Najbolj pogumnim je na voljo na primer bambus, ki v enem dnevu lahko zraste tudi do trideset centimetrov. Nikar ne pozabite ribnika ograditi, če imate na vrtu pogosto mlajše otroke. Ribnika se ne senči Čas za sajenje lokvanjev, ki potrebujejo povsem mirno vodo z najmanj 18 stopinjami Celzija, je pomlad. Vedeti moramo, da lokvanji ne prenesejo stalnega dotoka hladne vode. Pred oblikovanjem ribnika, se odločite tudi za vrsto lokvanja; če se odločite za globoko-vodnega, morate upoštevati, da mora biti ribnik z vodo globlji od 60 centimetrov, plitkovodni lokvanji pa uspevajo v vodah, ki so globoke med 30 in 60 centimetri. Ne pozabite nasveta strokovnjakov, da za sajenje lokvanjev obvezno uporabite zemljo, namenjeno prav lokvanjem; gnojenje z navadnimi fosfatnimi gnojili namreč v ribnik prikliče alge. Ne pozabite, da je plitkovodne lokvanje treba prezimiti v posodah z vodo, ki jih namestimo v klet. Odvisno od globine Ko izbirate rastline za ribnik, morate biti ponovno posebej pozorni na to, koliko globok je ta. V globoko vodo sodijo rastline kot so rumeni blatnik (Nuphar lutea), plavček Utekočinjeni naftni plini Rezervoarji GPL GruPE>& - sOCOGAS in utekočinjeni naftni plini za domačo uporabo, kmetijstvo, industrijo in gostinstvo Ulica G rado 20 Tek T99 145.323 Tel 0431.35065 - Faks 0431.339S7 e-mail: ecogasspa©ec09asspa.it 33052 CEftVIGNANO DEL FREUH (UD) (Nymphoides peltata), grebenika (Hottonia palustris), vodna škaijica (Stratiotes aloides), vodni orešek (Trapa natans) in, kot navajajo strokovnjaki, dristavčevka (Pota-mogeton natans). Za plitko vodo so primerne mrečica (Hippuris vulgaris), streluša (Sagittaria sagittifolia) in kolmež (Acorus calamus), na vlažno obrežje pa sodijo navadna kalužnica (Caltha palustris), munec (Erio-phorum angustifolium), mrzličnik (Menyanthes trifoliata) in nemška perunika (Iris pseudacorus), še dodajajo strokovnjaki. Za vodne rastline velj a, da za normalni razvoj potrebujejo veliko svetlobe. Lokvanji, na primer, potrebujejo za razvitje cvetov popolno sončno osvetlitev, zato pazite, da morebitna bližnja drevesa ne senčijo ribnika. Iz ribnika pobirajte sproti tudi listje, ki pade vanj, saj pomeni listje precejšnjo obremenitev za sam ribnik. Poznavalci vedo, da bakterije pri razpadu potrebujejo veliko kisika, kar je še posebej nevarno pozimi, ko vodna površina ribnika zamrzne in pride do pomanjkanja kisika. To pa je za prebivalce ribnika pogubno. Kraljica in kralj Za vrtne ribnike so primerne zlasti zlate ribice, ki v naravi zrastejo tudi do 40 centimetrov. Nekateri radi v ribnike naselijo ribe »koje » (Cymprius carpio) - japonske krape, ki pa niso najbolj primerni, pravijo nekateri poznavalci, ker se zelo radi prehranjujejo s koreninami lokvanja. Če ne moremo brez kojev, za katere velja, da izjemno popestrijo dogajanje in videz ribnika, poskrbimo, da korenine lokvanja zaščitimo. Kot zaščitni sredstvi se uporabljata posebej v tovrstne namene oblikovana košara in vreča iz jute. Mizarstvo STOPAR Pohištvo po meri, kuhinje, ^lopnite, masivna notranja vrata tev Tgftirana okra in vrata po metodi UNIEN ISO 10077 1 (2002) z možnostjo 55^ davčne olajšave, vi. ItflMVf I jI) - H012 Bdzovic* - Trsi Utolijel lel/fdx 010 2£6Zft5 ■ e-mail bstoiMreitin.il ANTE»@A TOP Trieste Televizijdtf □■nient1 Fora bo Iii ne ontanir jDrul'lï-hi iprtjemniki in ¡prejemniki za digitalni iumt'lj^ki lifpnol Daliinu P'-o-l'vlonni liitami in vidfranadiDr - s Bed* IÜ De vid ¡n Gnria Sl.tfúdíKjfcixivlii (WiJMijiB -DtUeflí) UMMttMl foMIttlttL-n idrotherm F 0 R N I T U R E Gorilci Radiatorji Dimniške tuljave Vodovodni sistemi Namakalni sistemi Bazeni IDROTHERMO FORNITURE di Robert Čuk & c. S.a.S. Dunajska cesta, 64/A - 34016 Opčine - Trst tel/fax +39040213850 - itforniture@gmail.com DfiíANLELt \ L IL KSÙ^^r VEC KOT 60 LET IZKUŠENJ V GRADNJI ŠTEDILNIKOV agagnese KUHINJE IN ŠTEDILNIKI S KOTLOM ZA OGREVANJE TRADICIONALNI, VGRADN1, STOLPNI V IN OX JEKLU, EMAJLIRANI IN ZIDANI PO NAROČILU POOSEBLJENA IZDELAVA PO NAROČILU VAM NUDIMO KOMBINACIJ t LNIBLOC: KLHINJt, KOMBINIRAM ŠTEDILNIK S KOTLOM, PI.TNtiKI ŠTEDILNIK, II1AIHIMK, pomivalno korito, klovne pi.t jsi ii branita, PKf:r L/ i.i i uakm dodatke ULICA 24. MAJA 2 ■ 33034 FAGAGNA (UD) ■ TEL. 0432.800157 - FAKS 0432,810452 Posebne ugodnosti ici vse, ki zamenjate plinsko olje ali drva z naftnim plinom GPL LESENI POD; NOTRANJA VRATA OKNA IN OKVIRJI IZ PYC-JÄ BLIND IftANlA VHÜ DNA VRA PRODAJALEC DFIHSin Al' 30GA TA RAZSTAVA OKtfi 0» OKVIRJE V PROIZVODNJA, D 0 13 A V A iN MONTAŽA Leseni padi Okna itt okvirji Notranja vrata, ßlindiranü vhodna vrata 330SC K. VITO TQBRE (L lJ> ISlt.CO.VA NOGAKED0AL TQftSE TEL> in FAKS (M12 997Í5J h ltLJ[J|lfflftJ»Tlfmili.ft - ittfí/(flf;úrn¡ufluntHcitti.it PRISOTNI HA SEJMU EXP0MEGD HALA A, PROSTOR 37 14 Sobota, 25. julija 2009 RUBRIKE ZDRAVJE - V 31 evropskih državah, članicah EU in Efte, so oblasti potrdile 19.400 primerov V Evropi velik porast števila • I V I v« • primerov okužb s prašičjo gripo Po podatkih WHO se je virus doslej razširil v 160 od 193 državah članicah STOCKHOLM/CIUDAD DE MEXICO - Prašičja gripa se še naprej vztrajno širi po Evropi. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) je tako v roku 24 ur zabeležil več kot 1600 novih okužb z virusom A H1N1. V 31 evropskih državah, članicah EU in Efte, so oblasti doslej skupno potrdile že več kot 19.400 primerov okužbe z novo gripo. Največji porast števila okužb so zabeležili v Nemčiji, kjer je nemški center za nadzor bolezni, inštitut Roberta Kocha, v četrtek v roku enega dneva potrdil 600 novih okužb s prašičjo gripo. Večina izmed bolnikov se je vrnila s potovanja, od tega več iz Španije, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot so včeraj sporočili s Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), se je virus razširil v že skoraj vse države sveta - trenutno je uradno potrjen v 160 od 193 držav članic WHO - približujemo pa se skoraj 100-odstotni razširjenosti. Virus nove gripe se je sicer prvič pojavil konec marca v Mehiki, 11. junija pa je WHO razglasil pandemijo. Od takrat se je virus širil z izjemno hitrostjo. V primerih preteklih pandemij virusov gripe je trajalo več kot šest mesecev, da so se razširili v tolikšni meri, kot se je virus nove gripe v le šestih tednih. Namestnik generalne direktorice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Keiji Fukuda je kljub temu v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP dejal, da je pandemija še vedno v svoji začetni fazi. WHO se zaveda, da so laboratorijsko potrjeni primeri le "podmnožica" dejanskega števila okužb, zaradi česar se mu zdijo poročila o več kot 100.000 okužbah v Angliji minuli teden verjetna. Fukuda je še dejal, da ne sme biti nobenega dvoma o varnosti cepiva proti virusu A H1N1, preden pride do ljudi. Strokovnjaki si prizadevajo za izdelavo cepiv pred sezono gripe na severni polobli jeseni. Kot je dejal Fukuda, naj bi bila prva cepiva dostopna septembra in oktobra, preostala pa do decembra ali januarja, še piše AP. V Evropi ostaja najhuje prizadeta Velika Britanija, kjer je ECDC doslej zabeležil 11.100 okužb z virusom prašičje gripe. Prav od tu poročajo o 26-letni nosečnici, okuženi z virusom nove gripe, ki so jo na spe- cialistično zdravljenje odpeljali na Švedsko. Britanka je namreč potrebovala posebno zdravljenje, ki vključuje črpanje krvi prek naprave, ki krvi dodaja kisik. V Veliki Britaniji je postopku, imenovanemu zunajtelesna membranska oksigenacija, namenjenih pet postelj v bolnišnici v Leice-sterju, a so trenutno vse zasedene, zaradi česar so bolnico prepeljali na Švedsko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Mehiki so medtem potrdili, da je bil prvi znani primer okužbe z novo gripo šestmesečna deklica s severa države, ki je preživela, prve simptome virusa nove gripe pa je kazala že 24. februarja. Deklica ni imela stika s prašičjimi farmami, so sporočili z inštituta za epidemiološke raziskave v Ciudad de Mexicu. Pred tem sta za prva okužena veljala petletni deček, ki je na vzhodu Mehike živel v bližini prašičje farme, ter ženska iz mesta Oaxaca na jugovzhodu države. (STA) OKOLJE - Ob visokih temperaturah in vetru Po južni Evropi divjajo požari, • ■ • gm ••• h ••• • v««« najhuje v Španiji, Franciji in Grčiji ALMERIA/AJACCIO/ATENE - V južni Evropi je tudi včeraj divjalo več požarov. V bližini Almerie na južni obali Španije je moralo zaradi ognja domove zapustiti več sto ljudi. Na Korziki gasilci skušajo pogasiti tri velike gozdne požare. Ognjeni zublji povzročajo preglavice tudi na Sardiniji in v Grčiji, gašenje pa povsod otežujejo visoke temperature in močan veter. V okolici Almerie so morali zaradi požara včeraj že drugič v zadnjih desetih dneh evakuirati ljudi. Tokrat je požar iz še neznanega razloga izbruhnil v priljubljenem letovišču Mo-jacar, kjer so evakuirali 1500 ljudi. Ogenj gasi več deset gasilcev, pri gašenju pa pomaga tudi več letal. Na Korziki gasijo tri velike gozdne požare, ki so na otoku izbruhnili v četrtek. Kot poroča radio France Info, je eden že pod nadzorom, medtem ko se gasilci z dvema še borijo. Ognjeni zublji med drugim ogrožajo hiše približno 30 kilometrov od mesta Ajaccio. V požarih na Korziki, ki so doslej uničili okoli 4000 hektarjev gozda in grmičevja, je bilo lažje ranjenih pet gasilcev. Po pisanju spletne izdaje francoskega tednika Le Point je bilo več požarov na tem otoku podtaknjenih. Požari divjajo še naprej tudi na Sardiniji, kot podrobneje pišemo na 5. strani. Iz Grčije poročajo o kakih 50 manjših gozdnih požarih, gasilcem pa preglavice poleg vetra povzročajo tudi visoke temperature. Vremenoslovci napovedujejo, da se utegne živo srebro te dni povzpeti tudi do 43 stopinj Celzija in ljudem svetujejo, da naj se v najhujši vročini zadržujejo v zaprtih prostorih. (STA) Rusija izstrelila progres proti Mednarodni vesoljski postaji BAJKONUR - Rusija je včeraj iz iz-strelišča Bajkonur v Kazahstanu izstrelila vesoljsko plovilo progres M-67 proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki bo astronavtom pripeljal gorivo, vodo in drugo opremo. Astronavti na krovu ISS pa so medtem izvedli nov sprehod v vesolje. Progres je proti ISS poletel brez problemov, so sporočili iz ruskega Centra za nadzor vesoljskih poletov. Plovilo naj bi vesoljsko postajo doseglo v petih dneh. Medtem je na ISS še vedno ameriški raketoplan Endeavour, ki je v vesolje poletel 15. julija, na Zemljo pa naj bi se vrnil 31. julija. Danes sta se ameriška astronavta Tom Marsh-burn in Chris Cassidy podala na četrti oz. predzadnji načrtovani sprehod v vesolje, med katerim naj bi zamenjala dotrajanje baterije, ki zbirajo in hranijo energijo s solarnih celic postaje, na ISS pritrdila tudi dodatno kamero. Sprehod naj bi trajal sedem ur in pol. Nova letalska nesreča v Iranu, najmanj 17 mrtvih TEHERAN - V nesreči iranskega letala, ki se je pripetila ob pristanku na letališču v mestu Mašhad na severovzhodu Irana, je včeraj umrlo najmanj 17 ljudi, 19 jih je bilo ranjenih. Letalo je pri pristajanju zajel ogenj. Kot je za iransko tiskovno agencijo Irna povedal namestnik guvernerja province Horasan Gareman Rašid, so pri pristajanju letala, ki je last zasebne družbe Aria, zagorele njegove pnevmatike, nato pa je zagorelo tudi v pilotski kabini. Letalo je posledično trčilo v zid blizu pristajalne steze. Rašid je tudi povedal, da so z letala odnesli vse mrtve ter evakuirali poškodovane in ostale potnike. Požar so po njegovih navedbah tudi že obvladali. Nesreči je botrovala tehnična napaka, je še povedal Rašid. Na letalu ruske izdelave ilju-šin, ki je bilo na poti iz Teherana v Mašhad, je bilo 153 potnikov. Sojenje Aung San Suu Kyi v sklepni fazi YANGON - V Mjanmaru se je včeraj nadaljevalo sojenje prodemo-kratični opozicijski voditeljici Aung San Suu Kyi, ki je obtožena kršitve hišnega pripora, zaradi česar ji grozi do pet let zapora. Včeraj so njeni odvetniki predstavili še zadnje dokaze, sojenje pa se bo nadaljevalo v ponedeljek, ko bo zaključne argumente predstavilo še tožilstvo. Kljub strogim varnostnim ukrepom se je tudi včeraj v okolici zapora zbralo nekaj njenih podpornikov. (STA) KIRGIZISTAN - Bakijev uradno zmagal Ovse kritiziral potek predsedniških volitev BIŠKEK - Po oceni opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so četrtkove predsedniške volitve v Kirgizistanu v več pogledih kršile mednarodne standarde. Dosedanji predsednik Kurmanbek Bakijev, ki so ga oblasti že razglasile za zmagovalca volitev, naj bi med drugim med volilno kampanjo na nepravičen način izkoriščal državni aparat. Okoli 250 opazovalcev misije Ovseja je ocenilo, da je bil volilni dan zaznamovan s številnimi problemi in nepravilnostmi, med katerimi so tudi dodajanje volilnih glasov v škatlo z volilnimi lističi, netočnosti na volilnih seznamih in večkratno glasovanje. Ovse sicer priznava, da so imeli volivci možnost izbire med več kandidati ter da je v volilnem procesu igrala pomembno vlogo civilna družba, opozarja pa, da je imel Bakijev "neupravičeno prednost" pred svojimi nasprotniki. V svoj prid je namreč izkoriščal državne vire, v medijih pa so se pojavljali številni njemu naklonjeni prispevki. Volilne kampanje opozicijskih kandidatov so bile žrtve "obstrukcije", njihovi podporniki pa žrtve "pritiskov in ustrahovanja", je v poro- čilu še zapisal Ovse. Vse te pomanjkljivosti so vodile v "ozračje nezaupanja in škodovali zaupanja javnosti v izvedbo resnično demokratičnih volitev", še ugotavljajo. EU je medtem ocenila, da volitve v Kirgizistanu niso potekale po sprejetih standardih. "Predsedstvo je zaskrbljeno ... , da predsedniške volitve niso izpolnile ključnih zahtev Ovseja za demokratične volitve, vključno z zavezo o jasni ločitvi med vladajočo stranko in državo," je izjavilo švedsko predsedstvo EU. Tudi kirgizistanska opozicija je ostro kritizirala volitve. Uradni rezultati, ki jih je objavila kirgizistanska volilna komisija, so tako kot predhodni pokazali, da je na volitvah premočno zmagal Bakijev. Prejel je več kot 85 odstotkov glasov. Volilne oblasti so Bakijeva še pred razglasitvijo uradnih rezultatov razglasile za zmagovalca volitev. Njegov glavni izzivalec, opozicijski vodja Atambajev, je prejel manj kot 8 odstotkov glasov. Volilna komisija je sicer v četrtek zavrnila zahtevo Atambajeva, da umakne kandidaturo. Volitev se je udeležilo 79,39 odstotka volivcev. (STA) EVROPSKA UNIJA - Ne bo omejil učinkovite konkurence Evropska komisija odobrila Fiatov prevzem Chryslerja BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj odobrila prevzem ameriškega proizava-jalca avtomobilov Chrysler s strani italijanskega industrijskega velikana Fiat. Komisija je presodila, da prevzem ne bo izrazito omejil učinkovite konkurence na evropskem gospodarskem območju (EEA) ali na njegovem katerem koli pomembnejšem delu. Chrysler, ki proizvaja avtomobile in terenska vozila pod blagovnimi znamkami Chrysler, Jeep in Dodge, večino svojih poslovnih dejavnosti opravi na področju Severne Amerike, kjer ustvari tudi 90 odstotkov prometa, na področju EEA (EU + Islandija, Norveška in Liechtenstein) pa nima proizvodnih obratov, je komisija zapisala v sporočilu. Fiat pa je industrijski koncern, katerega osrednje dejavnosti so predvsem proizvodnja osebnih avtomobilov (blagovne znamke Fiat, Lancia, Alfa Romeo, Maserati in Ferrari), kmetijskih in gradbenih strojev, tovornjakov in gospodarskih vozil (Iveco) ter avtomobilskih sestavnih delov (FPT Powertrain Technologies, Magneti Marelli in Teksid). Chrysler, ena od treh ikon ameriške avtomobilske industrije (poleg GM in Forda), je 30. aprila letos s pomočjo ameriške vlade sprožil postopek stečajne zaščite. Ta se je končal 10. junija, iz njega pa je izšlo novo podjetje Chrysler Group, ki se je znebilo večine dolga starega Chryslerja, 789 prodajaln po ZDA in na tisoče zaposlenih. Ameriška vlada je Chryslerju v času stečaja dala 4,5 milijarde dolarjev, po stečaju pa bo skupaj s kanadsko vlado imela 10-odstotni delež novega Chryslerja. Fiat je na začetku dobil 20-odstotni delež, ki ga bo lahko povečal na 35-odstotnega, sindikat delavcev avtomobilske industrije (UAW) pa 55-odstotnega. Fiat si je prevzem novega Chryslerja zagotovil z vrsto sporazumov o prenosu svoje tehnologije in proizvodnih platform, ki bodo Chryslerju zagotovili prehod na proizvodnjo bolj varčnih in okolju bolj prijaznih avtomobilov, kar je bil tudi cilj administracije ameriškega predsednika Baracka Obame pri nadzoru stečajnega postopka. Kljub temu, da ima zanekrat Fiat le 20-odstoten delež v Chryslerju, pa si je izboril pravice v postopku sprejemanja odločitev, ki mu zagotavlja izključni nadzor nad podjetjem. Komisija je po preučitvi posla ugotovila, da se poslovne dejavnosti Chryslerja in Fiata horizontalno prekrivajo le v zelo omejeni meri, in da prevzem iz tega razloga ne bo izrazito vplival na konkurenco na trgih za proizvodnjo in prodajo osebnih vozil. Komisija je preučila tudi možne vertikalne učinke posla, saj je Fiat na svetovnem trgu dejaven tudi kot dobavitelj sestavnih delov. V Bruslju so ugotovili, da prevzem ne bo povzročil izkrivljanja konkurence, še posebej, ker Chrysler ni dejaven kot dobavitelj, obenem pa s proizvodnimi obrati ni prisoten na trgu EEA. (STA) KULTURA Sobota, 25. julija 2009 1 5 ČEDAD - Mittelfest se že izteka Glasbeno raziskovanje in posredovanje Maria Brunella Koreografinja Marta Bevilaqua je z ansamblom Arearea predstavila drugi del svoje trilogije S koncem Mittelfesta, ki ga bo jutri slavnostno zaključil gala večer s plesalci prestižnih evropskih in ameriških ansamblov, se novo umetniško vodstvo sooča z obračunom festivala prehodne dobe, kateremu so zvesta publika in predstavniki medijev sledili s posebno pozornostjo do sprememb in novih usmeritev. Trojica odgovornih za umetniške izbire se je izpostavila pred publiko na konferencah nekaj dni po otvoritvi in ravno na teh srečanjih so prišli na dan nekateri pomisleki, na primer na račun komornega nastavka gledališke ponudbe Furia Bordona. Glasbeni program Claudia Mansuttija je skušal zaobjeti več zvrsti z nekaterimi odmevnimi projekti, a v ne vedno srečnih kombinacijah, Walter Mramor pa se je potrudil za okrepitev in oblikovanje bogatejše plesne sekcije, ki je letos najbolj izstopala. Mario Brunello in orkester gledališča Verdi Violončelist Mario Brunello je v četrtek zaključil svoj projekt rezidenčnega umetnika na Mittelfe-stu. Publika mu je prisluhnila v solo nastopih le na otvoritvenem koncertu, ki ga je sicer delil s kan-tavtorjem Testo in v kameji, ki jo je podaril ob koncu dogodka v spomin na padec berlinskega zidu Poskusi Evrope, saj je glasbenik oblikoval ostala dva, samostojna dogodka v vlogi dirigenta. V skladu z vezno temo festivala je Brunello sestavil dva programa v poklon umetnikom, ki so tudi v svojem življenju in ustvarjanju doživeli omejevalni vpliv političnih pregrad. Glasba Šostakoviča in Gu-bajduline je simbolizirala prepovedi sovjetskega režima v občutenih tonih koncerta Italijanskega godalnega orkestra, katerega je Brunello ustanovitelj in vodja, Strauss, Ligeti in Kancheli pa so bili avtorji idealnega »poleta nad železno zaveso« v širši razsežnosti simfoničnega orkestra gledališča G.Verdi iz Trsta. Tudi na zadnjem koncertu cikla je dirigent povezal skladbe različnih avtorjev z neprekinjeno izvedbo, ki je ustvarila ubrano koncertno celoto v zaporedju različnih govoric in njihovega moduliranja iz zahoda proti vzhodu skozi rane polpretekle zgodovine. Brunello je pojasnil, da Metamorfoze Richarda Straussa predstavljajo testament zahodne glasbe, zadnji pogled na tonalno glasbo, Ligetijeva skladba Lontano pa je zrcalo generacije, ki je doživela vojne dogodke (skladatelj je izgubil družino v Auschwitzu) in je izgubila možnost neposredne čustvene komunikacije, gruzijski skladatelj Kancheli pa predstavlja vrnitev k zvoku, tonalnosti in glasu s svojimi mehkimi, nežnimi Jutranjimi molitvami. Brunello se tudi pred dirigentskim pultom v določenem smislu počuti kot eden od orkestra-šev, saj njegova gesta izgubi del svoje učinkovitosti v trenutku, ko se prepusti in sledi toku glasbenih emocij v skoraj enakovrednem razmerju z glasbeniki, na primer v ne dovolj izrazitem oblikovanju detajlov boleče čustvene Straussove skladbe. Idealna simfonija, ki se je razvila skozi čas in prostor, je po oniričnih pokrajinah Madžara Li-getija prevzela publiko predvsem z zanimivo izbiro Kanchelijeve mirne in rahlo melanholične molitve, v kateri zvok simfoničnega orkestra dopolnjuje posnetek otroškega glasu in klavir, ki na Levo Brunello z orkestrom gledališča Verdi, desno pa članice ansambla Arearea razne načine oponaša zvonenje zvonov. Dolg aplavz je nagradil trud glasbenikov in predvsem uglednega gosta festivala, ki je s tem sodelovanjem pokazal tankočutnost, ustvarjalnost in širino ne samo kot interpret, ampak kot umetnik, ki angažirano raziskuje glasbeno razsežnost in želi posredovati vsebinsko tehtna sporočila. Živci - junaško telo Videmski plesni ansambel Arearea ni odkritje za čedajski Mittelfest, kjer je zanimiva skupina, ki po formaciji mentorjev izhaja in nauka Carolyn Carson, že nastopila s svojimi produkcijami. Koreografinja Marta Bevilaqua je predstavila tokrat drugi del trilogije Libro di carne (Knjiga mesa), ki genealoško raziskuje odnos telesa z zunanjimi in notranjimi vzgibi, ki ga animirajo. Povezavi telesa z verskim elementom v predstavi Relikvija-sve-to telo, sledi pripoved o spodbudah nadnaravnega oz. idealističnega telesa junaka v performansi Živci -junaško telo. Junak je v viziji koreografinje »snop živcev«, oklep poln srčne energije, ki stremi po zemeljski slavi, v kateri bo skoraj gotovo izgubil svoje telo v stalnem dvoboju s trpljenjem in z življenjskim obredom svoje junaške narave. In-telektualistčna ironija predstave je delno podrla epske predpostavke z upodabljanjem smešnih, samozvanih junakinj, ki skrivajo za oklepom človeško negotovost in strah ter slovesno častijo zmage v nesmiselnih bojih. Junaki živijo v iluzorni dimenziji, ki jo tri plesalke obravnavajo z dobro mero humorja v igrivi koreografiji, ki z nasmeškom uprizarja neosnovane podvige. Živci, ki jih naslov navaja, dobesedno stresajo protagonistke po vzorcu risank skozi celo predstavo, animirajo njihovo telo za prazne boje, za katere je domišljija koreografinje in njenih sodelavcev ustvarila oklepe iz stolov, vojske kovinskih možičkov, ki visijo iz železne krinoline svojega vojskovodje, bičanja z mokrimi lasmi. Glasbena kulisa odseva energijo in ironijo izvajalk z mešanico rock glasbe, škripanja mečev, do zaključne revije junakov (ob napisu Ali ste gotovi?) na osnovi uspešnice Heroes, s katero je David Bowie izrazil idealistični nagon pred negativnim simbolom berlinskega zidu. Želja po posredovanju sporočila prevladuje nad atletskimi zahtevami v predstavi, ki ravno v svoji hu-moristični dekonstrukciji mita se osredotoči bolj na igrivost podajanja kot na kompleksnost metaforične fabule, kar ob koncu pogojuje tudi izrazitost vtisa, ki ga gledalec doživlja. Sobotni, predzadnji večer Mittelfesta bo na glasbenem področju potekal v znamenju glasbe Ludwiga van Beethovna z izvedbo njegove devete simfonije, ki je tudi simbol združene Evrope. Gledališka nit emigracije se bo nadaljevala s predstavo po tekstu ukrajinske, židovske pisateljice Irene Nemirovski, razmišljanje o Kafkovi poetiki pa s predstavo, ki jo postavlja v dialog z literaturo Iana McEwana. Na plesnem področju pa bo v Italiji debitirala nemška produkcija o padcu zidu »Site Specific« v izvedbi ansambla Movingtheatre. Rossana Paliaga TOMIZZEV DUH Liberal - kapitulanti Milan Rakovac »Takoj po zasedbi našega ozemlja je organizirani odporniški del prebivalstva pričel, po zaslugi iniciatorjev članov KP in skupaj orgnaizirane Osvobodilne fronte, nuditi odzivni odgovor ... V Sloveniji (največ v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem - celo Dalmacijo je NDH darovala Italiji, Medimurje pa Madžarski,.. Makedonijo so anektirali Bolgari, .. in vsepovsod ex-Kra-ljevine - M.R.) so se okupatorska dogajanja izrazila v vsej pestrosti in odzivih. Razdeljena med Italijane, Nemce, Madžare in nekaj malega celo NDH, os prebivalce namestili v položaj nacionalnega izbrisa«, piše v pismu Mladini Aleksander Marjkov-čič iz Mengeša. Pa ako več demontiraju NOB i re-voluciju i komuniste, ovi slo-cro ex-ko-laboranti-quislingi i liberal-nacional-kapitulanti, valjda i mi crveni pionirči-či iz unega doba prvanjega moremo to ča reči, valja moremo reči ča mi pa-metimo da je bilo, kada su nas naši Hrvati i Slovienci i Srbijanci prodali Ta-liji u Rapallu 1920???!!! I kada je NDH prodala 1941. i Dalamciju? Eli moramo mučati pak reči kako su uoni bili napredni? Ok, i ja znan napamet sve Kote na Soči, Veliki rat je bio moj rat jer mi je did Jure povida kako su naticali Talijane na ba-junete na Monte Krn, altroke Oluja i Kosovo i ča ti ja znan ča. Tako da, seveda, ma-gari san rojen 1939., lipo pametin kako su škvadrišti nalivali z oljo de ričino barba-Tuomu Heraka zato ča namisto VIVA L'ITALIA FASCISTA bi vika VIA L'ITA-LIA FASCISTA, pak drobni utročič ča san bija lipo čutin kako mi se triese rame ud šarca dokle mitraljan Republikine poli Miril blizu Sutlavrieča ča je Šan Lorenco Pa-ženatiko, i u nosu lipo čujern profum praha mitralje ča su naši i Rusi (koji su ušli ča ud generala Vlasova quislinga i došli u naše partizane) kosili bandu kokošare... Ma alora ča bi rekli naši slo-cro li-beral-domokrati, sada kada obe nacionalne ekonomije (kao rezlutat komuni-stičkog mračnjaštva, seveda!) brezpomo-čno padajo v fojbe avtokolonizacije? Bi re- kli uno pričižo ča nan je priporučija Fri-drich Engels 1848. - ma puštite se drage volje neka vas asimiliraju Auštrijaki i Un-gerieži, vi ste dentalja antištorika, und schluss. Zašto uvo pišen na uvi muod? Zato ča liberal-kapitulanti de novo kako i 1848 i 1918 i 1941 i 1945 i 1991 anke danas 2009 povidaju monade demokracke kako da je to naš šalvadente, pro primo. Pro secudno pak Sloveniji (hijerar-hiji liberal-liberalno-nacionlnoj) se mota-ju po glavi monade tipo ma kaj bomo mi imeli upravka z Južnjaki, Avstrijci in Italijani - bomo Država in prijazni z Baltikom in Skandinavijo in USA. Hrvatski pak liberal-cro-etatistični balbetoni pričiže vrste kako i slovieneski delaju strategiju - Austrija, Italija, Madar-ska kontrea ex-yu paka čemo Hrvati biti u milostibojžojduhasvietegasisvihsvietih -da Kraljicu Svih Hrvata Svietu Mater Boj-žu Mariju njanke ne spominjemo. MA ČA TO UVI RAKOVAC DANAS POVIDA MONADE, ČA MU JE SUNCE DALMATINSKO UDRILO U GLAVU; aj ni, ne, ma samo zato ča san na-vadan po težačku viezati facočlič po zi-darsku na četiri katuna, pak ga namočiti u bevandi z octon i piena ta bot libero hoditi po suncu prez da ti mozak popije, hoditi, cio e, i žeti, kositi, trgati,. Kogulu sla-gati posrid sride žetvenjaka ča je srpanj ča pak je juli. Ma alora, cossa? Me strah da hrvaška inu slovenska politična misel ni bila tako štupidasta ni-kad mai kako ča je danas. Ma koji kunfini ma kloje države; Ljubljana i Zagreb bi tik-tak regulali sve na bot; koridor morski Sloveniji, Hrvatskoj autostrada Kozina-Rijeka i Macelj-Mari-bor. A to bi molgi samo da se domisle ča je bila »Edinost« i ča su bili Osmi i Deveti koprus i 43. istarska divizija i 13. Pri-morsko-Goranska! I Prekomorske brigade!!! Forši svi vi znate, ma vero u Ljubljani i Zagrebu su zabili sve; alora uvako je to bilo - to su bile elitne Titove jedinice, odli- čno opremljene talijanskom, njemačkom i američkom i engleskom ratnom tehnikom, oldično uvježbani borci, i velikom ve-činom DRŽAVLJANI KRALJEVINE ITALIJE; što iz vremena Rapalla 1920, što iz vremena Rima 1941 (sporazum Mussoli-ni-Pavelič); che l'Italia lori no la voleva gnanche con la maionese! Su mi povidali meni Dalmatinci kako plaču hodeči van iz Trsta a plaču i Slo-vienci, ma vero i ne malo talijanskih komunisti i partizani!!! To bi se trebali sjetiti cro-slo liberal-euro-kapitulanti, drugorazredni »diplomati« koji se i dalje trse svim silama za-vaditi dva naroda. Rekao sam za Novi list iz Rijeke (tko hoče može to pročitati danas, u subotu) nama svima danas treba više od kruha NOVO JUŽNOSLAVEN-SKO BRATSTVO, ali ne ono historijsko, nego novo, interesno, ekonomsko, do-brosusjedsko, ljudsko. Tko to ne razumije, ne razumije ni to da radi veleizdaju vlastitih nacionalnih interesa. In konec! Pika! SF-SN! 1 6 Sobota, 25. julija 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu NOVA GORICA - Onesnaževanje obrata ne presega mejnih vrednosti Solkanska Livarna na dobri poti za pridobitev okoljskega dovoljenja »Ni razlogov, da bi ga ne dobila«- Pokrajina dosegla pripis priporočila o vonjavah Solkanska Livarna je na dobri poti za pridobitev okoljskega dovoljenja za obratovanje, saj po razpoložljivih podatkih tovarna naj ne bi presegala mejnih vrednosti zračnega onesnaževanja. Vest sta sporočila pokrajinska odbornika Mara Černic in Marko Marinčič, ki poudarjata, da pokrajinska uprava pozorno sledi zadevi in si prizadeva za reševanje problematike neprijetnih vonjav, ki uhajajo iz solkanskega obrata. Postopek za pridobitev okoljskega dovoljenja se je pričel pred dvema letoma. Pokrajinska uprava je jeseni leta 2007 poslala slovenskemu ministrstvu za okolje pripombe, ki jih je izdelala na podlagi dosjeja tehnične komisije, ustanovljene ravno na pobudo pokrajine. Takrat so italijanski in slovenski člani komisije ugotovili, da v Livarni predstavljajo glavni problem neprijetne vonjave, ki uhajajo iz obrata, in to je pokrajina preko okoljskega ministrstva v Rimu tudi sporočila Ljubljani. Mara Černic in Marko Marinčič sta se 22. januarja leta 2008 udeležila tudi srečanja na slovenskem ministrstvu za okolje, kjer sta se o Livarni pogovarjala s podsekretarjem Jankom Žerjavom in s funkcionarjem agencije Arso Tonetom Kva-sičem. Ob zaključku lanskega postopka Livarna ni prejela dovoljenja za obratovanje, vendar je zatem solkanski obrat uspešno vložil priziv. Naknadno se je namreč izkazalo, da so bile meritve onesnaževanja obrata opravljene z napravami, ki so posredovale napačne podatke, predvsem glede delcev PM10. Livarna je zato lani analize ponovila in na podlagi novih podatkov dobila pravico po novem postopku za okoljsko dovoljenje, ki je zdaj v zaključni fazi. Na slovenskem ministrstvu so namreč zbrali ugovore, zdaj pa jih ravnokar preverjajo. Černičeva in Marinčič, ki sta vseskozi v stiku z agencijo Ar-so in ministrstvom za okolje, sta izvedela, da naj ne bilo razlogov, ki bi lahko preprečili izdajo okoljskega dovoljenja. V izpušnih pli- Solkanska Livarna bumbaca nih Livarne je namreč koncentracija škodljivih snovi pod mejnimi vrednostmi in torej obrat povsem odgovarja zakonskim predpisom. Zadeva se je medtem letos nekoliko komplicirala, ker je Livarna naročila in že prejela kurilno peč z večjo zmogljivostjo. Za njeno namestitev obrat potrebuje okoljsko soglasje, postopek za njegovo pridobitev pa je ravnokar v teku. Ko bo Livarna prejela soglasje, bo morala pričeti nov postopek za pridobitev okoljskega dovoljenja, ki bo dejansko dovoljeval uporabo nove peči. Torej okoljsko dovoljenje, ki ga Livarna pričakuje v kratkem, ne bo dovoljevalo uporabo nove peči; za njeno uporabo bo namreč kot rečeno potrebno dodatno okoljsko soglasje, zatem pa naknadno okoljsko dovoljenje. Ne glede na odločitev ministrstva in agencije Arso po besedah Černičeve in Marinčiča ostaja vsekakor odprt problem neprijetnih vonjav. Zato sta odbornika posredovala v Ljubljani in dosegla, da bo ministrstvo vključilo v okoljsko dovoljenje za obratovanje tudi priporočilo po uporabi čim sodobnejših tehnologij, ki bi ublažile sproščanje neprijetnih vonjav. Černičeva in Marinčič pojasnjujeta, da gre za priporočilo, ne pa za predpis, sicer pa odbornika razlagata, da ministrstvo mora vsekakor izdati okoljsko dovoljenje, če obrat ne presega mejnih vrednosti, kar se tiče zračnega onesnaževanja. Trajno rešitev bi predstavljale le zakonske norme, ki bi uredile to področje. Černičeva in Marinčič zato pozivata italijansko ministrstvo, da naj skupaj s slovenskim pritisne v Bruslju za ureditev tega zakonskega področja na evropski ravni. Postopek bi bil sicer dolg, vendar bi predstavljal edino konkretno rešitev, saj je trenutno zakonodaja glede neprijetnih vonjav precej pomanjkljiva. Černičeva nazadnje napoveduje, da se bo prihodnji teden srečala s predstavniki odbora iz Svetogorske četrti in se z njimi pogovorila o morebitnih nadaljnjih korakih. (dr) TRŽIČ - Nesreča Motor silovito trčil v kombi Motociklist hudo poškodovan Kombi je prečkal križišče in zavil v levo, ko je iz nasprotne smeri v istem trenutku privozil motociklist. Prometna nesreča se je pripetila v četrtek okrog 21. ure na križišču med ulicama XXIV Maggio in Primo maggio, nedaleč od trgovskega središča Emisfero v Tržiču. Na kraju so posredovali tržiški karabinjerji, ki vodijo preiskavo, vendar zgleda, da naj bi treba vzrok za nesrečo iskati v izsiljeni prednosti. Za volanom kombija Piag-gio Porter je sedel Gianni Galante, lastnik biološke kmetije iz Fossalona, ki je vozil po ulici XXIV Maggio in je nameraval zaviti v levo na krožišče. Iz Ronk je istočasno prihajal Fabio Pavesi, ki je vozil motor tipa Yamaha XT. Po silovitem trku je motociklist udaril z glavo v vetrobransko steklo kombija, medtem ko je motor zadel sprednjo stran tovornega vozila. Po trku je motoci-klist obležal na tleh v nezavesti, kmalu zatem pa mu je prvo pomoč nudilo osebje službe 118; na kraj so reševalci prihiteli le po nekaj minutah, saj je bolnišnica od kraja nesreče oddaljena par sto metrov. Ponesrečenec je za-dobil hude poškodbe, zaradi katerih se zdravi v tržiški bolnišnici. Po razpoložljivih podatkih njegovo življenje naj ne bi bilo ogroženo. Šokirani voznik kombija je po nesreči dejal, da motorja ni opazil, sploh pa je bil izredno zaskrbljen za zdravstveno stanje ponesrečenca. Prebivalci sosednjih hiš so sicer poudarili, da je križišče nevarno in bi ga zato treba preurediti. Še ena skupina dijakov najverjetneje okužena Organizatorji maturantskega potovanja v Grčijo so skupino dijakov, ki je kazala znake nove gripe, namesto domov odpeljali v epidemi-loško ambulanto v Novi Gorici, so včeraj potrdili na Inštitutu za varovanje zdravja. Dijakom, ki kažejo simptome, podobne tistim nove gripe, so v novogoriški ambulanti odvzeli bris in ga poslali v laboratorij Inštituta za varovanje zdravja , kjer bodo potrdili ali ovrgli sum na okužbo. Do četrtka zvečer so v laboratoriju potrdili že 92 primerov okužbe z novim virusom gripe, skupno pa so doslej opravili 423 preiskav brisov. Kot je znano, so prvo množično okužbo z virusom nove gripe potrdili v nedeljo pri skupini 15 maturantov z območja Nove Gorice, ki se je vrnila z izleta v Grčiji. (sta) Delavcev ne bodo odslavljali »Po prodaji energetskega sektorja ne bodo odslavljali delavcev.« Tako zagotavlja predsednik upravnega sveta družbe IRIS Armando Querin, ki se je pred dnevi udeležil srečanja z ožjim odborom županov občin goriške pokrajine. Srečanje je sklical goriški župan Ettore Romo-li, na njem pa je Querin poudaril, da bodo v prodajne pogodbe vključili klavzule, na podlagi katerih novi lastniki ne bodo smeli odslavlja-ti zaposlenih, hkrati pa bodo morali zagotoviti veljavnost obstoječih delovnih pogodb. Querin je med drugim napovedal, da družba IRIS namerava prodati tudi sektor ravnanja z odpadki. V Zagraju zaposlijo uradnika Občina Zagraj bo zaposlila uradnika za obdobje sedmih mesecev, ki bo delal 18 ur na teden. Prijave za nadaljnje selekcije bodo zbirali v pokrajinskem uradu za delo v ulici Alfieri v Gorici v torek, 4. avgusta. Mladinski praznik V parku Lenassi v ulici Vittorio Veneto v Gorici danes ob 15.30 glasbeni festival ob poletnem zaprtju središča Punto Giovani. Nastopili bodo DJ Skualo in skupine Writers Performance a Live Don Trafano (hiphop), The Crazy Zone (ska v akustični verziji), Frame of Pain (zabavni metal), Blame it on the Ocean (harcore), Evol (indie-rock) in Acu-feni (postrock, noise, psihedelična glasba). MARINA JULIA - Julijski podatki o morski vodi Čista kot solza V Tržiču se sprašujejo, zakaj je bilo morje junija izredno onesnaženo Morska voda v Marini Julii je bila julija čista kot solza. Analize, ki jih je opravila deželna agencija za okolje Arpa, so ugotovile izredno nizko stopnjo onesnaženosti, saj je bilo v vodi komaj 13 enot fekalnih bakterij, pri čemer je sto najvišja dovoljena vrednost. Zaradi tega se na tržiški občini sprašujejo, zakaj je bila junija voda izredno onesnažena, maja pa spet zelo čista. V vodi pred Marino Julijo je bilo junija 3.600 enot fekalnih bakterij, kar je preprečilo, da bi ukinili prepoved kopanja na priljubljenem tržiškem kopališču. Dežela je nameravala dati zeleno luč za ponovno kopanje, vendar se je spričo junijskih podatkov postopek prekinil. Tržiški občinski odbornik Paolo Frittitta pravi, da bodo septembra sklicali tehnično omizje, na katerem bodo razpravljali o problematiki in njenem reševanju. Ne glede na to bodo vsekakor še naprej zahtevali od dežele, da ukine prepoved kopanja, saj je bila voda v zadnjih šestih mesecih vedno čista z izjemo meseca junija. Za prepoved kopanja se sicer v Marini Julii ne zmenijo, saj je v teh dneh na plaži gneča kopalcev, ki v vodi iščejo osvežitev od poletne pripeke. y Marini Julii gneča kopalcev kljub prepovedi kopanja GORICA - Poletto o 25. juliju leta 1943 Trojni spomin na padec fašizma V imenu goriške sekcije VZPI-ANPI se Sil-vino Poletto spominja 25. julija leta 1943, ko je fašistični veliki svet izglasoval nezaupnico Benitu Mussoliniju in s tem zaključil njegov preko dvajsetletni režim. Poletto opozarja, da je zgodovinar Mario Pacor v svojih knjigah opisal dneve, ki so sledili padcu fašizma. Po njegovih besedah so po propadu fašističnega režima prevzeli oblast vojaki, ki niso dovoljevali antifašističnih manifestacij. Delavci so začetno ploskali vojakom, saj so bili prepričani, da je ravno vojska nosila zasluge za zlom fašizma; v naslednjih dneh so pa delavci razumeli, da je vojska skrbela za nadaljevanje nekdanje ureditve brez njenih značilnih simbolov, ki so jih medtem sneli s palač in zidov. Po navedbah Poletta je o manifestacijah po 25. juliju leta 1943 pisal tudi Giovanni Padoan -Vanni. »V ladjedelnicah v Tržiču, Trstu, Miljah, Pu-lju in na Reki, v tovarnah v Vidmu in Gorici, v Čedadu, Ronkah in Krminu so delavci stopili na ulice, da bi praznovali zlom fašizma. Po dolgih letih so se domov vrnili slovenski in italijanski politični zaporniki, ustanovili smo prve narodnoosvobodilne odbore,« se spominja Padoan. Poletto poudarja, da je za razumevanje takratnih dogodkov Silvino Poletto bumbaca zelo zanimiv tudi dnevnik, ki ga je pisal Galeaz-zo Ciano, minister Mussolinijeve vlade. »Aldo Vi-dussoni, državni tajnik fašistične stranke po rodu iz Foljana-Redipulje, je prišel do mene in mi spregovoril o Slovencih. Poudaril je, da jih hoče vse po vrsti pobiti. Rekel sem mu, da jih je milijon. To zanj ni bilo pomembno,« je 5. januarja leta 1942 v svoj dnevnik zapisal Ciano. Poletto poudarja, da omenjena tri pričevanja dokazujejo, kako huda je bila fašistična represija v naših krajih, hkrati pa kažejo na izreden pomen, ki ga je imel skupni narodnoosvobodilni boj Slovencev in Italijanov za kovanje sožitja med evropskimi narodi. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 26. julija 2009 1 17 PEVMA - Sinoči slovesno predali namenu ploščo in slačilnice Po dolgem pričakovanju končno imajo športno igrišče »Velika pridobitev za vasi na desnem bregu Soče«- Objekt primeren tudi za družabne in kulturne prireditve Po dolgem pričakovanju imajo v Pevmi novo športno igrišče, ki so ga sinoči predali namenu z doživetim praznikom. V imenu rajonskega sveta za Pev-mo, Štmaver in Oslavje je številne domačine, športnike, mlade in prebivalce vseh sosednjih vasi nagovoril predsednik Lovrenc Persoglia, ki je poudaril, da je nov objekt velika pridobitev za vasi na desnem bregu Soče. Po njegovih besedah bo nova plošča s slačilnicami lahko prizorišče športnih turnirjev, ob njej se bo zbirala mladina, primerna bo tudi za kulturna in družabna srečanja. Persoglia se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri gradnji, od delavcev do načrtovalcev in domačinov, ki so z udarniškim delom prispevali k dograditvi objekta. Za Persoglio je spregovoril njegov predhodnik na mestu rajonskega predsednika Silvan Primosig, ki ravno tako ni skrival zadovoljstva nad novo pridobitvijo, na katero so v Pevmi in okolici čakali dolga leta. Takoj po drugi svetovni vojni so namreč nekaj let razpolagali z nogometnim igriščem pri jahališču Remuda, potem pa je bila domača mladina brez igrišča, na katerem bi lahko igrala nogomet, odbojko in košarko. Pred kakimi štiridesetimi leti so tako začeli razmišljati o gradnji novega igrišča. Prva izbrana lokacija se je nahajala pod Šanco, tako domačini imenujejo ravnico na desnem bregu pevmskega Potoka. Takratna občinska uprava se s tem predlogom ni strinjala, ker je bila lokacija težko dostopna, zato pa je Primosig pred sedemnajstimi leti predlagal, da bi uresničili igrišče ob župnišču. Domačini do Pri-mosigovega predloga začetno niso bili ravno navdušeni, nekateri - kot sam pravi - tudi zaradi političnih razlogov, vendar so se naposled odločili, da naj se igrišče uresniči ob župnišču. Ker se je zbiranje dokumentacije zavlačevalo, se Primosig spominja, da so leta 1995 rajonski svetniki vstopili v župnišče, ga dejansko zasedli in v njem uredili sedež rajonskega sveta. Med drugim so takrat ugotovili, da je bilo poslopje vknjiženo s slovenskim imenom Občina Pevma. To je po besedah Primosiga zelo zanimivo, saj dejansko občina Pevma ni nikoli obstajala, vendar vknjižba dokazuje, da je bila stavba na podlagi avstrijske jusarske zakonodaje vknjižena kot skupna last vaške skupnosti, čeprav je bil v njen urejen sedež župnije. Leta 1995 so nato prejeli prva finančna sredstva za obnovo objekta, goriška občina je namreč dala na razpolago petdeset milijonov lir za popravilo strehe župnišča, medtem ko je zatem pokrajina zagotovila 200 milijonov lir za gradnjo igrišča. Sledil je še prispevek občine 360 milijonov lir in steklo je urejanje potrebne dokumentacije. Po zapletih s spremembo namembnosti zemljišča, ki je bilo začetno kmečko, so leta 2001 odobrili načrt za gradnjo igrišča, ki ga je izdelal arhitekt Jože Cej. Med posegom je gradbeno podjetje šlo v stečaj, zaradi česar se je gradnja zapletla, končno pa so sinoči le dočakali prerez traku z barvami italijanske in slovenske zastave. Del udeležencev sinočnjega praznika, v ozadju nove slačilnice (zgoraj); Persoglia nagovarja prisotne bumbaca Poleg Persoglie in Primosiga so spregovorili tudi goriški župan Ettore Ro-moli, pokrajinska odbornica Mara Čer-nic in predsednik zveze CONI Giorgio Brandolin, ki je pozdravil tudi v imenu dežele. Po nagovorih sta objekt blagoslovila domači župnik Marjan Markežič in goriški nadškof Dino De Antoni. Med gosti so izstopali podžupan Fabio Gentile, ravnateljica goriške Večstopenjske šole Elizabeta Kovic, župan Nove Gori- ce Mirko Brulc, predsednik krajevne skupnosti Solkan Miha Ravnik, predsednik SSO za Goriško Walter Bandelj, Livio Semolič in Igor Komel za SKGZ, Li-vio Rožič in Loredana Prinčič za ZSŠDI, pokrajinska predsednica ZSKD Vesna Tomsič, arhitekt Jože Cej ter inženirja goriške občine Massimiliano Vittori in Ignazio Spano. Prireditev sta povezovala Maurizio Corsi v slovenščini in Martina Cumin v italijanščini. Kulturni pro- gram so oblikovali učenci osnovne šole Josip Abram, sledil je prikaz nekaterih športnih panog. Nastopile so kotalkari-ce društva Vipava s Peči in mladi košarkarji goriškega Doma, odigrali so tudi odbojkarsko tekmo med domačim Našim praporjem in goriško Olympio. Danes se bo praznovanje v Pevmi nadaljevalo z rock koncertom. Od 20.30 dalje se bodo na odru zvrstile skupine Simplex, U-Kop, Kanalje in Maff. GORICA Amidei: drevi podelitev nagrad Z današnjim dnem se zaključuje 28. festival za nagrado za najboljši scenarij Sergio Amidei. Ob 21. uri bodo v parku palače Coronini proglasili letošnjega zmagovalca, niz dogodkov pa bo vse do večera zelo pester. Jutro se pričenja z retrospektivo posvečeno nagrajencu za življenjsko delo, Paulu Schraderju. Ob 10. uri bodo v Hiši filma zvrteli film »Auto Focus«, katerega scenarij je leta 2002 podpisal Michael Gerbosi, režijo pa Paul Schrader. Opoldne se na isti lokaciji obeta posebni dogodek. Član žirije nagrade Amidei in veliki italijanski režiser Franco Giraldi bo predstavil film, ki ga je re-žiral in zanj tudi napisal scenarij, »Con la furia di un ragazzo. Un ritratto di Bruno Trentin«. Film je posvečen velikemu borcu za sindikalne pravice in politiku Brunu Trentinu, rojenemu leta 1926 v Franciji, kamor se je zatekel njegov oče, prepričan antifašist. Trentin je pri samih 17 letih starosti postal komandant partizanske brigade, po vojni je vstopil v CGIL in KPI. Bil je državni tajnik sindikata kovinarjev FIOM, izvoljen je bil v poslansko zbornico, leta 1999 pa na listi Levih demokratov v evropski parlament. Od leta 1988 do leta 1994 je bil državni tajnik CGIL. Ogled današnjega filma v imenu zveze VZPI-ANPI svetuje Silvino Poletto. Popoldanske projekcije se pričenjajo ob 14. uri na Travniku. V okviru niza »Luna pred Luno« bodo predvajali celovečerec » Alphaville, une étrange aventure de Lemmy Caution«, katerega režijo in scenarij je leta 1965 podpisal Jean Luc Godard. Retrospektiva posvečena Schraderju se zaključuje ob 16. uri s projekcijo celovečerca »Mis-hima«, ki ga je nagrajenec režiral leta 1985. Večerno dogajanje bo potekalo v parku palače Coronini, v primeru slabega vremena pa v Hiši filma. Po razglasitvi zmagovalca bo v okviru ni-za,posvečenega kratkometražcem prišel na vrsto kinematografski maraton 6*60 - Visioni a tutto campo. Predvajali bodo zmagovalne kratke filme tretje izvedbe maratona, ki ga prireja študentsko združenje Makin'go. Sledil bo celovečerec Clinta Eastwooda »Gran Torino«. PEVMA - Praznovanje sv. Ane se je pričelo s knjižno novostjo Življenje posvetila ljudem v stiski Predstavili knjigo o Angeli Boškin, prvi šolani medicinski in skrbstveni sestri na Slovenskem V Pevmi se je praznovanje sv. Ane, v katero je bilo vključeno tudi sinočnje odprtje igrišča, pričelo v četrtek, ko so predstavili knjigo o Angeli Boškin, prvi šolani medicinski in skrbstveni sestri na Slovenskem. K množični udeležbi je nedvomno pripomogel spomin na domačinko, ki je po povratku domov po dolgi odsotnosti, vsa povojna leta tja do zgodnjih sedemdesetih let s svojim medicinskim znanjem rada pomagala pomoči potrebnim. Bila je specialist za injekcije, tudi z raznimi nasveti je pomagala ljudem v zdravstvenih težavah. O Boškinovi so pred nekaj meseci na televiziji Slovenija predvajali dokumen-tarno-igrani film s pomenljivim naslovom Pot k ljudem, zdaj pa je o njej izšla tudi knjiga. Čast predstavitve knjižne novosti je doletela prav Pevmo, kjer se je Angela rodila leta 1885 in umrla leta 1977. Počiva na pevmskem pokopališču. Predstavitve so se poleg domačinov udeležile tudi številne predstavnice iz vrst slovenskih medicinskih sester in šolskih zdravstvenih struktur, ki jim je bila Angela Boškin za vzor, prisoten pa je bil tudi goriški nadškof Dino De Antoni. Posebno gre zabeležiti prisotnost mentoric in pobudnic za usreničitev knjige in filma, višje medicinske sestre An- dreje Mihelič Zajec in diplomirane medicinske sestre Irene Keršič Ramšak, predsednice Zbornice-Zveze medicinskih sester Darinke Klemenc, Djurdje Sima, predsednice društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov iz Ljubljane. Prisotna je bila tudi Danica Zi-danik, vnukinja Angele Boškin. Prisrčno zasnovan kulturni večer sta uvedla rogista Jakob Fajt in Damjan Klanjšček, gojenca glasbene šole Emil Komel. Sledila je projekcija omenjenega filma, v katerem so gledalci spoznali življenjsko pot in dragoceno delo so-vaščanke Angele Boškin. Pravcata poslastica filma so krajši odlomki ohranjenega filmskega intervjuja Boškinovo, ko je bila že stara preko osemdeset let. Večer je vodil pevmski župnik Marjan Markežič, knjigo z naslovom Življenje in delo Angele Boškin pa sta predstavili njena avtorica, študentka medicine Andreja Korenčan (knjiga je v bistvu njena diplomska naloga) in njena mentorica Irena Keršič Ramšak. O knjižni novosti, ki sodi v zbirko Naše korenine, je spregovoril tudi predsednik goriške Mohorjeve družbe msgr. Oskar Simčič. Iz njihovih posegov je bilo razbrati, da je Angela Boškin življenje sprejela kot poslanstvo, ki ga je po- Z leve Andreja Korenčan, Oskar Simčič, in Irena Keršič Ramšak FOTO VIP vsem podredila ljudem v stiski. Na koncu se je razvila tudi krajša debata s pričevanji ljudi, ki so Angelo Boškin poznali, z njo sodelovali in cenili njeno de- lo. Prireditelji so poskrbeli, da so vsem, ki so zaslužni, da spomin na Angelo Bo-škin ne tone v pozabo, podarili priložnostno knjižno darilo. (vip) 1 8 Sobota, 25. julija 2009 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Kmalu preizkušanje nove črpalne hidroelektrarne Obnovljeni daljnovod Doblar-Avče v ponedeljek začne obratovati Podjetje Elektro-Slovenija (Eles) je včeraj opravilo strokovno tehnični pregled 1,8 kilometra dolgega obnovljenega daljnovoda Doblar-Avče, ki ga bodo v ponedeljek vključili v elektroenergetski sistem Slovenije. Ta odsek bo omogočal preizkuse črpalne hidroelektrarne Avče, so sporočili iz Elesa.Izvajalci so delo opravili v šestih tednih kljub obilici dežja in zahtevnemu delu na strmih pobočjih Soške doline, ko je bilo potrebno za pomoč pri delu uporabiti tudi helikopter. Namesto 17 starih stebrov enosistemskega 110 kilovoltnega (kV) daljnovoda so postavili devet novih dvo-sistemskih stebrov in nanje vpeli tudi najsodobnejši optični kabel, ki bo omogočil daljinsko vodenje črpalne hidroelektrarne Avče. »Predvsem pa bo omenjeni odsek daljnovoda omogočil začetek opravljanja funkcionalnih preizkusov novi črpalni hidroelektrarni Avče, ki ga tehnične zmogljivosti starega daljnovoda niso,« so poudarili. Obnovljeni odsek je del 18 kilometrov dolgega 110 kV daljnovoda Doblar-Nove Gorica, ki je v celoti delo italijanskih inženirjev iz- pred druge svetovne vojne, iz leta 1939. Zaradi dotrajanosti Eles izvaja rekonstrukcijo celotnega daljnovoda od Doblarja do Nove Gorice in od Nove Gorice do napajalne postaje v Divači, ki je edina napajalna transformatorska postaja za celotno severno Primorsko. Za odsek Doblar-Nova Gorica ima Eles gradbeno dovoljenje in skladno s postopkom javnega naročanja izbira izvajalca del, na trasi od Nove Gorice do Divače pa izvaja pripravljalna dela (pridobivanje dokumentacije, priprava razpisa za nakup in montažo kabla) za položitev kablovoda skozi Renče. »Le v celoti posodobljen daljnovod bo omogočal prenos električne energije za redno obratovanje črpalne hi-droelektrarneAvče, ki je načrtovana za jeseni in zanesljivo napajanje potrošnikov celotne severne Primorske,« so poudarili in navedli, da bo do takrat ta del Slovenije neustrezno napajan samo po 110 kV daljnovodu Divača-Aj-dovščina, saj stari italijanski daljnovod Divača-Nova Gorica -Doblar zaradi poteka prenove na posameznih odsekih daljnovoda ne obratuje več. (sta) Maturantje po dvajsetih letih spet skupaj Konec junija so praznovali 20. obletnico mature goriški maturantje, ki so leta 1989 opravili državni izpit. Na vroče poletne dneve izpred dvajsetih let, ko so dokazovali znanje pred komisijami, so se spominjali dijaki trgovskih zavodov Žiga Zois in Ivan Cankar, učiteljišča Simon Gregorčič, klasičnega liceja Primož Trubar in tehničnega zavoda ITI. [13 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo ESSO - Ul. I Maggio, 59 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Harry Potter e il principe mezzosan-gue«. Dvorana 2: Rezervirana za Nagrado Amidei. Dvorana 3: Rezervirana za Nagrado Amidei. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Harry Potter e il principe mezzosan-gue«. Dvorana 2: 16.00 - 18.45 -21.30 »Harry Potter e il principe mezzosangue«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Crossing Over«. Dvorana 4: 17.40 »Transformers - La vendetta del caduto«; 22.10 »Harry Potter e il principe mezzosangue«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Gran Torino«. il Razstave V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici poteka do sobote, 29. avgusta, prodajna razstava »Stampantica Estate 2009« od torka do sobote med 8.30 in 12.30 in med 15.30 do 19.30. V HOTELU LIPA V ŠEMPETRU je na ogled likovna razstava Silve Stantič Prinčič z naslovom Moji pogledi«. Razstava bo odprta danes, 25. julija, od 9.30 do 12.30, od srede, 29. julija, do sobote, 1. avgusta, ter od torka, 11., do sobote, 15. avgusta, med 10. in 12. uro in med 15. in 17. uro; zaprto od 2. do 9. avgusta. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo v ponedeljek, 27. julija, ob 11. uri odprtje razstave Sonce miru 2009, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom. Na razstavi sodelujejo trije afriški likovni umetniki Ade, Mika in Mali. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gorizia«; do 2. avgusta s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fondazionecarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na trgu de Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Tirelli per il grande cinema«; do 6. septembra od torka do nedelje med 9. in 19. uro, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. ~M Koncerti 77777777777777777777777777777777777777777777777777: OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije zaprto od 27. julija do 1. avgusta 2009 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcij a@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll tembra ob 20.30 v cerkvi pri Madoni-ni koncert gojencev, ki so se udeležili tačaja kitare glasbene fundacije »Citta di Gorizia«. V DEŽELNEM AVDITORIJU V GORICI bodo v sodelovanju z gledališčem Giuseppe Verdi iz Trsta uprizorili v četrtek, 30. julija, ob 21. uri opereto »So-gno di un valzer« F. Doermanna in L. Jacobsona, uglasbil Oscar Straus, v izvedbi Orkestra opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Predprodaja vstopnic (15 evrov) bo potekala pri blagajni avditorija med 17. in 19. uro od 24. do 30. julija (rezen v nedeljo), na prodaj bodo tudi eno uro pred začetkom predstave; informacije na tel. 0481-383380 in na naslov e-pošte tea-troverdi@comune.gorizia.it. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so začasne pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj v goriški pokrajini objavljene na oglasni deski pokrajinskega šolskega urada v ul. Rismondo, 6 v Gorici. Rok za morebitne ugovore je pet dni, do vključno 27. julija. @ Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča prijavljenim za izlet v Spilimbergo, ki bo v soboto, 1. avgusta, da bo prvi avtobus odpeljal iz Doberdoba izpred cerkve ob 7.30, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpotoval prav tako ob 7.30 iz Gorice od trga Medaglie d'oro - ul. Catterini, nato s postanki pri vagi - pri pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači ter v Štandrežu pri cerkvi. Priporoča se točnost! UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. septembra, enodnevni izlet na Koroško; informacije v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (380-4203829). Ü3 Obvestila GORIŠKI MUZEJ vabi na glasbena predavanja Glasbeni večeri z vinilnih plošč v amfiteatru ob gradu Kromberk (ob slabem vremenu v grajski veži): v torek, 28. julija, ob 21. uri bo bobnar, pevec, avtor glasbe in tekstopi-sec Sergej Randelovič predstavil izjemne glasbenike, kot so David Axelrod, Burt Bacharach, Scott Walker (Engel). NOTE V MESTU 2009: 27. julija, ob 20.30 na sedežu združenja Cuore Ami-co v ul. Cipriani 71 v Gorici koncert skupine Ensemble Jazz glasbene fundacije »Citta di Gorizia«; 29. julija, ob 20.30 v palači Attems v Gorici koncert dua Maura Soro (klavir) in Riccardo Zoccoli (kontrabas); 19. avgusta, ob 20.30 v župnijski dvorani na Rojcah koncert dua Daniela Brussolo (flavta) in Serena Vizzutti (harfa); 20. avgusta ob 20.30 v dvorani v ul. Brigata Pavia 21 koncert Gary Guitar Quartet; 25. avgusta ob 20.30 v parku Attems v Pod-gori koncert kvarteta Sax4et; 2. sep- DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v petek, 31. julija, ob 20. uri pokušnjo kraških sirov z naslovom Od mocarele do jamarja. Nujna predhodna rezervacija, informacije in vpisovanje na tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. KONZORCIJ CCM išče 20 mladih med 18. in 28. letom, ki bodo opravili enoletno civilno službo v okviru projekta BiblioGo! Prošnje je treba na sedežu konzorcija v Ronkah vložiti do ponedeljka, 27. julija. Dokumentacija je na voljo na spletni strani www.ccm.it, informacije pa nudijo tudi na tel. 0481774844. MLADI med 18. in 27. letom starosti bodo lahko predložili do 14. ure ponedeljka, 27. julija, v protokolarnem uradu goriške občine prošnje za civilno službo; na razpolago so štiri mesta prostovoljnega kulturnega operaterja, ki bo službo opravljal v okviru dejavnosti goriškega gradu; informacije nudijo Emanuela Uccello (tel. 0481383287), Alessandra Culot (0481383340) in Stefania Della Ricca (0481383295) ter spletna stran www.comu-ne.gorizia.it. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta za poletni dopust do 31. julija. URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. URADI DRUŽBE FILOLOGICA FRIU-LANA v ul. Bellini 3 v Gorici bodo zaprti od do konca avgusta. V KOMERCIALNEM CENTRU ISONZO v Gradišču bo danes, 25. julija, v okviru projekta Lady Lab potekal laboratorij izdelovanja predmetov iz balončkov. ZDRUŽENJE ITALIA NOSTRA prireja na svojem sedežu v ul. Bellini 3 v Gorici v ponedeljek, 27. julija, ob 18. uri večer ob 40-letnici delovanja. ZSKD obvešča, da bo v torek, 28. julija, goriški urad zaprt med 9. in 11. uro zaradi izobraževalnega tečaja. ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bo potekala v Doberdobu od 24. do 28. avgusta poletna delavnica za otroke od 6. do 11. leta starosti. Prijave 21. avgusta, v jutranjih urah. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, bo zaprta od 27. julija do 12. avgusta. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 27. julija ob 18.47 na železniški postaji v Sežani. Taborniški srečno! KD SKALA - do 31. julija je v teku moški in ženski amaterski nogometni turnir s pričetkom ob 19.15 na nogometnem igrišču v Gabrjah. Prireditve DNEVI SOKOLARSTVA bodo potekali danes in jutri, 25. in 26. julija, znotraj obzidja goriškega gradu. Udeležilo se bo petnajst sokolarjev iz Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Španije, Češke, Slovaške, Italije in Slovenije, razstavljenih bo stotrideset različnih ptic ujed. Program se bo pričel danes, 25. julija, ob 10. uri, z razstavo ptic, ob 11. uri bodo na vrsti poleti in tehnike lovskega napada in pristajanja izurjenih sokolov (ponovitev ob 18. uri ter v nedeljo, 26. julija, ob 11. in 18. uri), ob 17.30 se bo publiki z mimohodom in dvoboji v srednjeveških oblačilih predstavila skupina društva Arma Antica. V nedeljo, 26. julija, se bo ob 15. uri v grofovi dvorani goriškega gradu pričel posvet na temo Preprečevanje sokolovih bolezni. KROŽEK ANTON GREGORČIČ GORICA IN SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA v sodelovanju s SLOVIK-om vabita na srečanje z Borisom Pleskovičem, vodjo oddelka za pomoč državam v razvoju pri Svetovni banki v Washingtonu, ki bo govoril o svetovni gospodarski krizi in možnimi rešitvami. Ssrečanje bo v torek, 28. julija, ob 19. uri v KB Centru na korzu Italia 51 v Gorici. 0 Mali oglasi PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. PRODAM trisobno stanovanje v Štan-drežu, ul. Pasubio, 6 - prvo nadstropje. Dodatne informacije na tel. št. 3496200399. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giovanna Ma-gagnoli vd. Leban iz splošne bolnišnice v cerkev v Svetogorski ulici in na glavno pokopališče. DANES NA PALKIŠČU: 11.00, Iztok Vi-sintin (ob 10.30 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V FOLJANU: 10.30, Silvio Luigi Visintin v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Lino Dagri (iz Vidma) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču. PRI REDITVE_Sobota, 25. julija 2009 1 9 / PLES - V priredbi centra Terpsihora Plesno poletje Od 23. do 29. avgusta v bio-tehniški šoli v Šempetru pri Gorici Plesno poletje šempeterskega plesnega centra Terpsihora bo tudi letos odprlo svoja vrata ljubiteljem plesa in plesalcem, ki želijo izpopolniti različne plesne tehnike (lanske izvedbe se je udeležilo več kot 250 plesalcev in plesalk!). Udeleženci bodo izbirali med številnimi plesnimi tehnikami pod vodstvom priznanih domačih in tujih učiteljev. Nedvomno največje ime je Joe GLEDALIŠČE Alegado iz ZDA (Alvin Ailey Repertory Ensemble in sedem let solist pri Jose Limon Dance Company). Posebno pozornost si zaslužita talentirana plesalca Nastja Bremec in Michal Ryna fo-to Wiktor Bernatovicz), med mentorji pa je tudi Tržačanka Daša Grgič (plesna vzgoja za otroke od 7 do 10 let). Za informacije: 00386 31 300773 (Jasmina) www.klub-terpsihora.si. MILJE - V nedeljo na Trgu Marconi Sanje o valčku Nastopili bodo orkestraši in solisti opernega gledališča Verdi - Na sporedu glasba Oskarja Straussa Sogno di un valzer (Sanje o valčku - Walzertraum) je naslov koncertu, ki mu bo v nedeljo mogoče prisluhniti na miljskem Trgu Marconi (ob slabem vremenu pa v bližnjem Verdijevem gledališču). Koncert skladb Oscarja Strausa spada v sklop 40. mednarodnega festivala operete, nastal pa je v sodelovanju z miljsko občinsko upravo. Izoblikovali ga bodo člani orkestra opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta in solisti Loredana Pelizzari (sopran), Elena Boscarol (alt), Simonetta Cavalli (mezzosopran) ter tenorja Massimo Marsi in Francesco Paccorini; dirigiral bo Fabian Perez Tedesco. V vlogi pripovedovalca bo nastopil igralec Mauri-zio Zacchigna. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Hortis V petek, 31. julija ob 21.00 / Gledališka predstava: »Omini mezzi omini e ...«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: danes, 25. julija ob 20.30. Veliki trg Danes, 25. julija ob 21.00 / Srbski folklorni plesi. Jutri, 26. julija ob 21.00 / Koncert: The Swingle Singers. V četrtek, 30. julija ob 21.00 / Koncert: 60 ruggenti. V petek, 31. julija ter 1. in 2. avgusta ob 21.00 / Festival rock. Trg Hortis Danes, 25. julija ob 21.00 / Koncert: Mama Trio FT Gianni Cazzola; Ricce-si - Zanoner 4tet. V ponedeljek, 27. julija ob 21.00 / Koncert: ICS Quartet, Al Castellana & Soul Combo. V torek, 28. julija ob 21.00 / Nastopajo: Roberto Magris, Max Sornig, Drago Gajo Trio, Nah Jay-Jay Afro Jazz Band. V sredo, 29. julija ob 21.00 / Nastopajo: Paier, Valcic duo, Fabio Jegher, Doug Webb Quartet fest. Emilio Soa-na. V četrtek, 30. julija ob 21.00 / Nastopa BandOrkestra 55 pod vodstvom Marca Castellija feat. Martin Lubenov, Virutrio. MILJE Trg Marconi Danes, 25. julija ob 18.00 / Koncert čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus, ki ga vodi Tomaž Kmetič. Jutri, 26. julija ob 21.00 / Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta: »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa. Dirigent Stefano Furini. ■ 6. mednarodni glasbeni festival »Glasba brez meja 2009« Danes, 25. julija, Praprot / Večer etno-rock glasbe; Vlado Kreslin in Mali Bogovi (Slovenija); Radio Zastava (Italija); Red Katrins (Slovenija), vstop prost. Jutri, 26. julija, Praprot / Večer balkanske glasbe; Boban i Marko Marko-vič Orkestar (Srbija), vstop prost. V sredo, 29. julija, Kamnolom Repnič / Večer ciganske glasbe; koncert skupine Langa. V petek , 31. julija, Praprot / Kingston (Slovenija); Vallanzaska (Italija); Zak-kaman (Italija), vsto pprost. V soboto, 1. avgusta, Praprot / Rock večer; Big Foot Mama (Slovenija); The Grinders (Italija);Just Burning (Italija), vstop prost. V četrtek, 6. avgusta, Kamnolom Rep-nič - Večer dalmatinske glasbe; koncert dalmatinske Klape Leut iz Zadra. ■ MITTELFEST2009 ČEDAD 18.-26. JULIJA Danes, 25. julija Ob 17.30 v cerkvi sv. Frančiška: »Lorecc-hio di Beethoven«. Tekst in pripove-dovalčev glas: Massimiliano Finazzer Flory, Beethovnovo glasbo pa bo igral godalni kvartet. Od 16.00 do 19.00 po čedajskih ulicah: »Mittelmusica, Il Rinascimento friula-no«. Nastopajo: Giovanni Floreani, Gianfranco Lugano, Paolo Simonazzi. Ob 18.00 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: »Kako so Etruščani izšli iz krize«, lutkovna predstava. Zamisel: Gigio Brunello in Gyula Molnar. Lutke in scene: Gigio Brunello. Ob 19.30 v cerkvi Santa Maria in Corte: Irene Nemirosvsky: »Kot jesenske muhe«. Gledališka predstava. Produkcija: MittelFest2009. Ob 21.00 v samostanu P. Diacono: »Beethovnova deveta« v izvedbi Philharmonie der Nationen iz Berlina. Ob 22.30 v gledališču Ristori: »Opičja melanholija« v scenski priredbi Furia Bordona. Produkcija: MittelFest20009. Ob 23.00 v samostanu P. Diacono: »Site specific«, plesna predstava. Produkcija: Movingtheatre.de in Festival Sommerblut iz Koelna. Jutri, 26. julija Ob 11.30 v cerkvi sv. Frančiška: Stefan Stroissnig Ensemble, avstrijski godalni tercet. Od 16.00 do 20.00 po čedajskih ulicah: »Mittelmusica«, rezijanska ljudska glasba. Nastopa skupina San Giorgio iz Rezije. Ob 18.00 na gradu Canussio: »Musiche dall'inferno - LiberArti Futurismi An-tiDeologici«. Glasbeno govorna predstava. Zamisel: Marco Maria Tosolini. Ob 18.45 v svetišču na Stari gori: Poli-fonični pevski zbor iz Tirane bo izvajal staro albansko versko glasbo. Ob 18.00 na trgu P. Diacono: »Fagiolino dottore suo malgrado«, nastopa sku- pina Arrivano dal Mare!, v režiji Štefana Giunchija. Ob 19.00 v gledališču Ristori: Jitka Fran-tova: »Moja praška pomlad«. Produkcija: Farhenheit 451 Teatro. Režija: Daniele Šalvo. Ob 20.30 v samostanu P. Diacono: Pia Fontana: »Totalni mrk«. Produkcija MittelFest2009. Režija: Franco Pero. Ob 22.00 na trgu pred stolnico: »Zvezde nove Evrope«, velika plesna predstava z baletniki raznih svetovno znanih opernih gledališč. Orkester vodi Alfonso Scarano. _SLOVENIJA_ DORNBERK Zelena Arena Danes, 25. julija ob 22.00 / Tradicionalna Zelengajska noč; Atomik harmonik & DJ Lovro. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 Danes, 25. julija ob 21.00, Ljubljanski grad / Franz Joseph Haydn: »Apote-kar«, komična opera. Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana in Festival Ljubljana. Dirigent: Uroš Lajovic. Danes, 25. julija ob 20.30, Kranjska Gora - dvorana Vitranc / Ruski kozaki. Plesi in pesmi skupine kozakov z območja ob Donu. V ponedeljek, 27. julija ob 21.00, Križanke / Ruski kozaki. Plesi in pesmi skupine kozakov z območja ob Donu. V torek, 28. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Praški komorni orkester. Umetniški vodja: Antonin Hradil. V četrtek, 30. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Evropski godalni orkester. Dirigent: Rista Savic. Solist: Stefan Milenkovic. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: do 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: od ponedeljka, 27. julija (otvoritev ob 11.00), do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je do 2. avgusta na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gorizia«; prost vstop od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fonda-zionecarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatelli, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jejčič in Franc Dugo pod naslovom »Diver-genti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. GLASBA 1 6 Sobota, 25. julija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu SVETOVNO PRVENSTVO - V Rimu četrta kolajna za Italijo Prva srebrna medalja v zgodovini skokov v vodo Francesca Dallape in Tania Cagnotto s trimetrske deske le za Kitajkama Francesca Dallapè in Tania Cagnotto sta ponosno razkazovali srebrni kolajni ansa KOŠARKA - Priprave na evropsko prvenstvo Za eno izmed kolajn Na Rogli, pod taktirko Jureta Zdovca, vadijo vsi najboljši - EP od 7. do 20. septembra na Poljskem ZREČE - Slovenska košarkarska reprezentanca se je v sredo popoldne zbrala na Rogli, kjer je po dveh dneh testiranj na Fakulteti za šport v Ljubljani začela s pripravami za evropsko prvenstvo, ki bo od 7. do 20. septembra na Poljskem, kjer reprezentanca načrtuje osvojitev ene izmed kolajn. Kapetan reprezentance Matjaž Smodiš je že pred časom navedel, da je cilj ekipe na EP osvojitev odličja. »Od tega ne bežimo, cilj je medalja. Smo pa še zelo daleč od nje, na začetku poti in daleč od rezultatov, ki jih pričakujemo. V pripravljalnem obdobju nas čaka še veliko dela. Na igrišču se še ne poznamo, zato bo vsak trening in predvsem vsaka odigrana tekma zelo pomembna. Naša ekipa pa je po imenih zelo močna. Če ne bo poškodb in sporov znotraj reprezentance, potem lahko stopimo na zmagovalne stopničke,« je prepričan Smodiš. »Zelo sem zadovoljen, da smo se na Rogli zbrali vsi in da so vsi igralci tudi zdravi. Košarkarje čaka peklenski teden, saj je fizična priprava zelo pomembna. Imamo visoke cilje in tudi javnost od nas veliko pričakuje. Naredili bomo vse, da izpolnimo vaše in naše želje,« je povedal Jure Zdovc, selektor in trener slovenske ekipe, ki bo imel poleg uigravanja skupaj s svojim strokovnim štabom nalogo, da iz izvrstnih posameznikov oblikuje tudi močno in homogeno ekipo. Zdovc je v svoj najožji strokovni štab izbral pomočnika trenerja Toma Mahoriča in Mira Aliloviča, trener za telesno pripravo je Jadranko Ni-kolic, za analizo tekmecev pa bo skrbel Grk Stefanos Dedas. Po šestih letih se v reprezentanco vrača Saša Vujačič, ki je letos z Los Angeles Lakers osvojil naslov prvaka NBA, najmočnejše košarkarske lige na svetu. »Ne bi se rad oziral v preteklost in na to, kako in zakaj sem v Sloveniji postal 'grdi deček', ki ne želi igrati za reprezentanco. Direktor reprezentance Marijan Kraljevič, generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Iztok Rems in vodja članske reprezentance Matej Avanzo so me obiskali v ZDA in mi predstavili jasne cilje. V Slovenijo nisem prišel za mesec ali dva zato, da bi se sončil, ampak da bi vsi skupaj dosegli uspeh. Sposobni smo osvojiti medaljo. V preteklostih je slovenska ekipa dobro igrala in tudi uspešno nastopala, toda manjkal je korak več. To je naš cilj, želimo priti med prve tri. Prvi vtisi v ekipi pa so zelo dobri, saj je Saša Vujačič je v letošnji sezoni z ekipo Los Angeles Lakers postal prvak severnoameriške košarkarske poklicne lige NBA ansa reprezentanca zelo dobro organizirana in tudi prva dva treninga sta bila odlična,« je pojasnil Vujačič. Slovenija bo tekme prvega kroga EP odigrala v Varšavi; 7. septembra proti Veliki Britaniji (ob 18.15), v torek, 8. septembra, proti Srbiji (18.15), v sredo, 9. septembra, pa še proti Španiji (21.15). Drugi del EP bo potekal v Lodžu (12., 14. in 16. septembra), zaključni boji pa bodo od četrtfinala naprej 17. do 20. septembra potekala v Katovicah. »Naša skupina je ena najtežjih. Poskušali bomo dobiti vse tekme in si tako pripraviti kar najboljše izhodišče pred nadaljevanjem prvenstva,« pa je zatrdil Primož Brezec. Širši seznam slovenske košarkarske reprezentance: - bralnici: Goran Dragic, Phoenix Suns, 1,90 m, letnik 1986; Jaka Klobučar, Union Olimpija, 1,98 m, 1987; Jaka Lakovič, Barcelona, 1,86 m, 1978; Domen Lorbek, Benetton, 1,98 m, 1985; Beno Udrih, Sacramento Kings, 1,91 m, 1982; Samo Udrih, Estudiantes Madrid, 1,95 m, 1979; Saša Vujačič, Los Angeles Lakers, 2,00 m, 1984; - krili: Goran Jagodnik, Nymburg (Češ), 2,01 m, 1974; Boštjan Nachbar, Dinamo Moskva, 2,06 m, 1980; - centri: Primož Brezec, Roma, 2,16 m, 1979; Jurica Golemac, Roma, 2,08 m, 1977; Erazem Lorbek, CSKA Moskva, 2,10 m, 1984; Uroš Slokar, GMAC Bologna, 2,10 m, 1983; Matjaž Smodiš, CSKA Moskva, 2,05 m, 1979; Gašper Vidmar, Fenerbahče Ülker, 2,09 m, 1987. RIM - Po seriji nehvaležnih četrtih mest in bronastih kolajn, se italijanski skakalci v vodo veselijo prvega srebra. Na drugo stopnico zmagovalnega odra sta pri sinhronih skokih z tri-metrske deske stopili Tania Cagnotto in Francesca Dallape, ki sta zbrali kar 329,70 točk. Boljši od njiju sta bili le Kitajki, olimpijski prvakinji, Guo Jingjing in Wu Mingxia, ki sta branili tudi svetovni naslov. Kitajki sta zbrali 348 točk. Na tretje mesto sta se uvrstili Rusinji Julia Pakhalina in Anastasia Pozdnjakova (310,80 točk), ki sta se na lanskih olimpijskih igrah v Pekingu uvrstili na 2. mesto. Dvojica Cagnotto-Dallape je Italiji na rimskem svetovnem prvenstvu prinesla četrto kolajno. Bolj pomembno pa je, da je to prva italijanska srebrna medalja v zgodovini skokov v vodo. Za Ca-gnottovo je bila včerajšnja že druga medalja, saj je bila z deske (3 m) tretja. »Nedvomno je srebro veliko bolj pomembno. Z njim pa se veseliva v dveh,« je ponosno dejala Tania Cagnotto. Francesca Dallape pa je bila zelo presenečena: »Nikoli nisem verjela, da bom domov odnesla srebrno medaljo.« SINHRONO PLAVANJE - Italijanki Beatrice Adelizzi in Giulia Lapi sta se v dvojicah (prosti program) uvrstili na solidno 5. mesto. Zbrali sta 95,335 točke. Četrtouvrščeni Kanadčanki sta ju prehiteli le za slabih 5 desetink toč-ke.Najboljši sta bili Rusinji Natalia Iš-čenko in Svetlana Romašina, ki sta zbrali 98,833 točke. Z 98,333 točke sta se na drugo mesto uvrstili Španki Fuentes-Mengual, tretji pa sta bili Kitajki, dvojčici Tingting-Wenwen Jiang (97 točk). Italijanki sta bili z uvrstitvijo zelo veseli in že gledata na londonske olimpijske igre leta 2012. »Federacija nam izplača le povračilo stroškov, slabih 8 tisoč evrov letno. Upam, da nama bodo zdaj dali še kako dodatno denarno nagrado,« sta dejali »azzurri«, ki obiskujeta fakulteto za šport (Giulia) in kemijo (Beatrice). VATERPOLO, moški, skupina C: Kazahstan - Španija 5:11, Srbija - Avstralija 8:8; skupina A: Južna Afrika -Madžarska 5:15, Kanada - Nemčija 5:4; skupina A: Zda - Romunija 7:5, Italija -Makedonija 12:5. Osmina finala: Italija - Srbija. NOVA AFERA Pet jamajških atletov pozitivnih na dopinškem testu KINGSTON - Pet jamajških atletov je bilo pozitivnih na dopinškem testu konec prejšnjega meseca na jamajškem prvenstvu, ki je bil tudi izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo v atletiki avgusta v Berlinu. Imen niso navedli. Po dva kršitelja naj bi bila člana štafet 4 X 100 in 4 X 400 m za moške in ena pa članica štafete 4 X 100 za ženske. ČEPLAK - 32-letna slovenska atletinja Jolanda Čeplak, svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 m bo v torek v Mariboru na veliki nagradi Vzajemne spet tekmovala. V DOBRI FORMI - Rusinja Ana Al-minova je na državnem atletskem prvenstvu dosegla najboljši čas sezone na svetu v teku na 800 m. Že v predtekmovanju je tekla 1:57,86. BRAJKOVIČ - Ameriški kolesar Lance Armstrong bo po koncu sezone zapustil vrste kazahstanske Astane. To se je že nekaj časa napovedovalo, včeraj pa je novica postala uradna, saj je ameriško elektronsko podjetje Radio Shack potrdilo, da bo sponzoriralo no-vustanovljeno ameriško moštvo ProToura, katerega kapetan bo Armstrong. V novo ekipo se bodo preselili tudi direktor Johan Bruy-neel, Levi Leipheimer, Chris Horner, Jaroslav Popovič in tudi Slovenec Jani Brajkovič. ODBOJKA - Svetovna liga, final six: Brazilija - Argentina 3:0, Srbija - Rusija 3:1. EP U19 - Slovenska nogometna reprezentanca do 19 let je na svoji drugi tekmi evropskega prvenstva v Ukrajini izgubila proti švicarskim vrstnikom z 1:2. Izbranci Miloša Kostiča bodo zadnjo tekmo predtekmo-vanja igrali v ponedeljek, ko se bodo ob 18. uri pomerili z Anglijo. Za Slovenijo je edini zadetek dosegel Fink. Lokavec Miha Mevlja je igral celo tekmo, njegov brat Nejc pa ni stopil na igrišče. DE SANCTIS - Vratar Morgan De Sanctis se je pridružil Napoliju na pripravah v Avstriji. UDINESE - Sergio Gasparin je novi pooblaščeni upravitelj videmskega kluba. ALBANSKA BOLOGNA - Večinski delež nogometnega A-ligaša iz Bologne je odkupil albanski podjetnik Rezart Taci. LE IZ TKANINE - Vse kaže, da je vsaj za naslednje obdobje rešena težava z viso-kotehnološkimi plavalnimi kostimi. Mednarodna plavalna zveza (FINA) je na kongresu v Rimu sklenila, da bodo plavalci po 1. 1. 2010 lahko na največjih tekmovanjih spet nastopali le s kostimi iz tkanine. NEPOŠTENI ZDRAVNIK - Ob robu SP v Rimu je policija pri enem od avstralskih zdravnikov odkrila nedovoljena poživila. Policija naj bi prepovedana sredstva zaplenila že v četrtek, zdravnik pa naj bi jih imel skrite v torbici, namenjeni za nujno medicinsko pomoč. KOLESARSTVO - Dirka po Franciji Rekorder Cavendish Kralj sprintov boljši od Hobna - Danes legendarni vzpon na Mont Ventoux ANNECY - Britanski kolesar Mark Cavendish (na sliki ANSA) nadaljuje s svojim nizom zmag v sprintih letošnjega Toura. S tem elementom si je priboril tudi zmago v 19. etapi, kar je za kolesarja moštva Columbia High Road že peta na dirki. Drugo mesto je zasedel Norvežan Thor Hushovd, tretje pa Nemec Gerald Cio-lek. Skupno vodstvo je zadržal Španec Alberto Contador. Čeprav 19., 178 kilometrov dolga etapa ni bila med najlažjimi, je bilo jasno, da lahko ima le dva scenarija. Sprinterske ekipe so garale, da bi prišlo do zaključnega sprinta, svojo 'računico' pa so imeli tudi ubežniki, ki so videli svojo zadnjo priložnost. Med njimi je bil spet tudi Simon Špilak, ki je skupaj še z devetimi kolesarji pognal v beg že po devetem kilometru. Skupina se je nekaj trenutkov pozneje povečala, ker pa so bili v njej tudi nekateri nevarni tekmovalci (Cadel Evans, Kim Kirchen, Luis Leon Sanchez), veliko možnosti ni imela. Glavnina je vse ujela že do 14 kilometrov dolgega vzpona na prelaz Escrinet, na katerem sta napadla Francoz Laurent Levefre in svetovni prvak Alessandro Ballan, a njuna prednost 12 sekund na gorskem cilju ni zadostovala. Skupina približno 40 kolesarjev ju je ujela kilometer pred ciljem. Odločal je sprint, v katerem pa je bil spet nepremagljiv Mark Cavendish, ki je le potrdil status najboljšega sprin-terja na zadnjih dveh dirkah po Franciji. Zdaj ima kolesar z otoka Man na Touru že devet etapnih zmag in je s tem postavil britanski rekord, ki se ga je od 11. etape lastil skupaj z Barryjem Hobnom (tekmoval je v 60. in v začetku 70. let). »Moštvene kolege sem prosil, naj me vlečejo do vrha vzpona in da se jim bom oddolžil z zmago. Obljubo sem moral držati,« je dejal Cavendish, ki po današnji izredno težki etapi na Mont Ventoux (176 km), kjer nekateri še načrtujejo napad na rumeno majico Alberta Contadorja, cilja tudi na zmago v jutrišnji zaključni etapi: »Res bi bilo lepo dirko zaključiti z etapno zmago v Parizu. Toda najprej moram preživeti jutrišnji dan.« Skupno: 1. Alberto Contador (Špa/Astana) 77:06:18; 2. Andy Schleck (Luk/Saxo Bank) +4:11; 3. Lance Armstrong (ZDA/Asta-na) 5:21; 4. Bradley Wiggins (VBr/Garmin) 5:36; 5. Andreas Klö-den (Nem/Astana) 5:38; 6. Fränk Schleck (Luk/Saxo Bank) 5:59; 7. Vincenzo Nibali (Ita/Liquigas) 7:15; 108. Simon Špilak (Slo/Lam-pre) 2:30:21. / ŠPORT Sobota, 25. julija 2009 21 NAŠ POGOVOR - Pobudnik novega tržaškega košarkarskega projekta Matteo Boniciolli » Ze dolgo let se ni zgodilo, da bi bilo v ekipi pet Tržačanov« Ciljamo, da bi tržaški košarkarji prišli v člansko ekipo kot produkt mladinskega sektorja Pobudnik novega tržaškega košarkarskega projekta Matteo Boniciolli je dobra dva tedna pred začetkom priprav na novo športno sezono (članska ekipa Acegasa, ki bo po napredovanju igrala v A ligi amaterjev, bivši B1, bo s treningi pričela 9. avgusta) dejansko že izročil potrjenemu trenerju Pallacanestro Trieste Massi-mu Bernardiju popolno ekipo v dokončni podobi. Sestavljali jo bodo potrjeni zunanji igralci Bocchini, Ci-gliani, Lenardon, Marisi in Spanghe-ro ter krilni center Benevelli, novi obrazi pa so krili Colli in Scarponi ter centra Benfatto in Crotta. »Že dolgo let se ni zgodilo, da bi bilo v deseterici tržaške ekipe kar pet Tržačanov (veteran Bocchini in mladi Cigliani, Colli, Crotta in Spanghero, op. ur.). Tega se zelo veselim, s pripombo, da smo jih morali najeti po cenah s tržišča, na primer iz Siene (Crotta, okoli katerega so bila pogajanja glede odškodnine dokaj težavna, op. ur.). Ciljamo na to, da bi prihodnje generacije mladih tržaških košarkarjev prišle v člansko moštvo kot produkt mladinskega sektorja, ne pa kot povratniki iz tujih okolij« je poletni trud uprave stvarno predstavil Boniciolli. Katere bodo predvidoma tehnične značilnosti nove ekipe? »Dodatno smo znižali srednjo starost in dvignili srednjo višino ekipe, povečali njeno fizično moč in atletski potencial. Bocchini je edini igralec, star več kot trideset let. Sestavili smo moštvo z desetimi pravimi igralci. To jamči tekmovalnost na treningih in zna biti prednost v dolgi sezoni, v kateri lahko pride do poškodb in bolezni. Glavna postavka Bernardijeve košarkarske filozofije je delo v telovadnici in mlada zasedba je iz tega vidika hvaležna in primerna. Že lani smo zablesteli v končnici prvenstva in tudi letos želimo priti dobro pripravljeni v zaključni vrhunec sezone, ko bodo tako posamezniki kot postava zagotovo napredovali v primerjavi z začetkom. Po drugi strani zna tak sestav imeti nekaj težav v uvodnem selu sezone, zato apeliram na našo zvesto publiko, naj ima potrpljenje ob morebitnem počasnejšem startu na višji ravni.« Kako ste v splošnem zadovoljni z razvojem ambicioznega projekta v dobrobit vse tržaške košarke? »V mestu se nam je pridružilo Pobudnik novega tržaškega košarkarskega projekta Matteo Boniciolli in trener tržaške ekipe Acegas Aps Massimo Bernardi. Na sliki spodaj Marco Spanghero (desno), ki pokriva slovenskega košarkarja tržiškega Falconstarja Daniela Baticha (tudi v sezoni 2009-10 bo Batich igral v Tržiču) kroma veliko društev, med moje cilje pa sodi tudi širitev projekta na področje Gorice in Tržiča. Župani teh mest so mi nekako že poverili nalogo, naj uresničim ta ambiciozen skupni načrt, seveda pa je zdaj potreben čas. Omenil bi rad tudi intenziven dialog z Markom Banom, ki je človek bistrih idej, poleg tega, da naju veže prijateljski odnos. Seveda tudi klubi slovenske narodne skupnosti morajo najprej skrbeti za svoje delovanje in članstvo, vendar zelo rad bi videl, da bi se v kratkem kak mlad slovenski košarkar lahko predstavil na čim višji ravni v reprezentančni mestni članski ekipi.« TENIS - Portorož Safina zlahka v polfinalu PORTOROŽ - Prva igralka sveta Dinara Safina si je na teniškem turnirju WTA Banka Koper Slovenia Open proti Italijanki Marii Eleni Camerin zlahka priigrala polfinale. Rusinja je po uri in devetih minutah igre tekmico izločila s 6:3 in 6:0. V današnjem polfinalu se bo ob 18. uri pomerila z Italijanko Alberto Brianti, 106. igralko z lestvice WTA. Kot prva si je sicer danes polfinale že zagotovila Briantijeva, ki je na veliko žalost domačih ljubiteljev tenisa v 1. krogu 220.000-dolarske-ga turnirja izločila tudi glavno slovensko orožje letos, Polono Her-cog. Tokrat je bila «žrtev» 29-let-ne Italijanke dve leti mlajša Francozinja Camille Pin, ki je tokrat že četrtič nastopila v Portorožu in na Obali kljub današnjemu porazu s 3:6 in 2:6 dosegla svoj najboljši izid. Polfinalistka Portoroža je po manj kot 50 minutah igre postala tudi mlada Švicarka Stefanie Vögele, ki jo imajo mnogi za naslednico Martine Hingis. ATLETIKA Danes na tržaški Kolonji 38. Trofeja CUS Danes popoldne bo na tržaškem atletskem igrišču »Draghicchio« na Kolonji tradicionalni, že 38. atletski miting tržaškega kluba CUS, ki spada v sklop Trofeje Alpe Jadran. Na Kolonji se bodo danes pomerili atleti različnih športnih disciplin iz Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Atletski miting se bo začel ob 15.30 z metom diska. Zadnja disciplina, moška in ženska hitra hoja na 5 kilometrov, bo na sporedu ob 19.30. Sledilo bo nagrajevanje. Spored: 15.30 med diska M (Trofeja Pettarin), 16.30 400h M (Trofeja Colautti), skok v daljino M (T. Belladonna), skok s palico Ž in met diska, 1645 400 h Ž, met krogle, 17.00 800 m M, 17.15 800 m Ž, met krogle, 17.30 100 m M in met kopja (Trofeja Ivo Gherlani, nastopala bo Biserka Cesar), 17.55 100 m Ž, 18.20 3000 m M, 18.40 3000 m Ž, 18.55 200 m M, 19.15 200 m Ž, 19.30 hitra hoja 5 km Ž in M (tekmuje Fabio Ruzzier), 20.00 nagrajevanje. BALINANJE Danes v Nabrežini mednarodni turnir Danes bo na naših balinarskih stezah vse živo. Nabrežinsko društvo, ki ima sedež pri železniški postaji bo organiziralo svoj tradicionalni društveni mednarodni turnir, ki je običajno množično obiskovan. Tako bo tudi danes, saj je bilo na tekmovanje povabljenih kar 20 trojk iz zamejstva, Hrvaške in Slovenije. Nabrežinci so znani po tem, da so zelo gostoljubni in vsako leto skušajo narediti vse, kar je v njihovih močeh, da se prisotni v njihovi sredi kar čimboljše počutijo. Prepričani smo, da bo tako tudi danes. Z neobičajnimi težavami se utegnejo srečati po vsej verjetnosti zaradi napovedanega slabega vremena. Prepričani pa smo, da bodo tudi to težavo premostili s pomočjo pokritih objektov. Nastopajoči se bodo zbrali danes ob 8. uri ob društvenih igriščih ob nabrežinski postaji. (Z.S.) □ Obvestila CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OS Bevk na Opčinah, od 24. do 28. 8., ter od 31. 8. do 4. 9. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. KOŠARKARSKI KLUB BOR in ZSŠDI prirejata od nedelje, 30. avgusta, do nedelje, 6. 9., že tradicionalni košarkarski kamp v kraju Gorenje med Zrečami in Roglo. Priprav se lahko udeležijo košarkarji letnikov od 1991 do 2001. Informacije in prijave na telefonskih številkah 3391788940 (Stojan Corbatti) in 3383764446 (Robi Jakomin). NOGOMET - Prihodi, odhodi in priprave Prvi se bodo začeli potiti Sovodenjci Belo-modri na igrišču že 3. avgusta - Kras Koimpex bo začel dva dni kasneje - Čoka h Krasu ali k Muggii? - Načrti za proseško Rouno Nogometaši amaterskih društev se bodo kmalu začeli pripravljati na novo sezono. Prvi bodo s pripravami začeli Sovodenjci, ki bodo letos novinci v promocijski ligi. Varovanci trenerja Claudia Sarija se bodo začeli potiti že 3. avgusta. Trenirali bodo do 8. avgusta, nato pa jih bo čakal še en teden dopusta in na igrišče se bodo vrnili po velikem šmarnu, 17. avgusta. 5. avgusta bo na vrsti Kras Koimpex, ki bo v sezoni 2009-10 v elitni ligi naša najvišje rangirana ekipa. 10. avgusta bodo prvi trening opravili pri Vesni, pri Primorcu in pri Bregu. Nogometaše trebenskega društva bo prvi dan na atletskem stadionu na Kolonji testiral kon-dicijski trener Duško Švab. Po velikem šmarnu, 17. avgusta, pa bodo začeli vsi ostali: Ju-ventina v promocijski ligi, Primorje in Zarja Gaja v 2. AL ter Mladost v 3. AL. PRIMORJE - O proseški ekipi smo doslej bolj malo pisali. »Pravzaprav večjih premikov nismo imeli,« je potrdil predsednik proseške-ga kluba Roberto Zuppin in dodal: »V glavnem iščemo mlade nogometaše. Denarja ni in ga ne bomo zaman trosili. Z ostalimi odborniki se trudimo, da bi v moštvo znova privabili dva domača igralca, ki trenutno mirujeta. To sta Alexander Kante in Igor Černjava.Oba sta zelo kakovostna in bi bili vsi zelo veseli, da bi se vrnila na igrišče.« Doslej so pri Primorju najeli napadalca Domancicha, ki je lani igral pri San Giovanniju. Proseški ekipi pa se bosta pridružila še slovensko govoreča igralca, napadalec Aron Kraljič iz Prebenega in zvezni igralec Niki Meriggioli (oba letnika 1989). Pri-morje obenem snubi Vesninega vratarja Štefana Maganjo. DVOJČKA ČOK - O Aljoši in Janu Čok smo že pisali, da bosta v prihodnji sezoni igrala pri repenskem Krasu. Medtem pa je repenska dvojčka začela resno snubiti tudi Muggia. Kje bosta v prihodnji sezoni igrala brata Čok, bomo najbrž izvedeli že danes, ko se bosta sestala predsednik Primorja Zuppin in Krasov kolega Centrone. ROUNA - Medtem ko peščeno igrišče na Rouni sameva, se na Proseku šušlja o njegovi usodi. Načrtov je kar nekaj. Pomembna pa sta dva. Nekateri bi igrišče radi spremenili v dirkališče za avte go-kart. Primorje, društvo Venjulia (rugbi) in klub, ki se ukvarja s hokejem na travi, bi zgradilo sodobni športni center. (jng) Peščeno igrišče na proseški Rouni je zarasla trava in plevel kroma 22 Sobota, 25. julija 2009 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat poročala o uspelem družabnem večeru Tržaškega Sokoa. »Uvedba družabnih večerov v našem 'Sokolu' je bila - kakor kaže - res srečna in vrlo dobro vspela misel. O 'družabnem večeru', nam ne preostaja reči dru-zega, nego da je bila to krasna in nadvse animirana prireditev na čemer iz srca čestitamo našemu vrlemu 'Sokolu'! Že ob deveti uri je bila Sokolska dvorana natlačena občinstva, tako, da so pozneje došli morali radi pomanjkanja prostora - žalibog - odhajati. Mej navzočim smo opazili državne in deželne poslance Pogačnika, dr. Rybarja in profesorja Man-diča, deželne poslance dr. Gregorina in dr. Slavi-ka, odvetnika dr. Pretnerja, dr. Wilfana in mnogo druge naše inteligencije. Razveseljivo je dejstvo, da je bilo to pot mej udeleženci posebno mnogo bratov Hrvatov in Čehov. Brat Joško Cvek je imel mej burnim odobravanjem na zbrano občinstvo krasen nagovor. Kraljica večera je bila naša priljubljena subretka, gospa Zofka Štularjeva. Njen zvonki in ljubki glas, s katerim je pevala kuplete in lepe pesmice, njena prirojena jej gibčnost v kre-tanju, njena redka simpatičnost na odru v burki 'Inštrumentar', je občinstvo navdušila, da je z burnim ploskanjem in živio-klici dajalo duška svojim čutilom. Da, gospa Štularjeva je res prava miljenka našega občinstva, zato upamo, da bomo imeli še često priliko slišati jo na naših prireditvah. Od strani Sokola jej je bil podarjen krasen šopek svežih cvetlic. Poleg gospe Štularjeve gre za krasni vspeh v prvi vrsti zasluga našemu bratu Jaki Što-ka. V burki 'Inštrumentar' - ki jo je le nalašč za ta večer napisal - je bil naš Jaka res imeniten humorist. Navajeni smo ga tako, da si naših zabav brez Jake in gospe Štularjeve niti misliti ne moremo. Omeniti nam je tudi gospoda Kjudra, ki je prav dobro pogodil gluhega 'inštrumentarja'.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V veliki sindikalni dvorani v Ulici Pondares se je te dni sestal glavni svet sindikalnih kategorij nove Delavske zbornice CGIL. Številnim delegatom delavcev različnih sektorjev so člani zveznega tajništva predložili obširna poročila o raznih problemih, ki neposredno zadevajo tržaško delavstvo. Tako so med drugim poročali o splošnem položaju, ki je nastal v zvezi s krizo, ki je zajela velike tržaške industrijske objekte, o upadanju prometa, o vedno večjem dvigu življenjskih stroškov, predvsem pa o položaju v podjetjih IRI. Ob vsakem poročilu je prišlo do živahne razprave, v kateri so predstavniki delavcev zahtevali aplikacijo raznih ukrepov, ki so potrebni, da se zboljša gospodarski položaj Trsta in življenjska raven njegovega prebivalstva. Po poročilih in razpravi o vseh najvažnejših problemih je glavni svet odobril resolucijo, v kateri so zaobjeta vsa pereča vprašanja. Resolucija predvsem opozarja tržaško javno mnenje na težak po- ložaj, v katerem so tukajšnja podjetja IRI: glavni vzrok za to je dejstvo, da so bila izključena iz proračuna, ki ga je pripravilo ministrstvo za državne udeležbe. Tako ne bodo dobile ladjedelnice Sv. Roka, Sv. Marka in livarna ILVA nobenih sredstev iz državnega fonda, le deloma pa so bili vključeni v proračun tržaški Lloyd, Tovarna strojev Sv. Andreja ter tržiška ladjedelnica. Resolucija poudarja, da je obsodbo tržaških podjetij IRI potrdil tudi minister za državne udeležbe Lami -Starnuti, ko je najavil načrt skrčenja obratov in su-spenzije ter odpustitve delavcev. Nova Delavska zbornica CGIL poudarja v resoluciji potrebo po takojšnjih in nujnih dodelitvah fondov za povečanje in modernizacijo tržaških industrijskih objektov. Tajništvo sindikata izraža tudi kategorijam sindikatov gradbene stroke, Acegata, pristaniščnikom, železničarjem, grafičnim delavcem, poštnim uslužbencem in drugim priznanje za njihovo dosedanje delo. FILMI PO TV Nedelja, 26. julija, Rai 3, ob 23.25 Il console onorario Režija: John Mackenzie Igrajo: Michael Caine, Richard Gere, Bob Ho-skins in Elpidia Carrillo Angleški zdravnik Eduardo Plarr se končno vrne v svoj rojstni kraj, na območje meje med Argentino in Paragvajem. Nekega dne se na njegovem domu zglasi zloglasna tolpa, ki je pred par urami pomotoma ugrabila angleškega konzula Charleya Fortnuma. Skupina nepridipravih je namreč nameravala ugrabiti ameriškega ambasadorja, ki pa se je zadnji trenutek uspel izmuzniti nameri. Ponedeljek, 27. julija, La 7, ob 01.25 Il bacio della pantera Režija: Jacques Tourneur Igrajo: Simone Simon, Kent Smith, Tom Con- way in Jane Randolph Jacques Tourneur, starosta tovrstnega filmskega žanra, se je leta 1942 preizkusil s filmsko zgodbo, ki se je nato zapisala v sam vrh filmske zgodovine. Junakinja njegove pripovedi je tokrat mlada srbska ženska, ki zavrača vsakršen spolni odnos s svojim možem. Prepričana je, da bi se drugače spremenila v krvoločno zver. Zagonetni primer zaupajo prizadevnemu psihiatru. Kljub dolgoletni izkušnji pa postane tudi sam njena žrtev, ki pa jo naposled smrtno udari. Škoda le, da umre pri tem tudi on. Sreda, 29. julija, Canale 5, ob 21.10 Palermo - Milano, solo andata Režija: C. Fragasso Igrajo: Raul Bova, Giancarlo Giannini, Romina Mondello, Stefania Sandrelli Šestim policistom je zaupana odgovorna naloga, da pospremijo mafijskega osumljenca iz Palerma do Milana. Njihova pot bo morala premostiti neverjetne zapreke, in policisti se bodo za las izognili tragediji. Ko bo njihov avtomobil končno prispel do prestolnice Lombar-dije, bodo uprizorili neke vrste zmagovalno koračnico, ki je v marsičem podobna slavju dokončne zmage nad kriminalom ... Četrtek, 30. julija, Rai 3, ob 21.10 Sabrina Režija: Billy Wilder Igrata: Audrey Hepburn, Humphrey Bogart ZDA, 1954 Tistim, ki radi sanjajo, se nikoli ne udajo in verjamejo v moč ljubezni, bo Wilderjeva zgodba nedvomno všeč. Sanjska zgodba namreč pripoveduje o Sabrini, hčerki šoferja izredno premožne družine, ki se nesrečno zaljubi v sina očetove delodajalke. Pogumni oče, ki mu ni do tega, da bi hčerkino življenje ostalo zapečateno Davidovi usodi, pošlje Sabrino v Pariz in natiho upa, da ji bo tam nesrečna zaljubljenost tudi minila. Ko pa se po daljšem obdobju Sabrina vrne domov, je David ne spozna. Njena očarljivost pa prevzame tudi ostale člane premožne družine ... Četrtek, 30. julija, Rete 4, ob 21.10 Vi presento Joe Black Režija: Martin Brest Igrajo: Brad Pitt, Anthony Hopkins, Claire For-lani in Jake Weber Williama Parrisha, ki ga pooseblja Anthony Hopkins, preseneti prihod Joeja Blacka. Prikupni fant, ki se zaljubi v Parrishovo hčerko in s svojim prihodom povsem spremeni vsakdanje življenje premožne ameriške družine, je v resnici smrt. Petek, 31. julija, Rai 1, ob 03.40 Confessioni di una mente pericolosa Režija: George Clooney Igrajo: Sam Rockwell in Julia Roberts Prva Clooneyeva preizkušnja v vlogi režiserja je bila nekoliko skromnejša od tiste, s katero je pred tremi leti presenetil publiko in kritiko beneške Mostre. Tudi svoje prvo filmsko delo pa je, podobno kot celovečerec Good night and good luck, posvetil biografiji osebnosti. Točneje Chucka Barrisa, znamenitega ameriškega showmana, producenta in avtorja televizijskih oddaj, ki se je v nočnih urah spreminjal v neobčutljivega killerja CIE. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV FOTO KROMA VELIKA SLIKA ZNANIH OSEBNOSTI MESTECE PRI CHIETIJU SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA ČRNA ŽIVAL ZAPIRALO ZA REGULIRANJE TEKOČIN SESTAVIL LAKO NOVA CELINA VOJAŠKI KOLEGA SLOVENSKI ŠPORTNI DNEVNIK ORNA ZEMLJA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK MIHA OBIT DRUGA PLAST IN DOBA MEZOZOIKA ANGLEŠKA IN AMERIŠKA PLOŠČINSKA MERA PREGOVOR MLADININA SMUČARKA PERT1 SOVJETSKI VESOLJEC (VLADIMIR) SL. ALPINIST (FRANC) VRSTA STEKLENICE FRANCOSKI PISATELJ ZOLA VRSTA MENICE 2LAHTNI PLIN (NE) DEL LETALA POVELJNIK LADJE NENADEN VZKLIK AZIJSKA DR2AVA Z GL. MESTOM BAGDAD PRILETNA 2ENSKA PRVI MITOLOŠKI LETALEC KOFI ANAN PREB. AZIJSKE DR2AVE GL. MESTO ERITREJE PREURE-JEVALEC, PRENOVITELJ ZAČETNIK EM. BRIOLOGIJE NEKD. AMER. ATLET (BOB) BERI PRIMORSKI DNEVNIK SOSEDA SLOVENIJE IN FRANCIJE IZDELOVALEC KALUPOV ŠIROK MORSKI ZALIV ŠPANSKO 2ENSKO IME MESTO NA FINSKEM ZEVSOVA LJUBICA FR. IGRALEC DELON ŠKODI ZDRAVJU IME VEČ PAPE2EV DENAR V ROMUNIJI NEKDANJI NEMŠKI KANCLER (KONRAD) POLJSKI PESNIK IN AFORIST (STANISLAW) TRŽIŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO SLAVILNA PESEM RAFKO DOLHAR LIČILO, LOŠČILO IT. IGRALKA MASSARI IVAN LENDL GRUDEN IGO RAZPOSAJENO RAVNANJE DEL GROZDJA UREJEVALEC IZLO2B ZLI DUH PRI PERZIJCIH ANGLEŠKA PEVKA BUSH OPOZORILO KRVNIK SLOVENSKA SMUČARKA ZAJC STAROGRŠKO BRENKALO VEČJA KAMNITA GMOTA NEKDANJI PREDSEDNIK NIKARAGVE (DANIEL) LJUBKOVAL. MOŠKO IME SLADKA PIJAČA IZ SADJA DALJŠE OBDOBJE INDIJANCI V SRED. AMERIKI SODNI ZBOR ALI SVET STOJNICA NA SEJMIH MARK TWAIN LJUDSTVO NA NOVI GVINEJI POČASNEŽ, ZAMUDNEŽ FINA LANENA TKANINA ANG. PISATELJ FLEMING EGIP. BOG MODROSTI ZAČETEK TOLMAČENJA TABORJAN POL ČUPE PASTORALA TORQUATA TASSA TODOR ŽIVKOV IVAN RIBIČ IGO GRUDEN RICHARD EGAN 2ENSKO LJUBKOVALNO IME IZDAJALEC, OVADUH AMERIŠKI RE2ISER STONE NOGOMETAŠ REAL MADRIDA NAJEMNINA ZA STANOVANJE INDIJSKI PESNIK IN FILOZOF SLOVARČEK - ARIMAN=zli duh pri Perzijcih • ASMATI=ljudstvo na Novi Gvineji • BAER=nemški zoolog, začetnik embriologije (Karl Ernst) • LEC=poljski pesnik • POM=trZiško Športno društvo • TOT=egipčanski bog modrosti / RADIO IN TV SPORED Sobota, 25. julija 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Otroška risanka Clic & Kat - Vedno v formi 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.15 Aktualno: Settegiorni 10.10 Nan.: Un ciclone in convento 11.00 Nan.: Lady Cop 11.45 Aktualno: Pongo & Peggy... Gli ani- mali del cuore 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 23.35 Dnevnik 13.45 Šport: Pit Lane 14.00 Avtomobilizem: F.1 - G.P. - Madžarska 15.20 Aktualno: Lineablu 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Nan.: L'ispettore Derrick 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Supervarieta 21.20 Film: La verita negli ochhi (kom., Indija, r. P. Sarkar, i. R. Mukherjee, A. Bachchan) 23.40 Aktualno: Premio Persefone 2009 Rai Due 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.15 In Francia tra storia e champagne 6.25 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.40 Aktualno: L'avvocato risponde, sledi Inconscio e magia 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.00, 13.00, 20.30 Dnevnik 8.20 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.05 Variete: Cartoon Flakes 10.30 Dnevnik L.I.S. 10.35 Aktualno: Quello che 11.15 Aktualno: Qualitaliadop 13.25 Aktualno: Sereno variabile estate 14.00 Kolesarstvo: Tour de France 2009 (20. etapa) 16.40 Nan.: Streghe 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: La complicata vita di Christine 18.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.15 Nan.: Law & Order - I due volti del- la giustizia 20.10 Nan.: Piloti 20.25 Žrebanje lota 21.05 Glasb. odd.: Venice Music Awards 2009 22.30 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia (i. A. Neldel) 23.40 Nočni dnevnik, sledi Tg2 Si, viaggiare ^ Rai Tre 7.00 Aktualno: Ieri & Oggi - Condominio Mediterráneo - Marocco 8.00 Aktualno: Sotto i cieli del mondo 8.55 14.45 Šport: vaterpolo (ž), SP v Rimu 12.40 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.00 18.55 19.00 20.00 20.20 21.10 23.15 23.35 Dnevnik - Kratke vesti Vremenska napoved Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Nan.: I misteri di Murdoch Film: L'emigrante (kom., It., '73, r. P.F.Campanile, i. A. Celentano, C. Mori, L. Toffolo) Deželni dnevnik Film: Interceptor (akc., Avstral., '81, r. G. Miller, i. M. Gibson, B. Spense) Rete 4 6.25 Dnevnik - Pregled tiska 6.45 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi- ni del presidente 8.00 Nan.: Nonno Felice 8.25 Nan.: Magnum P. I. 9.20 Aktualno: Stasera a teatro 9.50 Nan.: I segreti del vulcano 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere 12.25 Nan.: Distretto di polizia 5 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Film: Il ritorno di Perry Mason (det., ZDA '85, i. R. Burr) 15.00 Dnevnik - kratke vesti in morkse vesti 16.05 Nan.: Psych 17.55 Dok.: Donnavventura 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Nikita 21.10 Nan.: Criminal Intent 23.15 Film: Ali bruciate (kom., ZDA, '99, r. J. Jacobsen, i. D. Sawa) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.35 Aktualno: Super Partes 9.30 Nan.: Finalmente arriva Kalle 10.30 Aktualno: Giffoni Experience 10.40 Film: Noora contro tutti (kom., Norv., '08, i. S.B.Francis) 12.10 Dnevnik - kratke vesti in morske vesti 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Elisa di Rivombrosa (It., '04, r. C. Torrini) 16.00 Nan.: The Starter Wife 18.00 Nan.: Carabinieri 6 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Variete: Scherzi a parte 23.30 Film: Domani e un'altra truffa (kom., It., '05, r. P.F.Pingitore, i. E. Grimaldi, A. Yespica) O Italia 1 6.05 Dnevnik 6.15 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo 7.00 Nan.: Cleopatra 2525 7.50 Risanke 10.45 Nan.: Perchè a me? 11.50 Nan.: Aliens in America 12.20 Aktualno: Giffoni - Il sogno continua 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.30 Šport: Grand Prix Moto 13.55 Motociklizem: GP Velike Britanije, vaje 125 cc, sledi 250 cc 17.05 Dnevnik - kratke vesti 17.10 Aktualno: Capo Tanzania 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Mowgli - Il libro della giun-gla (pust., ZDA, '94, r. S. Sommers, i. J.S.Lee, C. Elwes) 20.00 22.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.15 Film: Un ponte per Terabithia (fant., ZDA, '06, r. G. Csupo, i. J. Hutcherson, A.S.Robb) 23.15Film: Bats (srh., ZDA, '99, r. L. Mor-neau, i. L.D.Phillips, D. Meyer) 23.45 Nad.: Številke (pon.) 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.00 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Glasb.: Palco, gli eventi in Tv 12.45 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.05 19.00 Radovednosti iz Trsta 13.10 Aktualno: Speciale Mila camp 2009 13.45 Klasična glasba 14.00 Qui Cortina 14.10 Aktualno: Hard Trek 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 15.30 Dokumentarci o naravi 16.20 Super Sea 17.00 Risanke 19.00 Udin e Conte 19.10 Dok.: Castelli e manieri 20.00 Campagna amica 20.30 Deželni dnevni 20.55 Talk Show: Incontri al caffe de La Versiliana 22.35 Dok.: Borgo Italia 23.30 Aktualno: Stoa LA 6.00 7.30 9.45 10.40 11.30 12.30 13.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.05 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, prometne vesti Film: Gli amori di Ercole (mit., It., '60, r. C.L.Bragaglia) Nan.: Il tocco di un angelo 15.00 Šport: Superbike, G.P. Češke, kvalifikacije Nan.: Mike Hammmer Dnevnik in športne vesti Film: Il marito (kom., It., '58, r. N. Loy, G. Puccini, i. A. Sordi, A. Bautista) Film: Uno dei 2 (kom., Fr., '98, r. P. Leconte, i. A. Delon) Film: Les comperes - Noi siamo tuo padre (kom., Fr., '83, i. P. Richard) Dnevnik Nan.: Doctorology Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Nel mirino del giaguaro (det., ZDA, '79, i. C. Lee) (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.25 Iz popotne torbe (pon.) 7.45 Ris. nan.: Zobna vila, kje si? 8.10 Zlatko Zakladko (pon.) 8.25 Film: Doma (pon.) 8.40 Pod klobukom (pon.) 9.20 Kino Kekec: Poletje z duhom 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nan.: Dr. Who 14.00 18.35 Risanke 14.15 Film: Doc Holiday (pon.) 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.30 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: Pobegla nevesta 21.55 Prvi in drugi - Oči nostalgije 22.25 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 23.00 Film: Ljubimci in drugi neznanci (pon.) (t Slovenija 2 6.30 0.30 Zabavni infokanal 8.40 Skozi čas 8.50 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 25.7.1991 9.20 Polemika (pon.) 10.40 Circom Regional 11.10 Primorski mozaik 11.40 Dok. serija: Uganke Svetega pisma (pon.) 12.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.00 Kolesarska dirka po Franciji (prenos) 16.15 Koncert 17.45 Nogomet: Interblock - Domžale 20.00 Dok. film: Ana, sedem let na bojni črti 21.15 Slovenski magazin 21.40 Nad.: Rim 22.50 Posnetek koncerta: Portishead - Live in New York Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.20 16.20 16.50 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.35 20.00 20.30 21.15 22.00 22.30 9.00 11.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.15 19.40 20.00 20.15 20.30 22.00 23.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. odd.: Reka Tilment Globus Vesolje je ... Zoom - mladi in film Brez meje Vremenska napoved 0.25 Primorska kronika 22.15, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja Mlad. odd.: Ciak junior Potopisi Srečanje z ... Folkest v Kopru Vsedanes Arhivski posnetki športnih prenosov: rokomet, Cimos Koper - Celje P.L. i Tv Primorka 12.00, 23.35 Videostrani Dnevnik TV Primorka (pon.) Hrana in vino (pon.) Kasaške dirke Kultura Če me spomin ne vara (pon.) Settimana Friuli Kulturni utrinek (pon.) Duhovna misel Tedenski pregled Otroški FENS 2009 Postaja GO WTCC - prenos dirke radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Istrska srečanja; 9.40 Poletne melodije; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 12.00 Ta rozajan-ski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 9.45 Mladinski kongres v Izoli; 10.00 Predstavitev knjige Burjin čas; 11.00 Glasbeni gostje; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.10 Gradovi na Slovenskem; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Dnevnik medicincev iz Kenije; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 15.31 Baletna glasba; 22.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 25. julija 2009 RUBRIKE jasno zmerno oblačno RS oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Danes bo nad deželo hitro pritekala atlanstka hladna fronta, ki bo povzročila nestanovitno vreme. Jutri pa bo anticiklon prinesel stanovitno vreme. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.20 Dolžina dneva 15.02 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.11 in zatone ob 22.37 Nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo je ciklon-sko območje, nad južno in vzhodno Evropo pa šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje zelo topel in suh zrak. BIOPROGNOZA Krepila se bo vremenska obremenitev, z vremenom povezane težave bodo vse pogostejše, sredi dneva in popoldne bo po nižinah počutje poslabšala tudi velika toplotna obremenitev. Okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. -/^T-^ MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja je 26,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.43 najnižje -60 cm, ob 13.44 najvišje 47 cm, ob 19.44 najnižje -17 cm, ob 0.53 najvišje 21 cm. Jutri: ob 7.11 najnižje -47 cm, ob 14.19 najvišje 45 cm, ob 20.44 najnižje -17 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........29 2000 m ..........18 1000 m ..........26 1500 m ..........21 2500 m ..........15 2864 m ..........14 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 9 in pol, v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 17/23 TOLMEČ O 17/22 < .. > VIDEM O ¿Sf 17/28 O PORDENON 18/27 TRBIŽ O 16/21 o 15/18 KRANJSKA G. CELOVEC O 16/22 O TRŽIČ 16/22 o KRANJ O 16/22 S. GRADEC CELJE 19/23 o MARIBOR 018/22 PTUJ O M. SOBOTA O 18/23 ČEDAD O 18/27 t rn 0< LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 18/23 h N. MESTO 18/23 5°,RI_CA O -.„m K*POSTOJNA K/ „ O /O 16/21 „ ,, KOČEVJE 5-čt? /V ZAGREB 19/24 O ^NAPOVED ZA DANES Že zgodaj zjutraj bo nastala kakšna nevihta, ki bo ponekod, predvsem na vzhodnem delu dežele, tudi močna. Čez dan se bo vreme izboljšalo z zmerno oblačnim do spremenljivim nebom. Ozračje bo suho s prijetnimi temperaturami. Zjutraj bo na obali pihala močna burja, ki bo popoldne nekoliko oslabela. Danes bo povečini jasno, le v zahodni Sloveniji bo občasno nekaj več oblačnosti. Pihal bo zmeren, čez dan tudi močan veter iz zahodnih do južnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 29 do 36 stopinj C. J o GRADEC 13/25 M. SOBOTA O 12/25 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Jutri bo jasno vreme z prijetnimi temperaturami. Zjutraj bo Jutri bo sončno in vroče. Jugozahodni veter bo oslabel. ob morju pihala burja, nato pa krajevni vetrovi. Popoldne bo vreme stabilno, temperature pa se bodo povišale. SO LETOŠNJE POLETNE CENE PREVROČE? OGLEJ SI PONUDBE PEUGEOT Peugeot 107 popust do 3.400 € Peugeot 207 popust do 5.500 Peugeot 308 popust do 6.000 € Peugeot 207£COGP\- popust do 6.000 PONUDBA VELJA DO 31. AVGUSTA. Ponudba je omejena za vozila na zalogi, velja z vozilom za odpad in vključuje, če predvidene, državne ekospodbude. Pričakujemo te, da odkriješ izredne ugodnosti na vozilih Peugeot. PEUGEOT PEUGEOT priporočaTOTAL . PONUDBE PODVRŽENE OMEJITVAM - www.peugot.it - Po zaslugi sodelujočih koncesionarijev in, če predvidenih, državnih ekospodbud. Ponudba ni združljiva z ostalimi promocijskimi akcijami, velja za vsa vozila Peugeot. Slike so informativnega značaja. Poraba goriva I/100 km: mestna od 5,5 do 11,3; izvenmestna od 3,9 do 6,5; mešana od 4,5 do 8,2; emisije C02 od 106 do 180. F»// TRST, ul. Flavia 47, tel. 040 827782 GORICA, Majnica 12, tel. 0481391808 TRŽIČ, ul. Timavo 24, tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it