289. številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. decembra 1904 XXXVII. leto. Iaha> čim i»«ć«r, ifcunfti nudeče te prasnite, ter vetja po posti prejemali aa avstro-ogrska dodalo aa vse leto UD K, aa pol leta 18 K, aa Oetrt leta 8 K BO b, aa eden meaeo a K 30 n. Zrn Ljubljano a poeiijan)exn aa dom aa vse ieto 94 K, aa pol leta 18 K. aa četrt lota « K, aa eden meaeo 9 K. Kdor hodi sam ponj, placa aavaeletoSHa^BapolleUllB^aa Oetrt leta 0 K 60 % aa eden meaeo 1 K 90 h. - Za tuje deiei* toliko vec\ kolikor masa postotna. — Na narodbe area istodobne vpotujatve naročnine ae ne uaura — Za oznanila se plaOoje od peteroetopne petit-vrate polih, ce ee oananilo enkrat ttska, po 10 h, 6* ee dvakrat, in po 8 h, de ea trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iavoM traakovati. — Bokopiai aa ne vračajo. - Uredništvo in uprevntetvo )e v Knaflovih olioab it. D, in eicer uredništvo v I. nadstropju, apravniitvo pa v pritličju. -7 Dpravniatvn naj se blagovolijo posiliti naročnine, rtkiamacije, osnanila, t. ). administrativne stvari. .Slovenski Narod" telefon dt. 34L Posamezne številke po IO li. „Narodna tiskarna11 telefon it. 85. •1 Slov. ljudska stranka. 1. Poldrugi mesec je tega, kar je „ Slovenec" udaril ob reklamni boben in z velikim šumom in ropotom otvoril „enketo o slovenski ljudski stranki" ter vabil na udeležbo vso slovensko javnost. Apeliral je na vse Slovence brez razlike mišljenja m strank, ali je ideja o ustanovitvi ene velike, vseslovenske gospodujoče stranke prava in izvedljiva ali ne in slovesno je dostavil, da objavi vsako mnenje, katero se mu pošlje. „ Slovenec" je imel preklicano malo truda s to enketo. Sicer se je enkrat pobabal, da ima vse polno dopisov o tem vprašanju, ali objavil jih ni. Dne 5. novembra je otvoril svojo enketo in danes čuti menda že tudi sam, da je doživel velik in vsestranski fiasko. Morda mu je celo žal, da je stvar sploh sprožil, kajti neuspeh je očiten in žalosten. Na vse stranke, na vse rodoljube brez ozira na njih mišljenje je apeliral „Slovenec". A kdo se je odzval? Vsega skupaj — osem oseb. Iz naprednih krogov se sploh ni nihče odzval. Nihče ni čutil potrebe, da bi posegel v to razpravo, nihče, da, bi -Slovencu" razložil svoje mnenje. Ne tajimo, da se je v naprednih krogih o vprašanju, katero je postavil „Slovence" na diskusijo, nekoliko razpravljalo. Ali dejstvo, da se sploh nihče ni oglasil, priča jasno, da v naprednih krogih nihče ne verjame, da imajo klerikalci resne in poštene namene, marveč je vsakdo prepričan, da je en-keta bila zamišljena kot paat, iz katere naj se rodi razdor v napredni stranki. To je vsekako izraz n a j v e č j e nezaupnosti proti vsemu, kar prihaja iz „Slovenčevega" tabora, in ilustrira dobro, kako mnenje imajo napredni krogi o klerikalcih in o njihovem listu. Pa tudi udeležba od drugih strani je bila žalostno pičla. Vsega skupaj se je oglasilo le osem oseb, med katerimi pa je kot resna fak tor j a upoštevati aamo dve osebi. Samo dr. SusterŠič in dr. Krek Bta politika, katerih mnenje ae mora nvaževati, ki imata v svojem krogu kaj moči in kaj veljave. Vsi drugi so politični diletantje, glede katerih je, ne oziraje se na njih privatno častivrednost, pač popolnoma vse eno, kakega mišljenja da so, kkor za njimi ne stoji nihče. Ta neudeležba pri enketi od strani klerikalcev je nad vse karakteristična. Stvar, ki jo je sprožil „Slov.", je za klerikalce gotovo važna. Naj je že kdo prijatelj ali nasprotnik ustanovitvi vseslovenske ljudske stranke, to je (jasno in brez ovinkov povedano ) zdru ženju klerikalcev in liberalcev v eno samo stranko, svoje mnenje bi o tem moral vendar povedati, če pripisuje svojema listu kako resnost in uvažuje njegove akcije. A videli smo, da se razen dr. Šusteršiča in dr. Kreka sploh nobenaktiven klerikalni politik ni oglasil, ne Šuklje, ne Pogačnik, ne Arko, ne Schweitzer, ne Povše, ne Detela, ne ZiČkar, ne Gre-gorec, ne Berbuč, ne Podgorc, ne kdo drugi. Vsi ti so molčali, kakor da je „Slovenčeva" akcija otročarija, ki nima nikakega pomena. A tudi dejstvo, da so se razen dr. Šusteršiča in dr. Kreka oglasili pri enketi samo župnik Maierhofer s Koroškega, dr. Gregorič iz Ljubljane, župnik Zabukovec z Jesenic, kaplan Korošec iz Maribora, Ivan Fajdiga iz Radovljice in mizar Malovič iz Novega mesta, ima svoj pomen. To priča namreč, da klerikalna stranka nima ljudi, ki bi se resno zanimali za politična vprašanja, in da je bore malo takih, ki sploh o čem premišljujejo, in še ti so duševno tako leni, da se jim ne ljubi, povedati svojega mnenja. Kako vse drugače je bilo tedaj v naši stranki, ko je Kalan sprožil pred leti akcijo za spravo med slovenskima strankama v dež. zboru. Na stotine dopisov smo prejeli. Tiste, ki so govorili za spravo, imo zavrgli; priobčevali smo samo tiste, ki so bili proti spravi, kakor mi, ki smo dobro vedeli, da nas bodo klerikalci prevarili, kakor se je tudi res zgodilo. In vendar smo imeli toliko Člankov na razpolago, da bi bili celo leto lahko z njimi polnili list in smo bili naposled de veseli, da se je sprava sklenila, samo da smo se tistih Člankov iznebili. Vzlie preklavrnemu uspehu, ki ga je rodila „Slovenčeva" enketa, se hočemo vendar nekoliko pečati z njo, posebno z ozirom na izjavo dr. Kreka« Vojna na Daljnem Vztokn. Japonci še niso zasedli Visoke gore. Kakor smo že poročali, je 16. t. m. dospelo sedem Rusov, med njimi en častnik, is Port Arturja v Cifu. • Daily Mail« poroča, da je dotični ruski oficir takoj po iskrsanju odšel v ruski konzulat in tam oddal celo vrsto poročil, ki med drugim slikajo dogodke v Port Arturju po odhodu torpedovke »Raztoropni« iz pristanišča. Ruski konzul je izjavil, da se iz teh poročil lahko natančno razvidi, da so japonske uradne vesti o obleganju Port Arturja močno pretirane. Vse glavne utrdbe so ie t ruskih rokah in je popolnoma izključeno, dabi Japonei vdoglednem času Steslja mogli prisiliti h kapitulaciji. O ruskem brodovju v Port Arturju je konzul odklonil vsako izjsvo. Dotični častnik, ki je prinesel Stesljeva poročila, zatrjuje, da so Japonci pri naskoku na 2 0 3 m e t r 5 k i grič, ali kakor pravijo Rusi na Visoko goro tekom dveh ur izgubili 12.000 mož. Ko so grič osvojili, so takoj spoznali, da ga ne moreo držati, in so se zopet umaknili z njega. Ob času, ko so odpluli iz Port Arturja, ni če nebana stranka zasedla griča. Japonci niso mogli Visoke gore držati, ker je izpostavljena ognju težkih topov iz štirih glavnih foror. Kakor ee kaže, nameravajo Rusi upeljati med Port Arturjem in či-fuom mesečno poštno zvezo, torpe-dovka »Raztoropni« je namreč prav pred enim mesecem dospela v Č.fu Okolnost, da je dotična jadrnica, v kateri so se nahajali Rusi, lahko ia Liaotiešana odplula podnevi, ne da bi je Japonci opazili, dokazuje, da je japonska blokada zelo slaba. Kaj pripovedujejo iz Pori Arturja dospeli Rusi. Rast, ki so dospeli iz Port Arturja v Cifu, pripovedujejo, da poročila o poškodbi ruskih ladij v pristanišču večinoma odgovarjajo res niči, zatrjujejo pa, da ee je Rusom posrečilo potopititri japonske torpedovke in eno oklopnieo. Neki sel, ki je dospel v Č i j, potrjuje, da se je pretekli mesec izven Liaotiešana potopila neka velika japonska vojna ladja. Čuje se, da jebil na krovu te ladje neki admiral, ki ee je i njo potopil. Položaj v trdnjavi ni daleko tako kritičen, kakor ga slikajo Japonci. Japonska poročila, da so oklopnieo »Sebastopol« in topničarko »Ofcvažni« poškedovale japonske torpedovke, označujejo Rusi kot neresnična. V Port Artur dohajajo opetovano kitajske džunke, ki so obložene z živili. Pretekli teden bo pripluli v Port Artur trije veliki ameriški par-niki, ki so imeli na krovu veliko množioo živil in streljiva. General Steselj ranjen. »Da:Iy Telegraphu« se poroča iz Čifu z dne 17. t. m.: Generala Steslja je ladela krogla in ga ranila, vendar pa rana ni nevarna. Prejšnja rana se je že skoro zacelila. Japonsko brodovje je jelo znova obstreljevati pristanišče. Te dni je priplul v Port Artur parnik, ki je imel na krovu 1000 ton moke. Sieer pa dospe skoro vsak teden v luko več kitajskih džunk, katerim plačujejo Ruii^za enkratni transport po 7200 K. Japonski napadi na oklopnieo »Sebastopol". Iz Londona se poroča: Japonci še vedno z neznatnim uspehom nadaljujejo napade na oklopnieo »Sebastopol«. Dne 14. t. m. sta povelj- nik ladje »Otaki« in poročnik M ja moto naskočila a svojo flotiljo ruske iaven pristanišča usidrane ladje. Flo-tilja Otaki ni dospela do cilja. Mija-motov oddelek pa je dospel na mesto, ne da bi ga opazili Rusi, a ja zgubil zvoio z flotiljo Otaki. Torpedovka pod poveljstvom Nakamude je napadla neko transportno ladjo, Mijamoto pa je metal v oklopnieo »Sebastopol« torpede. Ti torpedi so baje vsi zadeli in oklop-niea se je pogresnila v vodo do tor-pedne cevi. Dve japonski torpedovki ate se vrnili, tretja pa se pogreša in sodi se, d a so jo potopili Rusi. Dogovor v varstvo hospitalnih ladij. Reuterjev urad poroča iz Tokija: Glasom brzojavke, došle iz Port Arturja, je general Steselj uvel pogajanja v varstvo hospitalnih ladij v pristanišču in je doposlal generalu Nogiju natančen načrt, kje so usidrane dotične hospitalne ladje. Z mandžurskega bojišča. Na desnem krilu pošiljajo Rusi močne voje na levo obrežje reke Hun v smeri proti Mohiampu. Nedavno je vse desno krilo prekoračilo reko. Sodi se, da je sedaj ruska armada prav tako številna, kakor je bila pred bitko ob r«ki Šaho. Kuro-patkin pa se hoče še bolj ckrepiti, predno bo pričel s splošno ofenzivo. V vojaških krogih v Tokiju se sklepa, da Kuropatkin še vedno misli na osvoboditev Port Arturja Ob fronti vlada sedaj mir, ker čaka Kuropatkin, da dospe še nekaj novih vojev na bojišče. Čim se to zgodi, bodo Rusi takoj pričeli s splošnim napadom. Glasom poročil generalov Kuro-patkiaa in Saharova ni bilo v sadnjom času nobenih spopadov na bojišču. Kolizija dveh japonskih ladij. Iz Londona se poroča: Glasom brzojavne veati is Moja ste trčile v petek japonska transportna ladja »Manskumaru« in hospitalna ladja LISTEK. Izprehodi po Parizu. PiSe dr. Ivan Prijatelj. (Dalje.) To je sin naše dobe, ravno potekajoče, znamenite bolj po svojih uspehih, nego po obrazu, ki ga je delala. Eden izmed onih, ki so do dobrega spoznali vso to nas obdaja-jočo mehaniko, navidez dolgočasno in odurno, ki pa se ne sme iti preko nje, kakor ne preko prvih stopenj na stopnicah, ker so v nji začetki nas in misterija in torej tudi lepote. Samo velik človek mora biti, da pravilno ▼idi to majhno, kar nas vsak dan obdaja. In tak je Paul Cesanne. Stoječ pred njegovimi sMkami si srečen, ko vidiš, da nimaš pred seboj široko-ustnega naturalista, ampak vernega umetnika z onim globokim pogledom v materijo in njen mehanizem, ki prodira v stvareh do bistvenih, večnih črt, dostojnih večne umetnosti. Zato jih podaja pobožno, verno in zbrano. Malobeseden je in zato efekten. Medtem ko naluralist besedici: Samo to je in nič drugega.. . pravi Co zanne kratko: To je! Zato so njegove slike tako delikatne. Po prostoru vpijejo. Hoče se ti, da bi bile oele stene poalikane s takimi podobami in s to roko, ravnotako kakor se ti hoče zelenja, grmov, hribov in dolin, — in naj bi to bile golicave in to-kave — ko si dolgo živel v mestu, v svojem kabinetu, na čigar okno se vseda prah, edini znanilec in delec nje, ki je velika in znamenita naša mati. Ako je Gezanne veliki, moderni inicijator, je Puvis de Chavan-nes moderni klasik. Pri njem ni več paroialnosti, on je moderna sinteis, celotnost. On računa samo z zrelimi in vrednimi sodobniki in ž njimi hrepeni v višave. V njegovi dvorani veje eterična atmosfera, vse je viš-njevkasto, nežnobledo; Ta zrak, ti oblaki, ta jezerca, drevesa in loze. Tu smo v kraljestvu duhs, in kolikor je tu materije, je poduhovljena, očiščena vseh pez in izbrana. Dve sliki ii njegove mladostne, učeniške dobe sta zanimivi, ker služita v primer njegovega genialnega Bamostojnega razvitka in napredka. Zlasti spominja »Pie'a« povsem na njegovega učitelja Delacrox* v telesih, ki se bolj črtsjo v linijah snovi, nego v kontur&h forme. To je čisto Delacroix, ki je delal gir-lande na freskah iz grupiranih telesa debelušnih amoretov. Tako je pričenjal tudi oni Puvis, ki je pozneje v svoji zreli dobi slikal samo še konture stvari, se posluževal samo še dematerijaliziranih form reči, da je v njih slikal ideje. Kako se jo trudil ta sferični umetnik, da bi izgnal iz svoje umetnosti banalnost, kažejo najbolje njegovi akti in študije človeške nagote. Ta človek, ki so mu očitali, da ni naslikal niti enega pravilnega človeškega teles*, je zapustil cele sklade skic in študij človeka. Ko gledaš te risbe in pa one, ki so v maii palači na Champs-E!yaees, se ti nehote zazdi, da je na njih umetnik študiral kako podrobnost, kateri malenkostni in prebanalni detajl še lahko izpusti na človeku, ki ga je risal zopet in zopet. Zato je njegov človek tako vznesen, miren in strm kot ideja. Toda Puvis se ne umiče prirodi, on le gleda na njo s svoje duhovne višine. Njegov pogled je vedno celoten, in zavoljo tega so med njegovimi deli slike, dihajoče čudežno neskaljeno harmonijo. V takem mehkem, blaženem soglasju je na sliki »La toilette« ženska kot taka in estetična ideja lepote v linijah, na podobi »izgubljenega sina« občutje kesajočega se človeka in borna pokrajina, na kateri ni videti drugega ko pasoče se krdelo črnih svinj. Siopivsi v dvorano Odilona Red o na smo z enim korakom v sredi najmodernejše francoske struje, v iskravi mešanici, realnosti in vizi-jonarnih iskaoij. Ne to, kar je zunaj človeka (stvari, dogodki. ..) tudi ne to, kar je v njem (čuvstva, misli . . ), ampak na onem polju nastaja ta umetnost, kjer se zunanjost dotika notranjosti: čutnioe. A produkti so takozvane »senzacije« in »impresije«. Kakor vsi francoski moderni, je tudi Redon človek najbogatejše erudicije in more uživati učinke najbolj kompliciranih zgodovinskih in pravljičnih vtiskov in najbolj primitivnih hipnih realnih »senzacij« A ni ga kmalu v dejanski realnosti bolj kompliciranega predmeta, ko je človeški obraz, človek se ozre v vas, in oel svet, podoben vašemu, a bogve kako različen, vas gleda iz oči v oči. Plahi prihajaja v zadrego, in zver pravijo, da se umakne pred človeškim pogledom. Redon se mu izpostavlja in željno lovi in j upodablja obraze v olju, pastelu, kredi in litografiji Vedno iznova se ponavljajo obrazi, in samo obrazi od čela do brade. Teme, lase in ostalo glavo pušča v nemar. In da ja vtisk še polnejši, silnejši, slika osebe, ki združujejo v sebi hrepenenjs, nagnjenja in ideale celih pokolenij, narodov in časov: Kristusa, Budna, kraljioo iz Sabe, Semiramido, Brunhildo, Beatrioo. Profil blaznega človeka vam nariše s prav nizkim čelom in velikanskim očesom. Za tem brezizraznim očesom je svetel trikotnik v znamenje, da je cela inteligenca in vse to, s čimer jo ta človek v zvezi z ostalim svetom, v očeh, oziroma v onem bornem snopu svetlobnih trakov, ki se prihajajoč od predmeta zaman lomijo v očesni leči in sastonj delajo vtisko na mcžgane. Slike nastajajo in iigi- »Rohillmaru« pri Simonoseki druga ob drugo in se močno poškodovali. Hospitalni parnik je obtičal na skalovju. Bolnike so morali s ladje prepeljati na kopno. Podmorski čolni za Japonsko. »Lokalameiger« poroča in Sang-haja: Na parniku »Koreja« so transportirali na Japonsko dva podmorska čolna, na ladji »Marua pa tri. Ti podmorski čolni bodo stacionirani v Hakodate in ob otokih Tai-sima in Formoza. Polit čni položaj. Praga, 18. decembra. MUdcČe-ški izvršilni odbor je imel včeraj sejo, v kateri je poročal načelnik dr. Pa ca k o političnem položaju. Potem se je razvila daljša debata o nadaljni klubovi taktiki v državnem ■boru in o njegovem stališču napram vladi. Shod je priporočal mladoče-skim državnim poslancem taktiko svobodne roke. Dunaj, 18 decembra. Predsedstvo nemške ljudske stranke je imelo včeraj sejo. Določil seje tudi dnevni red za jutršnjo klubovo sejo. Posvetovanja so se proglasila za ziupna. Klerikalna šolska reforma na Nižjeavstrijskem. Dunaj, IS novembra. Nižjeav-strijski deželni zbor se skliče na dan 21. t. m. Na dnevnem redu bo revidiran ljudskošolski zakon. Deželni sbor se je sploh sklioal le v namen, da se izvrše nekatere spremembe na fanoznem šolskem zakonu, ker se je med vlado in krščanskimi socialisti dosegei nekak kompromis. Pričakovati je burnih prizorov, ker se liberalni volilci, posebno pa socialni demokratje nikakor nočejo zadovo-voljiti s kompromisom, ki se je sklepal brez njihove vednosti. Deželni odbor bo baje predlagal deželnemu zboru ustanovitev učiteljišča v zvezi z dunajskim pedagcgijem in kur z a za srednješolske abituri-jente, ki se hočejo posvetiti ljudskemu šolstvu. Dunaj, 18. decembra. Pri reviziji novega šolskega zakona je imela vlada več pomislekov. Posebno je proti utesnitvi državnega vrhovnega nadzorstva. Trgovinska pogodba z Nemčijo. Dunaj, 18 decembra. Nemčija nasvetuje v svojem odgovoru avstro-ogrski vladi v zadevi trgovinske pogodbe, naj bi se podrobna in pre porna vprašanja najprej dognala v ožjih odsekih, petem šele se naj skliče konferenca vseh delegatov. Včerajšnji ministrski svet se je bavil s tem predlogom ter ga odobril. Odgovor pa dobi Nemč ja Šele na podlagi uspehov, ki jih bo imela današnja skupna konferenca v Budapešti. Skoraj gotovo je, da se ustna pogajanja z Nemčijo zopet začno prihod-dnji teden. Dogodki na Ogrskem. Budapešta, 18. decembra. Cesar je vse predloge grofa Tisze njajo ne razbudivši živčevja. Tu je še Redon pod vplivom realnosti in življenja. Slike, ki slede potem, so na-rekve sanj, vizij more in fantastičnih bajk. Tu so vam najbolj čudaški vtiski eksotičnosti, perverznosti in mistike: cvetlica, ki se zove »zaprte oči«, »cvetlica močvirja« — z bledo sijajočo človeško glavo mesto cveta; kaktus s človeško glavo in trnjem mesto las. Mnogo je tu zelo apartnih vtiskov: a vendar vsa ta težka in izmučena fantastika ne deluje tako, kakor na primer oni lahni dekorativni pano s pravljičnim morskim dnom, kjer so z nenavadno fineso in vervo združeni efekti Čarobno osvetljenega toka vode, raznih samosvetlih rib, morskih zvezd, polžev, školjk, ko njiČkov in najrazličnejših fantastičnih, bujno pisanih živali in rastlin. Veliki, nenavadni talent tega umetnika pa se, po mojem mnenju, najbolje vidi na njegovih primitivnih »senzacijah«. So tu dve, tri podobice pelargonij v sivih lončkih, ki s svejo sočno harmonijo rdeče in zelene barve ter s preprosto svojo poezijo naravnost očarajo. (Konec prih.) popolnoma odobril. Med odgoditvijo in razpustom državnega sbora se bo napravil zadnji poskus, pregovoriti opozicijo k drugačnemu vedenju. Govori se, da bo cesar 4. ali 5. ja-nuvarja osebno otvoril a prestolnim govorom, drž. zbor. Budapešta, 18. decembra. Pri novih volitvah, ki se začnejo 25. ali 26 januvarja, bo grof Tisza osebno s vso odločnostjo vmes posegel. Prepotoval bo celo deželo ter govoril v vseh večjih županijah. Liberalna stranka ne bo nastavila svojih kandidatov le proti opozioionalcem, te-muČ tudi proti tistim, ki so izstopili iz njene stranke. Budapešta, 8. decembra. Med hrvaško štiridesetorioo v skupnem državnem zboru je nastala nekaka kriza. J. pl. Josipov i o se je odpovedal predsedstvu kluba hrvaških delegatov. Sploh pa je večina delegatov za to, da se hrvaški klub sploh razpusti, češ, da so itak vsi klubovi člani ob enem tudi člani madjarske liberalne stranke. Budapešta, 18 decembra. Hrvaški sabor to pot ne bo raspuščen obenem z ogrsko-hrvaškim državnim zborom, kakor je bilo to dosedaj običajno. Iz Srbije. Bel grad, 18. septembra. Skupščina si je zopet izvolila za podpredsednika poslanca Nikolićain Prodano vica. Zopetna izvolitev dosedanjega predsedstva je dokaz, da uživa predsedstvo tudi po ločitvi obeh radikalnih skupin popolno zaupanje skupščine. Dogodki v Macedoniji. Solun, 17. decembra. Turška vlada namerava proglasiti nad nekaterimi pokrajinami v Macedoniji in Albaniji obsedno stanje, ker so razmere vsled plemenskih bojev že ne znosne. Obsedno stanje bi bilo za kristjane zelo usodno orožje, ker bi se vojaška oblast nad njimi kruto znašala, ne da bi se dalo iz Carigrada kontrolirati prizadete krivce. Solun, 16. decembra. Pri Mi-rovčah na železniški progi Solun-Skoplje sejje vršil včeraj boj med turškim vojaštvom in bolgarsko četo. Vlak, ki je vozil potnike in pošto iz Avstro-OgrBke je moral vsled boja ostati na postaji v M rovčah nad 2 uri. — Pri Petrieii, ob železnici, ki pelje v Car grad, so se isti dan bojevali Bolgari proti Grkom cele štiri ure. Grke je vodil kapitan Frango-pulos. Mirovna konferenca evropskih vladarjev? London, 18 decembra. Neka teri angleški listi poročajo, da pride cesar Franc Jožef prihodnjo spomlad v Kodanj, kjer se bo vršila konferenca skoraj vseh evropskih vladarjev v intereBU miru. Navzoči bo predvsem še kralj Edvard, car Nikolaj in ceBar Viljem. Vest se nam ne zdi poBebno verjetna. Dopisi. Iz LJubljane. Pod naslovom „Draginja v Ljubljani" privoščil si je bil na tem mestu dne 14. t. m. neki g. dopisnik zopet enkrat tukajšnje uradniško društvo, reete hranilni in posojilni konzorcij a. o. državnih uradnikov za mesto Ljubljana. Izjavljam, da nisem pooblaščen od nikogar, najmanj pa, da odgovarjam v imenu tega konsorcija; zdi se mi pa vseeno umestno, da kot njega član pojasnim, v kolikor zavzema g. dopisnik krivično stališče napram temu denarnemu zavodu. Da je draginja v Ljubljani notorično tako velika kakor nje svetovnoznana megla, to ni nič novega. Da pa je zvrnil krivdo na omenjeno društvo, kakor bi bilo to edino vzrok, da se neznosne draginjske razmere pri nas še niso sanirale, se g. dopisnik izdaje, da ali sploh ni član tega društva, ter mu nima ničesar očitati, Če pa je, potem žalibog ne pozna njega namenov oziroma programa njegovega, ki vršiči v tem, da s prevzetjem denarnih vlog daje društvenikom priložnost plodonosno nalagati svoje prihranke, ter jim pod možno najugodnejšimi pogoji izplačuje posojila in sploh neguje gospodarske interese konzortov. V prvi vrsti je torej denarni zavod. V Širšem pomenu ima pač plemeniti nalog, da se ozira ponajveČ na uradništvo, od katerega opravičeno zahteva, da naj tvori glavni kontingent zadružnikov. A | tema ni tako. Oglejmo si malo natančneje te zadružnike. Vseh je nekaj nad sto. Več kot tretjina jih biva na deželi. Za te torej ne pride v poštev tukajšna draginja. Dve tretjini odpadeti na Ljubljano. Od teh je pretežna veČina starih, upokojenih gospodov različnih slojev, kateri od zvišane dejalnostne doklade tudi ne bi imeli ničesar. Ostali del tvorijo pa ponajveč Častniki, ter le malo mlajših res aktivnih uradnikov. Ce pa uvažujemo žalostno dejstvo, da od teh slednjih nekaterniki vsled nedostatnoga vplačevanja vlog po pravilih sploh ne bi smeli prištevati se pravim članom, potem konzorcij taktično nima od uradništva drugega kot borni naslov. Opaža se to zlasti na občnih zborih, na katerih se z največjim naporom ko maj dožene sklepčnost s 30 Člani. Da torej to navidez »uradniško društvo" le Še životari, kakor se blagovoli izra žiti g. dopisnik, ni krivo društvo, temveč uradniki sami, ki bi ga vsi brez razlike morali smatrati za svoje torišče in ga vzpričo brezštevilni konkurenci drugih denarnih zavodov morali podpirati. Le potem bi mu bilo možno imponirati na zunaj tako, kakor je to mogoče v drugih mestih, kjer so uradniki složni, ter tudi kaj dosežejo. Potem se bo tudi lahko kategorično apelovalo na društvo. To stori, te ukreai! Sicer pa zbriŠimo to! Gospod dopisnik mi je po sili potisnil pero v roke, da pri tej priliki opozorim na dva druga faktorja v našem mesta, od katerih je vsaj v doglednem Času mogoče kaj doseči. Zakaj pa imamo mi poslance? Za kmetovalce in obrtnike se ti gospodje kar trgajo. Prav! Za nas, ki tvorimo, Če ne pretežno veČino glasov, (v mestih) pač pa kot inteligentni sloj imamo naoporečno največ vpliva pri volitvah, zakaj se nas prezira? A ne samo to. Znana je pertiduost nekega poslanca, ki je izustil krilate besede, da uradniki žro, žro in Žro . . . Vsi tega mnenja sicer niso, a drugega za nas tudi Še niso storili. Torej oglejmo si jih prihodnjič gospode natančneje. — Če imamo takozvano narodno dolžnost, ne sme se prezreti, da smo tudi ljudje, kojim gre ljubezen skozi želodec. Slednjič pa se je baje tudi od c. kr. vlade opetovano že poudarjalo, da ji niso nesimpatične težnje uradnikov, ki stremijo na to, da se jim že vendar enkrat potrga plašč, ki odeva njih „gliinzendes Elend". Vlada ima namreč pravico, da sama postavi nekatera mesta vsled krajevnih razmer v višji razred dejalnostih doklad. Osobito pa tukajšnjemu deželnemu predsedstvu ni treba šele nabirati gradiva v dokaz draginje, ker vemo, da je g. deželni predsednik vzlic neosnovanim, žalečim napadom na njegovo osebo v zadnjem Času. izvestno eden najpriljubljenih deželnih predsednikov, ki ima tudi pri vladi na Dunaju jako vplivno besedo. Če nam tudi od te strani ne bo pomagano, potem nam ostane le Še samopomoč. Složimo se! Zapričnimo še enkrat resnobno delo, ali pa poverimo taisto toli kritikovanemu konzorciju. Toda pristopajte trumoma kot konzorti. Pokažite, da v Vas ni umrla stanovska zavest. Podpirajte ga z vso vnemo, da si zgradimo tudi svoj zaželjeni dom, iz katerega se bode čul glas impozantne uradniške familije. Slednjič ga bodo vendar morali slišati tudi na daljnem Dunaju. R. Dnevne vesti V Ljubljani, 19. decembra. — Osebna vest. Deželni predsednik baron Hein se je včeraj vrnil z Dunaja, nastopi pa te dni veČtedenski dopust in pojde na jug. — Štajerski deželni zbor je sklican na dan 28 t. m. — Ljubljanski občinski svet ima jutri v torek dne 20. t. m. ob petih popoldne izredno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, in poročila o mestnega magistrata dopisu, da bi se določile prodajne cene nekaterim mestnim ob Bleivveisovi cesti ležečim stavbiščem, o prošnji neke hišne posestnice, da bi ji mestna občina dovolila prednost za neko name ravano posojilo pred svojim 3#/s posojilom; o prizivu hišnega posestnika Frana Kostnega proti odloku mestnega magistrata, s katerim se mu je odreklo privolilo za stanovanje v njegovi hiši št. 69 na Dunajski eesti; o magistra -tovem nasvetu, naj se ustanovi pri mestnem policijskem uradu poseben po-pisovalui ali anagrafski urad; o ma-gistratovem nasvetu ^lede ravnanja z zaklano živino; o poslovanju tržnega nadzornika tekom leta 1903 ; o raČsnih okrajne učiteljske knjižnice za Šolsko leto 1903/4; o proračunu mestnega vodovoda za leto 1905; o dveh disciplinarnih zadevah; o prošnji nekega mestnega uradnika za vštetev v zasebnih službah prebitih let ▼ svojeČasno odmerjeuje pokojnine; o proračunu potrebščin uiitninskega davka za leto 1901. — Prijatelji domačih obrtnikov. Sto in stokrat je »Slovenec« že pisal, kako njegova stranka ljubi in podpira domačega obrtnika in da naj obrtniki le klerikalcem saupajo in ss jim vdajo, pa bodo obvarovani vseh skrbi in imeli vedno dovolj zaslužka. Z obrtniki govore klerikalci vedno tako. V reinioi pa so podobni volka, ki pripoveduje ovci, da jo ljubi in da bi ji rad pomagal, potem jo pa požre. Kako volčje nastopa »Sloven-čeva« stranka proti domaČim obrtnikom, se vidi ii tega, kako dela načelnik katoliške knjigoveznice in liferant lurške vode Luka Soaolnikar-Kdaj ee je Luka učil knjigoveitva, nam ni anano, pač pa vemo, da so v Ljubljani trije icučeni in pošteni mojstri, ki se morajo za delo pehati in beračijo za drobtinice kruha, ki odpadajo od preobložene mize kato-1 ške knjigoveznice in Katoliške tiskarne. Elen teh mojstrov obletava vse ljubljanske cerkve in išče pomoči pri rasnih svetnikih, ki pa se za njegove mile prošaje tako malo zmenijo, kakor Laka Smolnikar. Kaj ko bi g. knezoškof malo manj molil na dr. Tavčarja? Naj rajši malo moli, da bi se knjigovezu in lurškovodarju Smol nikarju srce malo omečilo, da bi proti knj goveškim mojstrom ne postopal tako kruto in jim vsaj malo privoščil tistega dela, ki ga zdaj požre Kato liŠka knjigoveznica. — Liga kato liških knjigovezov. — Imenovanje pri pošti. Absolvirani jurist Klemen VobiČ iz Studenic pri Poljčanah je imenovan za poštnega konceptnega prakti kanta pri poštnem ravnateljstva v Gradcu. — Imenovanje. Za c. kr. po- štarico v Zalogu pri Ljubljani je imenovana gospica Franja Zabavnikov a, dosedaj poštna uradnica v Šenpasu pri Gorici. — Gostovanje Nadine Slav« janske. Za jutrišnje prvo gostovanje umetniške družbe Nadine Slavja ns k e se prosijo p. n. abonentje sedežev najnujnejše, da blagovolijo najkasneje do 10. ure dopoldne v Se-šarkovi trafiki izjaviti, ali na svoje sedeže reflektujejo ali ne, ker bi se sicer morali brez izjeme prodati. Zanimanje za gostovanje je izvanredno in ni dvoma, da boste obe predstavi razprodani. — Spored z vsebino pred stavljanih ruskih iger je dobiti v Se šarkovi trafiki ali na dneva predstav pri blagajni in biljeterjih po 10 vin; izvod. — Slovensko gledališče. Včeraj sta bih dre predstavi. Popo Idne so igrali »L e g i j o n a r j e«, zveSer pa so peli »D i j a k a - p r o -s jaka«. Ooe predstavi sta b li na istem nivo u, kot pri prejšnjih re-prizab. S. — Božićnica na I. mestni dedati ljudski doli. Kakor vsako leto, priredil je tudi letos dobrodelni odbor, na Čigar Čelu stojita gospa Franja dr. Tavčarjeva in gosp. ces. svetnik Ivan M urnik, za revne otroke na tukajšnjih ljudskih šolah običajno božičnico. Včeraj ob 11. uri dopoldne so se v telovadnici 1. mestne deške ljudske šole na Ledini razdelila bogata darila med 220 ubogih učencev in učenk. Razdelitvi so prisostvovale dame dobrodelnega komiteja, dež. šol. nadzornik Leveč, zastopnik mestnega šolskega sveta, magistratui koncipist g. Govekar, mnogo mestnih učiteljev in učiteljic, kateheti, starši obdarovanih otrok in mnogo drugega občinstva. Nadučitelj g. Gabršek se je v svo jem nagovoru zahvaljeval v imenu obdarovanih otrok številnim dobrotnikom, zlasti pa dobrodelnemu odboru, ki že 38 let požrtvovalno in uspešno deluje na tem polju, da so tudi letos omogočili, da se more obdariti toliko revnih, podpore potrebnih otrok; posebno zahvalo izreka g. ces. svet. M urnik u in gospe Tavčarjevi, ki se na Čelu dobrodelnega odbora že toliko let požrtvovalno trudita, in „Kranjski hranilnici", ki je tudi letos za božičnico darovala znatno vsoto. Govornik je nato poživljal otroke, naj se izkažejo hvaležne svojim dobrotnikom s tem, da se pridno uče, njih starši"pa naj skrbe, da]otroci pridno obiskujejo Solo in tako post anejo pošteni in dobri državljani. V imenu obdaro-vancev se je dobrotnikom v prisrčnih, ganljivih besedah zahvalila mala, jedva v šolo vstopivša učenka. Darila, ki so bila izredno bogata — vsak obdaro- vanec je dobil obleko, perilo, obuvala in razno pecivo — za kar se je treba zahvaljevati delavnemu odboru in darežljivosti raznih domačih tvrdk, sta med otroke razdelila gospa Levič-nikova in gospod dež. šolski nadzornik Levee. Pecivo so brezplačno darovale tele tvrdke: liončar, Fodrl, Godec, Jančar Jenko, Kantz, Košir, Pauer, Potočnik, Schrev, Smrke, Zaiaznik, Žagar, Žužek, Dolenc, Gotthard, No-votny in Schumi. G dr. Stare je dal na svoje stroške napraviti več oblek. Dame: M. Alešovčeva, Iv. Fleiscb-mannova, M. Pavlinova, J. dr. Požar-jeva, Iv. Šleglova, M. Trillerjeva, Hsrta dr. Trillerjeva, Iv. Zupančičeva, Jos. Kajzeljeva, Ana Kremžarjeva, J. Lo-žerjava in Helena Voduškova pa so se žrtvovale, da so iz kupljenega blaga sešile obleke. — Božićnice, ki jo je včeraj zvečer priredilo »L> jbrod*»lno društvo tiskarjev« v areni »Narodnega doma«, ae je vdeležilo izredno mnogo občinstva. Vsa dvorana je bila do zadnjega kotička polna in mnogo gostov je moralo oditi, aer niso dobili proatora. Za zabavo je skrbela »Društvena godba«, ki je neumorno svirala same izbrane komade in žela aa to vsestransko priznanje. Za tombolo ao ae preskrbeli številni lepi dobitki, da je skoro vaako omizje zadelo enega ali več dobitkov. Na odru je bilo postavljeno veliko, krasno okičeno božično drevo, ki je na dano znamenje zažarelo v sto in sto luči-ssh, nudeč očarujoč pogled. Pod drevescem je bila nakopičena množina božičnih darov, določenih za deco društvenikov in drugih obiskovalcev. Kakor vselej, je tudi to pot »Tiskarsko društvo« dokazalo, da ume gojiti stanovsko zavest in da uiiva vseobčo simpatij v krogu svojih titanov. — Redni občni zbor društva zdravnikov na Kranjskem se vrši v sredo, 21. t m. ob pol 8 uri zvečer v salonu restavracije »pri Roži«, Ždovske ulice. — Pevsko društvo „Ljubljena" opozarja vse podporne in izvršujoče člane, da se gotovo udeleže rednega občnega zbors, kateri ae vrši danes 19 t. m. ob pol 9. uri zvečer v društveni dvorani (Turjaški trg št. 1, L nadstropje) — Odbor Zveze slovenskih kolesarjev11 opozarja svoje C. gg. člane, da se z ozirom na važno točko št. 4 dnevnega reda sigurno udeleže občnega zbora, vrše čega ae v aredo ob 8 uri zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. — Umrla je danes zjutraj po silno težki bolezni gospa Marija P o-Ij an e c roj. Schwentner, soproga ravnatelja dež. prisilne delavnice gospoda Poljanca, v starosti 55 let. Blag ji spomin ! — V Godoviču je umrl ondotni župan g. Fran Kankelj, star Šele 47 let. — Na Turnu pri Ljubljani je po daljši bolezni včeraj umrl značajni in občespoštovani g. Andrej Tobin-ger, c. kr. stražmojster v p., imetelj srebrnega križca za zasluge, v starosti 60 let. N. v m. p. ! — Pogreb matere ljubljanskega župana se |e uvrsti v soboto dopoldne ob mnogoštevilni udeležbi v Mengšu. Pred hišo ža'osti in na pok >pališ5u so peli domari pevoi. Med udeležnki so bili tudi drž. poslanec dr. Tavčar, obč. svetniki ravnatelj Senekovič, Jas. Turk in I. Seunig, predsednik mestne hranilnice Fr. Kollmann, načelnik ljubljanskih gasi'cev Siricelj, deputacije kreditne banke in banke »S avije«. — Zaključek razstave vajenskih del in razdelitev daril. Prva razstava vajenskih del na Kran skem, ki je bila odprta nad 14 dni, se je včeraj slovesno zaključila. Obenem so se razdelila darila in priznania najboljšim razstavljenem. K slavnosti so prišli: deželni predsednik g. bsron Hein kot protektor razstave, nadalje župan g Ivan Hribar, okrajni glavar g. H a as, g Pr. K o 11 m a n n kot sastop-nik trg. ia obrt. zadruge, nač. zadrug, obrtni mojstri, pomočniki in vajenei. Predsednik razstavnega odbora, ravnatelj g. S u bio, je pozdravil po vrsti vse navzoče in poularjal, da ima zaključna slavnost dvojni pomen: 1. zahvaliti se vsem krogom, ki so pripomogli, da se je razstava priredila in izvedla, in 2. razdeliti darila. Zahvaljeval ae je v prvi visti deželnemu predsedniku kot protek torju, ki je v gmotnem in moralnem osiru pripomogel, da se je razstav« priredila in taao povoljno uspela, vahno priznanje in »Ži*io«-klioi) Nadalje se je zahvalil mestni občini za velik prispevek in brezplačno prepustitev dvorane, posebno pa še g županu, ki je tudi v gmotnem oziru prispeval za najlepše darilo; istotako se je zahvalil trgovski in obrtni zbornici, Kranjski hranilnici, obrtnim aadrugam in obrtnim mojstrom, ki so dovolili udeležbo svojim vajencem ter jih podpirali. Končno se je za hvalil tudi presojevalnemu odboru, ki je imel veliko nalogo, zakaj na razstavi je bilo zastopanih 40 obrti, raistavljalcev je bilo 184 in razstavljenih predmetov 231. Odbor je bil zelo v težavnem položaja, ker večina predmetov je bila takih, ki so bila vredna priznanja in darila. Le vsted gmotnih nedoetatkov se je priznalo le 69 daril. S tem pa ni rečeno, da bi ostali razstavljeni predmeti ne bili dobri in lepi, ki bi ne zaslužili daril. Iirazil je željo, da je ta prvi nastop mlade obrti imel ugodne in uspešne posledice za nadaljno Življenje domače obrti. — Deželni predsednik g. baron Hein je v svojem govoru zopet naglašal, kakor pri otvoritvi, da sta okusna oblika in solidno delo glavna pogoja za pro-cvit obrti. Zahvaljeval se je vsem činiteljem, ki so pripomogli k raz stavi, posebno pa ravnatelju g. S u hicu, ki ga je nazival dušo in gonilno moč v odboru. — Potem ae je zahvalil neki vajenec v imenu vseh vajencev v zelo presrčmh besednh, obetajoč, da se bodo vajenci poka zali vredne ter si bodo prizadevali, delati čast obrtnemu stanu Končno je deželni predsednik razdelil darila in priznalna piar&a. — Čaatna darila 30 dobili: 50 kron Matija Jemo pri mizarju Iv. Matbianu; 40 kron Fran Ha d ovan, zobotabnik pri dr. Al Praunseiau; 30 kron Josip Če m a žar, litograf pri Blasnikovih dedičih. — I. darilo po 20 kron in prisoalno pismo so dobili sledeči vajenci: .Alojzij Knific pri kiparju Andr. Rovšfcu; Peregrin. Mer ti, pomočnik pri tovarnarju M S»mataa; Kr «, z 11 a 113 iz 11 l znamenitih patentih tehnično, kakor tudi najidealnejši kurilni Originalni varstveni regulator. Uravnava se lahko od stopinje do stopinje Iztok plinov in eksplozije popolnoma izključene. ^^r^^ Velika izbira po vseh cerab. Pazite ijzžp^-^ natančno ca ime .Riessner" in ne pu- stite 8e premotiti k nakupu manj vrednih posnetkov. 3391—6 Ernost Hammerschmidta nasledniki MADILE, AVUTSCHER &Ko. LJubljana, Valvasorjev trg «<• «. Rudolf Kirbisch v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 8 priporoča za Božič bogato izbero a trap, figrnr, bonbonier, košaric s sadjem, kandiranega in glaziranoga sadja v skatljah, najfinejših bonbonov, Jkrhljaka, mandolata, str deri j a, poprnjaka, najfinejših in najcenejših obeskov za božična drevesca iz španskih zvitkov, sladkorja, čokolade in kutnovega sira. Najfinejše čajno pecivo, pecivo za bolnike, bi&koti k šampanjcu, kakao, Čokolada čaj, rum, najfinejša desertna vina in likerji, suhor. skladanec, karlovovarskl oblati za Pischingerjeve torte itd. 3666-2 |W Za praznike najfinejše potice, pince. šarklje, vina lz c. kr. dvorne kleti (o. kr. dvorec na Dunaju). Cenovniki na zahtevo. C^lf^š Vso jestvine A>*j*^jk^h tis, ž&^kačui* 4* **% Duhovito in okusno darilo vsakomur dobrodošlo, je steklenica rastlinskega likerja ali grenčice „Florlar* liue kakovosti za okrepitev Želodca ! Dobi se v steklenicah po 1, 1 1 , litra v rastlinski destilaciji „FL0RIAN" (tvrdka Edmund Kavčič v Ljubljani) in v drugih prodajalnah. 6—2h9 Pazite na ime „FLORIAN". za božična drevesca v bogati izberi iz sladkorja, fondant likerja, Čokolade, marcipana, gelleja, kakor tudi različni obeski iz najti nejšega peciva po najnižjih cenah, dalje priporočam božično 8trdenje, kakor limon, tablice, mandljeve ste-bljiče, norimberško strdeoje z mandlji, bazelske glazirane in pariške tlakov, kamenčke, pinjolske stebljiče in saleburške pogačice najfinejše polnjene s sadjem (novost) in jako priljubljene. Izbera najfinejšega čajnega peciva kakor tudi različne vrste 3648-2 svečk za božična drevesca gladkih in v renesančnem slogu. Solidna in najcenejša postrežba in točno odpošiljanje zunanjih naročil. Priporoča se za obilni obisk a naj-odličnejšim spoštovanjem 1 1 slaščičar, medičar in svečar v Ljubljani Dunajska cesta CM ■ to o o mmt m "5T OPTIČNO BLAGO 0PTISCKE UŽAREN^ GRAMOFONE CD 0) Zlate ^čipalnike očala, gledališka kukala, aneroide, *g tlakomere, J toplomere,-' kompase, gramofone in veliko zalogo plošč. < 3 mm u M m < o ■o 03 priporoča kot jako primerna koljena fJaflla RUDOLFWEBER i urar v Ljubljani. = \ 1870 Ustanovljeno 1870 |j Trgovina s perilom in modnim blagom C. J. HAMANN na Mestnem trgvi štev. 3 priporoča naslednje predmete: 2974—11 vezenine in pletenine kakor jopiče, hlače, moške in ženske nogavice, telesne pasove, ogrevalce za meča in zapesti itd. itd. telovnike za dame in deklice zelo eleirantne In pmfcilrne; 25«. otroke 'fry<» plaščke, mufe, čeveljčke, kapice, rokavice itd. OV * » p «i m ( i' ii o poitrržbo jamči flrnm ~W C. «J. HAMANN dobavitelj perila c. In kr. Visokosti« raznih častniških uniformiranj., zavodov itd. 1 Liiiblianska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. I4.upuj^ In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju r. Ivan Ta v t ar. Akcijski kopitu! K 1,000000. Zamenjava la ekskomptuje Daje predujma na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje sredice proti vnovčuje zapale kupone. ac-u.rzn.1 lzg-u-ioi. VinkUlUJ© in devinkuluj« vojaške ženitninske kavcije* yy Eakompt ln lukaMO menic TtJJ {k^f Borana "«r(.i IU "*OJ Podružnica v SPLJETU. G» Drnariir Tllja Mprrjrmti v tekočem rafinnu ali na vložne knj'*ice proti ugodnim obrestiin. Vloženi denar obrestaje od dne vloge do dne vzdiga. čti—145 Promet s čeki in nakaznicami. Lastnina in tiik „Narodne bakarne". 36 10 09