POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 22. AVG. 1957 Leto IX — Štev. 33 Cena din 10.— S seje sveta za notranje zadeve v Murski Soboti ISKATI VZROKE Člani sveta za notranje zadeve in splošno upravo pri OLO so na zadnji seji razpravljali med drugim tudi o delu občinskih svetov za notranje zadeve in splošno upravo. Obširno je poročal o delu občinskih svetov načelnik tajništva za notranjo zadeve pri OLO tov. Jan Ros. V poročilu je bilo med drugim rečeno, da občinski sveti doslej niso dovolj obširno obravnavali vse problematike, ki spada v njihov delokrog. Prav tako so posamezni sveti redkokdaj vabili na svoje seje člane ostalih občinskih svetov ali predstavnike družbenih organizacij. Samo X primer Beltinec, Lendave in Ljutomera — kjer so poročali o delu sveta tudi pred ljudskim odborom — pa dovolj nazorno govori, da se javnost zelo zanima za delo svetov za notranje zadeve in splošno upravo. Največ so razpravljali člani občinskih svetom na svojih sejah o gasilstvu, o javnem redu in miru, o mladinskem kriminalu ter o delu varnostnih organov. Skoraj v vseh občinskih svetih so poročali o svojem delu komandirji postaj LM, pri čemer pa so se vse preveč omejevali samo na statistične podatke, vse premalo pa so analizirali vzroke različnih prekr- škov in drugih nepravilnosti, ki so jih zasledili pri svojem delu. Prav s poglobljenimi analizami vzrokov na pr. mladinskega kriminala pa bi sveti najbolje izpolnili svoje naloge. Premalo so iskali sveti pomoči tudi pri organih družbenega in delavskega samoupravljanja. Tak je primer lendavske Nafte, kjer doslej še ni uspelo utrditi dobre kontrole nad morebitnim razsipništvom in malomarnim poslovanjem z družbenimi sredstvi. Da bo delo občinskih svetov v prihodnje boljše, je treba gledati predvsem na izbiro članov svetov. Ne sme prevladati mnenje, da so primemi za ta svet le ljudje, ki se tudi poklicno ukvarjajo s to problematiko. V svetu za notranje zadeve in splošno upravo morajo biti državljani, ki so dovolj izkušeni in ki poznajo problematiko katero obravnava svet na svojih sejah. Kot merilo za pravilno delo občinskih svetov je tudi mnenje občanov o samem delu sveta. Sveti si bodo morali v prihodnje več pomagati s posameznimi komisijami. Različne komisije so bile imenovane, vendar svojih nalog niso opravljale zadovoljivo. Predvsem komisije za pomoč odpuščenim iz kazenskega postopka imajo dokaj težke in večkrat dolgotrajne naloge. Te komisije bi se morale posluževati pri svojem delu različnih oblik moralne pomoči svojim varovancem in to od neposrednega stika samih članov komisij do političnih organizacij, ki naj bi pomagale odpuščenemu iz kazenskega postopka pri vključitvi v družbo. Po poročilu tov Rosa so posamezni člani sveta predlagali naj bi organizirali v okrajnem merilu krajši seminar za predsednike požarnovarnostnih komisij, tako da bi te delale po enotnih kriterijih. Člani sveta so na tej seji ugotovili, da občinski ljudski odbori in ostali organi ne izpolnjujejo vseh sklepov sveta. Tu gre pred vsem za sklep ene izmed prejšnjih sej, ki nareku- je okrajni upravi za gozdarstvo strožjo kontrolo nad posameznimi logarji, ker so se v zvezi s tem dodajale na terenu različne nepravilnosti. LJ Drava za gozdarstvo pa je ta sklep naravnost ignorirala. Prav tako niso občinski ljudski odbori ničesar storili glede obdelave njiv ob državni meji. Ta sklep namreč pravi, naj kmetovalci ob meji ne bi sejali koruze in drugih večjih rastlin. Razen o delu občinskih svetov za notranje zadeve in splošno upravo so razpravljali člani sveta na tej seji še o nekaterih drugih tekočih zadevah, med drugim tudi o programu dela in o pravilih okrajnega gasilskega sklada. J. M. Do jeseni bodo končali glavna dela na razbremenilniku Ledava—Mura. Sezidali bodo tudi vtočno zapornico na Leda-vi. Preostaja le še most čez razbremenilnih na poljski cesti med Bakovci in Dokležovjem. Ta most sicer ni predviden v letošnjem programu, vendar ga bodo — kakor trdijo na upravi vodne skupnosti — sezidali še letos. To bo železobetonski most s primerno nosilnostjo za poljsko cesto. Tako bo že vsa letošnja jesenska odvečna voda odtekala iz Ledave po najkrajši poti v Muro. Seveda še kanal letos ne bo deloval s polno zmogljivostjo. To bo mogoče šele takrat, ko bosta urejena prekopa martjanski potok—pucon-ski potok in puconski potok— Ledava. Vse te objekte bodo dogradili prihodnja leta. Regulacija Ledave je pokazala, da bo treba to regulirati ne samo do Skakovec, ‘temveč do Topolovec. V zvezi s tem bodo morali urediti v teh krajih tudi plačevanje prispevka za vodno skupnost. Predvidevajo, da bodo projekti za ta del Ledave narejeni še letošnjo jesen. Eden izmed glavnih problemov pri urejevanju vodno gospodarskega režima v krajih, ki spadajo pod Vodno skupnost v M. Soboti, je razlastitev zemljišč po katerih poteka razbre- menilnik Ledava—Mura. To je okrog 35 ha zemlje. Nekateri dosedanji lastniki zemljišč bi se zadovoljili s tem, da bi še na- prej izkoriščali to zemljo, saj je zelo pripravna za senokoše. Tak način lastništva pa bi napravil pravo zmedo pri kasnejšem vzdrževanju razbremenilnika, razen tega je bila ta zemlja oproščena vseh družbenih dajatev, saj so jo smatrali kot neplodno. Vodna skupnost je nameravala plačati ta zemljišča z investicijskimi sredstvi, česar pa ni dovolila Uprava za vodno gospodarstvo LRS, ki vztraja pri tem, da se investicijska sredstva porabijo izključno za investicije, česar posledica bi bila dokončna ureditev razbremenilnika v čim krajšem času. Plačilo za omenjena zemljišča znaša okrog 8 milijonov dinarjev. Po mnenju uprave za vodno gospodarstvo naj bi preskrbeli ta sredstva iz okrajnih virov. Neplačana zemljišča ob razbremenilniku zelo močno ovirajo tudi hitrejšo regulacijo ostalih vodnih strug na območju soboške vodne skupnosti, ker nimajo ljudje zaradi zavlačevanja z izplačilom zemljišč na razbremenilniku v take akcije dovolj zaupanja. Kljub razbremenilniku — poplave? Predvsem prebivalci Dokle-žovja menijo, da bo voda, ki bo pritekla po razbremenilniku, povečala poplavno območje ob Muri. Trenutno je izlivno ustje razbremenilnika res predvideno v Lukačev rokav v Dokležovju. Ta voda bi se ob izredno velikih nalivih na Goričkem razlivala po gozdovih ob Muri vendar so poplave navadno vsako leto v času, ko voda ne more povzročiti izredno velike škode. Pri velikih poplavah pa bi bilo mogoče zapreti tudi mursko zapornico ob vtoku v Lukačev rokav. Tako bi bil obremenjen Lukačev rokav samo z vodo, ki bi pritekala po razbremenilniku. Pri dokončni regulaciji Mure pa je predviden podaljšek razbremenilnika v Dokležovju neposredno do Mure. Poleg dokončne regulacije Ledave in nekaterih njenih pritokov predvideva vodna skupnost za prihodnja leta tudi ureditev katastra vseh svojih zemljišč. Trenutno so že zakoličili posamezne pasove ob potokih itd. Toda s tem zakoličenjem še ni urejen lastninski odnos zakoličenih zemljišč, kakor to menijo prebivalci v nekaterih občinah. Te odnose bo uredil šele novi kataster, za katerega opravljajo letos potrebnb meritve. Vprašanje zase pri delu vodne skupnosti so zaostanki prispevkov posameznih kmetovalcev. Razumljivo je. da povzročajo zaostanki precej hude krvi med kmetovalci, ki svoje obveznosti do vodne skupnosti v redu izpolnjujejo. Kmetovalci v beltinski občini so dolžni okrog 2 milijona, v soboški 2,5 milijona, v martjanski 420 tisoč, v lendavski 900 tisoč in v can-kovski občini 200 tisoč dinarjev. Ker zaostanki omejujejo tudi možnosti izplačila razlaščenih zemljišč na razbremenilniku, bodo morali občinski ljudski odbori najti uspešen način, kako izterjati te zaostanke. J. M. ZADNJA DELA NA RAZBREMENILNIKU NA RAZBREMENILNIKU KONČUJEJO ZADNJA DELA — KAKO BO S PLAČILOM RAZLAŠČENIH ZEMLJIŠČ — RAZŠIRITEV OBMOČJA VODNE SKUPNOSTI NA PRETEŽNI DEL CANKOVSKE OBČINE — UREJEVANJE KATASTRA VODNE SKUPNOSTI— ZAOSTANKI PRISPEVKOV ŠE VEDNO PRECEJŠNJI. Naš komentar OBDUKCIJA Kompleksna razprava o kmetijstvu je v Pomurju odkrila poleg že splošno znanih slabosti še take, o katerih nismo slišali. Tako je bilo že dolgo govora o trgovanju zadružnih podjetij za "vsako ceno". Vedeli smo, da je zaradi takega trgovanja morala nujno biti prizadeta poslovna in trgovska morala trgujočih, vendar smo to ocenjevali s političnih vidikov enostavno z ugotovitvijo, da je tako poslovanje škodljivo. V bistvu smo bili vse do začetka te splošne razprave o kmetijstvu zelo po-pustVivi do odgovornih za nastali položaj med prebivalstvom. Inšpekcijska služba pa je ugotovila, da gre za desetine milijonov pri zadružnih trgovskih podjetjih Agromerkur v Murski Soboti in Zadružnik v Ljutomeru. Zadružnik je podjetje, ki je trenutno v prisilni likvidaciji, medtem ko je Agromerkur v obravnavi in tudi neprimerno boljšem položaju, toda s tem ni rečeno, da nima izdatne zgube — za naše razmere. Gre nnmreč za to, ali naj dobijo delavci tega podjetja 75 odstotkov plače, ki jih bo delno kril občinski proračun ali pa naj bo rešitev o reorganizaciji ali drugem postopku. Zguba je v tem podjetju nastala, kot je znano, predvsem zaradi velikega porasta materialnih režijskih stroškov, medtem ko pri Zadružniku niti materialnih stroškov in celotnih plač niso krili. Vzroki za tako porazno stanje so različni. Med drugimi so tudi česte spremembe v organizaciji teh podjetij, združevanje in s tem v zvezi spre-membe v vodstvu podjetij. Personalne razmere se vsekakor močno odražajo v poslovanju posameznih odsekov, kjer so često trmoglavili in gospodarili po svoje, ne glede na celotno poslovanje podjetja. Kontrola, ki jo mora imeti računovodstvo, če je ažurno, je v obeh podjetnih odpadla, kajti računovodstva so opravljala svoje posle z zaostankom, razen tega pa so bile prikrite očitne zgube pri materialu, ki ga je bilo treba odpisati, ker ga nikjer ni bilo pa tudi v neizterljivih terjatvah. Stanje, kakršno je ob pregledu poslovanja ugotovila finančna inšpekcija je bilo novost celo za zadružno hranilnico, ki ima družbeno evidenco nad temi podjetji[ med tem ko ustrezno mesto pri občinskem ljudskem odboru v Murski Soboti sploh ni zasedeno, a po občinah sploh ne morejo dobiti primerno sposobnih knjigovodij, ker najboljše poberejo podjetja, ki lahko primerno odmerjajo plačo. Tako je učinkovita in pravočasna kontrola skoraj onemogočena, kajti okrajna finančna inšpekcija ugotavlja stanje le ob pregledovanju zaključnih računov podjetij, to pa je bilo letos (in tudi prej) pogojeno z zapoznelimi predpisi, ki pa so izšli z veljavnostjo za nazaj. Kljub vsem dejstvom, ki opravičujejo, pa ugotavljamo, da je analiziranje stanja v podjetjih potem, ko so tik pred likvidacijo, podobno ugotavljanju bolezni na mrliču z obdukcijo, kar je zaključek neuspešnega ali ponesrečenega zdravljenja bolnika. Kakšne koli so že razmere na tržišču, ne moremo trditi, da tržišče povzroča pojave takih polomov, kot smo jih zabeležili o obeh omenjenih podjetjih. Tudi o takih primerih ne, kot so ugotovljeni tukaj, namreč, da so neka podjetja iz Srbije reševala poslovanje s tem, da so sprejemala velike količine blaga od naših podjetij tik pred likvidacijo — z očitnim namenom, da poravnajo dolgove o svoji bližnji okolici. Vsiljuje se prepričanje, da je levji delež krivde o familjarnosti, ki so je bili deležni voditelji teh podjetij za daljše obdobje nazaj in podobni vzroki povsem subjektivnega značaja, ki jih pa je mogoče skriti za množico objektivnih pogojev in težav. Radgonski praznik je obiskalo čez 1000 ljudi Kljub temu, da je bil letošnji občinski praznik v Radgoni v sredo, je bilo v mestu že od jutra zelo živo. S kolesi, peš in s kamioni so prihajali ljudje iz. vseh krajev občine. Kot gostje so se udeležili prireditev ob občinskem prazniku tudi številni drugi, med njimi poslanec dr. M. Šnuderl, poslanec I. Kreft in zastopniki sosednjih občin. Po povorki, ki je zelo nazorno prikazala prosvetno in politično delo Svobode in ostalih družbenih organizacij, je spregovoril zbranim predsednik OLO tov. F. Rogi. V svojem nagovora je poudaril pomen občinskega praznika za radgonsko občino. Veliko število ljudi se je udeležilo tudi razvitja prapora občinskega odbora ZB ter sektorskih gasilskih vaj. Razen tega je gostoval na dan občinskega praznika v Radgoni tudi kvartet Avsenik s pevcema Danico Filipič in Francom Korenom ter članom SNG Janom Rolračkom. Predstava ob enajstih ni bila tako dobro obiskana S seje ObLO v Radgoni Na 22. redni seji je občinski ljudski odbor med drugim razpravljal o spremembi odloka o družbenem planu za leto 1957. Po tej spremembi se obračunava lastni sklad sološnih kmetijskih zadrug po dohodku. Pri občinskem ljudskem odboru ;e ustanovljen kreditni sklad (5 milijonov dinarjev) za pomoč kolonistom v Apaški kotlini za popravila in obnove gospodarskih poslopij. Za predsednika upravnega odbora tega sklada je bil imenovan Grosičar Ciril. Za direktorja kmetijskega gospodarstva Črnci je občinski ljudski odbor imenoval inženirja Ivana Milkoviča. Na seji so sprejeli še odlok o občinskem prometnem davku na alkoholne pijače ter razpravljali še o nekaterih gospodarskih in upravnih zadevah. Po redni seji je bila slavnostna seja v počastitev občinskega praznika. Slavnostni govor je imel sekretar občinskega komiteja in ljudski poslanec Zlato Pavlica. kot večerna predstava. Precej ljudi je obiskalo tudi telovadni nastop, ki je bil v torek popoldne. Se večji obisk pa je bil v sredo popoldne na konjskih dirkah. Letošnje prireditve na radgonskem občinskem prazniku so bile sicer v manjšem obsegu kot prejšnja leta, vendar so s svojim prazničnim razpoloženjem pokazale, da ljudje ne pozabljalo takih dogodkov kot je za Radgončane 14. avgust. J. M. Dom ljudske kulture v Radgoni VREMENSKA NAPOVED za čas od 23. avg. do 1. sept. Okoli 27. avgusta poslabšanje s padavinami in ohladitvijo. V ostalem lepo vreme. Zadružni praznik v Turnišču 30 let plodnega živinorejskega dela V soboto. 17. avgusta so imeli v Turnišču ob priložnosti 30-letnicc selekcijskega dela v živinoreji in 10-letnice ustanovitve zadruge zadružni praznik, ki so se ga poleg številnih vaščanov in prebivalcev sosednjih vasi udeležili tudi zvezni ljudski poslanec Vanek Šiftar, predsednik OLO Franc Rogi, predsednik ObLO v Lendavi Slavko Lindič in dragi. Prav pred tridesetimi leti sta Štefan Nemec iz Turnišča in Štefan Bakan iz Nedelice začela na pobudo inženirja Borisa Venka s selekcijskim delom pri živinoreji. V začetku je bilo to delo omejeno le na kontroliranje molznosti in vodenje rodovnika, a po vojni se je znatno razmahnilo in razvilo, tako da je bilo na tem šestem premira-nju že 82 glav živine. Prvo nagrado je dobila domača zadruga za bika "Karoja", simentalske pasme, ki bo razstavljen tudi na novosadskem sejmu. Značilno je, da so vaščani ta- krat, ko ga je zadruga kupila zelo godrnjali zaradi cene (216 tisoč din), a danes ga nočejo prodati, čeprav imajo obljubljeno še enakrat večjo ceno. Drago in tretjo nagrado sta dobila .stara veterana pri selekciji Štefan Bakan in Štefan Nemec za kravi, četrto pa Zadravec Ivan iz Turnišča za telico. Poleg tega so še bili nagrajeni tudi drugi živinorejci z nagradami od 1.000 do 3.000 din. Te nagrade bodo brez dvoma zelo vzpodbudno vplivale na razvoj živinoreje v turniškem okolišu, dali pa so jih OLO iz sklada za pospeše- vanje kmetijstva, OZZ, ObLO, pomagala pa je tudi tovarna mesnih izdelkov v M. Soboti. Poleg obletnice selekcijskega dela so praznovali tudi 10-Ietni-co ustanovitve zadruge, ki je v tem času že tudi mnogo pripomogla za napredek kmetijstva, skrbi pa tudi za kulturni razvoj vaši, saj. bodo v Turnišču v kratkem odprli tudi kino, za katerega je največ prispevala prav zadruga. Na proslavi so poleg Nemca, predsednika prireditvenega odbora, govorili še predsednik OLO, Ob LO in dragi, čestitali zadružnikom in to prav s posebnim poudarkom na pomenu selekcije in zadružništva za razvoj našega kmetijstva. Š. B. Doktrina s silo ? Če je bil še pred nedavnim o ospredju zanimanja svetov ne javnosti napad angleških kolonialnih oddelkov in čet muskatskega sultana na Oman (mimogrede naj omenimo, da bo na pobudo dežel Arabske lige o tem spopadu verjetno razpravljal tudi Varnostni svet OZN), takole zadnje dni presenetila vest iz Sirije o name ravanem prevratu v tej arab-ski republiki, ki se noče pri ključiti nobenim vojaškim blo kom in tudi ni sprejela ta ko imenovane Eisenhomerjeve doktrine. Čeprav je pobudo za zaroto, »naperjeno proti svobodi in neodvisnosti sirskega narodat kakor pravi uradno poročilo o zaroti iz Damaska, dala in jo tudi duhovno vodila domača sirska reakcija, ki je menila da je napočil zanjo ugoden trenutek, ko se lahko zgane in vrže sedanji režim, pa je več ali manj že mogoče slutiti, da so delovale v ozadju tudi temne sile mednarodne reakcije, ki ji je sedanja neodvisna Sirija trn v peti in bi rade iz te de žele napravile svoj privesek za uveljavljanje imperialistične politike v tem delu sveta in za sejanje razdora med arabskimi deželami. Kakor so sporočili iz Damaska, so bili poleg domačih odpadniških vojaških voditeljev in politikov vmešani v zaroto tudi nekateri ameriški pred staoniki. Na sestanku zarotni kov v Damasku je polkovnik Huseini dejal, da bo po uveljavljenem prevratu pomagala Siriji tudi Amerika in da bo nova vlada sklenila ločeni mir z Izraelom. Kapetan sirske voj ske Abdul Šejk Ati pa je po Radiu Damask izjavil, da je bil glavni smoter zarotnikov: rešiti Sirijo komunizma) potem pa bi pod novo vlado zasedla Libanon, likvidirala Jordanijo in prisilila Izrael, da bi privolil o te spremembe. Ukrepi, ki so sledili temu poskusu prevrata (izgon nekaterih ameriških diplomatov iz Damaska, izjava ameriške vlade, da je sedanji sirski veler poslanik nezaželen v ZpA, medsebojna obtoževanja, odpust nekaterih častnikov iz, sirske vojske itd.) so s svojimi posledicami vred zasejali še eno debelo zrno nezaupanja med prizadete države, zlasti še med ZDA in Sirijo, pa tudi med nekaterimi arabskimi državami. Zadnji dogodki o Siriji tudi očitno potrjujejo, da vmešavanje v notranje zadeve drugih držav ne more koristiti svetovnemu miru in sožitju med posameznimi državami, pa čeprav ga nekateri uresničevalci Hočejo uveljavljati pod krinko sizrioajanjat nasprotnega partnerja ali pa celo doktrinarstva, ki ga določena dežela ni hotela sprejeti na svoja ramena. Ponesrečeni poskus prevrata v Siriji pa je zagotovo tudi krepak udarec sirski reakciji, ki je hotela obnoviti staro, da bi tako prišla do izgubljenega prestiža in oblasti. MERJENJE SIL V Washingtonu pričakujejo, da bo predsednik ZDA Dwight Eisenhower v prihodnjem tednu ponovno zahteval od Kongresa, naj sprejme njegov program za dajanje pomoči tujini za proračunsko leto 1957/58. Kljub trem osebnim apelom je namreč Kongres zmanjšal predvideni program pomoči tujini za 809 milijonov 650.000 dolarjev, tako da skupna odobrena vsota znaša 2 milijardi 191 milijonov 810.000 dolarjev. Če predsednikov apel tudi tokrat ne bo sprejet, se bo Eisen-hover znašel pred dilemo: ali naj sprejme odločitev Kongresa ali pa naj skliče posebno zasedanje Kongresa. Menijo, da je predsednik Eisenhovver izbral ravno vprašanje kredita za polnoč tujini za ocenjevanje odnosa svojih in kongresnih sil. V tamkajšnjih krogih sklepajo, da je opozicija proti predsednikovim predlogom v Kongresu največja, odkar je od 1955. leta, na oblasti. VESELI VEČER Dijaki iz Gomilic so v četrtek. 15. avgusta priredili v domači vasi Veseli večer«. Obisk je bil zelo lep, saj je bil šolski razred kar poln, sicer pa v Gomilicah ljudje radi prihajajo na kulturne prireditve, ki so pa bolj redke. Po prireditvi pa je bil prvi mladinski ples. Skupina je obiskala v soboto tudi Trnje, kjer pa je bil slab obisk. šb OMANSKI SPORI Diplomatski opazovalci v Londonu so prišli do zaključka, da bo britanska diplomacija poskušala pred sestankom Varnostnega sveta spremenili omansko afero v obtožbo proti Egiptu in Sovjetski zvezi. Takšni manevri namreč dajejo upanje, da pritožba desetih arabskih dežel zaradi britanske internvencije v Muskatu in Omanu ne bo dobila v Varnostnem svetu potrebne večine, da bi bila da- na na dnevni. red tega zasedanja. Kljub tema pa je, po vesteh iz Washingtona, Velika Britanija v imenu anglo-ameriške solidarnosti, ki naj bi prišla do izraza na zasedanju Generalne skupščine Združenih , na-rodov, zaprosila za podporo ZDA pri vprašanju Muskata in Omana. Poleg tega je sporočeno, da bo Britanija, v primeru, potrebe v obrambi svojega postopka imenovala resnične agresorje v Omanu. Med tem se borbe v Omanu nadaljujejo. Britanske enote so razrušile trdnjavo Izkijo in se umikajo z namenom, da se vrnejo s svoje baze. Na položajih pa bodo pustile izvidnike enote. Umik poteka v smeri' luke Azabija. Poročajo, da so uporniške sile izvedle uspešen protinapad. Predstavnik omanskega imama v Kairu pa je pokazal novinarjem fotokopijo sibske pogodbe iz 1920. leta, v kateri se sultan Muškata obve- zuje, da se ne bo vmešaval v notranje zadeve Omana. Bri-tansko ministrstvo za zunanje pa je pred tem sporočilo, da se je sultan Muškata odločil, da tekst te pogodbe, ki sicer ni znan ne bodo objavili v javnosti. Iz fotokopije je vidno, da je pogodba vzajemna. »Nezrelost Gvijanca« Britanski tisk kaže odpor pro-tir.tfsem obravnavam britanskih kolonialnih zadev. To je povsem razumljivo, kajti o neprijetnih rječe h je najbolje molča-tih Kljub temu pa je ravno v britanskih kolonijah vedno kaj novega, kaj takšnega, kar je treba, reševati v prid Britanije. Mimo resnih dogodkov pa tudi britanski tisk ne more kar takoj Zato je zapisal nekaj misli o volitvah v Zakonodajni svet Gvijane. Gvijana je namreč največja in najbogatejša britan-ska, kolonija v okolišu Karibskega, morja. Normalni potek volitev do objave delnih rezultatov je bil kronan s presenečenjem: 1 zmagala je je namreč Na-rodno-progresivna dr. Ghelddy Jagana, ki je za bri-tankske pojme preveč levo usmerjen. Dr Jagan je bil leta 1953 izgnali in istočasno so razveljavili stajo ustavo. V novem Za-konodajnem svetu naj bi bila polovica izvoljenih in polovica od guvernerja diktiranih članov. Torej je omogočeno guvernerju preglasovanje pri vseh glasovanjih. Toda Britanci smatrajo, da je Jagan komunist. Kako naj mu torej zaupajo sestavo vlade? Kljub temu je iz Londona dovoljena poskušnja z Jaganon — torej obstaja možnost iz 1953. leta, ko so ga izgnali in ustavo razveljavili. Vendar ima guverner še vedno vso moč v rokah — v obliki veta. Z ozirom na zmago Narodno-progresivne stranke, piše angleški tisk, so Gvijanci pokazali svojo nezrelost, kar povzroča mnogo zaskrbljenosti in nesigurnosti«. Tako je pred dr. Jaganom ista pot kot leta 1953, v kolikor bo poskušal delovati mimo nasvetov guvernerja, ki je posrednik britanskega ministrstva za kolonije, kajti v Zakonodajnem svetu njegovi predlogi ne bodo uresničljivi — zaradi velikih guvernerjevih pravic. Služba socialnega zavarovanja Podružnice ali samo izpostave? Služba socialnega zavarovanja je lahko uspešna, če ji pomagajo tudi drugi važni činitelji; v prvi vrsti zdravstvena služba, ki je kot izredno vpliven činitelj najbolj blizu zavarovancem in lahko s pravilno or- ganizacijo dela in varčnim poslovanjem (varčevanje kajpada ne sme biti uveljavljeno na račun zdravja zavarovancev) bistveno prispeva k smotrnemu uporabljanju namenskih sredstev in zmanjševanju izdatkov Zavoda za sociulno zavarovanje, dalje od oblastnih organov in njihovega vestnega opravljanja poslov, ki so v zvezi s socialnim zavarovanjem državljanov, od zavezancev prispevka (gospodarskih organizacij in ustanov) pri izpopolnjevanju zakonsko določenih obveznosti do pristojnega zavoda in uveljavljanju pravic, da posvojili predstavnikih v skupščini zavoda vplivajo in se zavzemajo za smotrno in koristno uporabljanje sredstev, ki so jih sami vložili v sklad za socialno zavarovanje, naposled pa tudi od zavarovancev samih, ki lahko s svojimi odnosi pri uveljavljanju pravic socialnega zavarovanja pomagajo tej službi ali pa tudi hromijo njena prizadevanja, zlasti še na materialnem področju. Skupščina Zavoda za socialno zavarovanje v M. Soboti je kot organ družbenega upravljanja dobivala doslej premalo konkretne pomoči od teh činiteljev, zato njeno delovanje še ni tako učinkovito, kot je sicer zaželeno; če se je z razpravami, anketami in drugimi delovnimi prijemi več ali manj že uveljavila kot vodstveni organ zavoda, pa je bilo delovanje premalo občuteno v delovnih kolektivih in drugih organih, ki bi moralk biti že po svojem prispevku in vlogi življenjsko navezani na uspehe ali neuspehe te važne službe v naši družbeni ureditvi. V naših delavskih svetili, upravnih odborih in drugih samoupravnih organih je še zelo malo razprav o težavah in problemih službe socialnega zavarovanja, čeprav bi take razprave lahko bile večkrat organsko povezane s konkretnimi problemi, ki jih srečujemo domala v vseh gospodarskih organizacijah; zato Da tudi manjka pobud in predlogov, ki bi bili posredovani iz organov delavskega upravljanja in bi lahko koristno služili skupščini zavoda pri opravljanju svojih vodstvenih funkcij. Tej slabosti pa nemara vsaj »botrujejo« tudi člani skupščine, ki bi z učinkovitejšo aktivnostjo v svojih volilnih enotah lahko več prispevali za uveljavljanje širše vodstvene vloge tega družbenega organa pri zavodu. Pod okriljem skupščine zavoda delujejo tudi tri stalne in dve začasni komisiji za določene in specifične probleme, ki jih ni moči odstranjevati brez poprejšnje skrbne in natančne proučitve. Med stalnimi komisijami je bila doslej najbolj uspešna komisija za razdeljevali je sredstev preventivnega sklada, med začasnimi pa komisija za proučevanje stanja in pristojnosti podružnic zavoda, ki je že zaključila svoje delo in .predlagala skupščini ustrezne predloge. V letu 1953 (v Ljutomeru: leta 1955) ustanovljene podružnice zavoda so se začele močno razvijati z organi družbenega upravljanja vred. Ta razvoj v smeri vse večje samostojnosti pa se je ob sedanjih pristojnostih, ki so zaupane tem podružnicam, že zaustavil in kaže celo znake nazadovanja. Družbeni organi pri podružnicah nimajo praktično sedaj o ničemer več sklepati in odločati. To narekuje dvoje možnih in tudi potrebnih ukrepov: ali priznati sedanjim podružnicam status samostojnih komunalnih zavodov za socialno zavarovanje ali pa jih spremeniti zgol v ekspoziture zavoda s še potrebnim teritorialnim poslovanjem. Po minimalnem načrtu, ki pa bi prinesel samo začasno rešitev, naj bi podružnice dobile nekaj novih pristojnosti (določanje potnih stroškov in pogrebnin, posebne stopnje prispevka za zavezance itd.), vendar pa tega predloga ne bo moči zadovoljivo uresničiti, predvsem zaradi tega, ker so prevelike razlike med posameznimi podružnicami pri dohodkih in izdatkih: ene bi bile aktivne, druge pa zopet pasivne. Teh razlik ne bi mogli zadovoljivo odstraniti niti s ta-koimenovanim skladom za pod-zavarovanje (v nekem smislu izravnalni sklad), ker se tudi pri okrajnem zavodu venomer pojavljajo primanjkljaji, ki so vzročno pogojeni s splošnimi razmerami v pokrajini ( v letošnjih prvih sedmih mesecih znaša a primanjkljaj nekaj čez 10 milijonov dinarjev). Po maksimalnem načrtu pa naj bi postale sedanje podružnice samostojne pravne osebe kot občinski ali komunalni zavodi za socialno zavarovanje z vsemi pravicami družbenega upravljanja. Z uveljavljenjem tega načrta bi to službo močno približali zavarovancem, je pa tudi precej razlogov, ki govore proti: pri sedanji uprav-no-teritorialni razdelitvi bi tako dobili v Pomurju štiri samostojne komunalne zavode, razen tega pa bi deloval še okrajni zavod z močno okrepljeno revizijsko službo (revizorjev pa zavodu že sedaj primanjkuje), kar bi gotovo prineslo povečanje izdatkov za upravno osebje in seveda tudi primanjkljajev. ki pa so že sedaj zelo občutni. Razen tega bi morali v tem primeru spremeniti tudi zakonske predpise, ki se nanašajo na upravne spore zavarovancev in zavodov pred sodišči; sedaj rešuje te spore republiško vrhovno sodišče, po uveljavljanju tega načrta pa bi bilo za to pristojno že okrožno sodišče. S. K. Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru M. Sobota, na osnovi 7. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ, št. 32/55) in Odloka o višini štipendij (Ur. list FLRJ, št. 33/55) RAZPIS 1 štipendijo za študij na Tehnični visoki šoli, 2 štipendiji za študij na Višji pedagoški šoli (matematika-fizika, 1 nemščina), 3 štipendije za študij na učiteljišču, 2 štipendiji za študij na Srednji kmetijski šoli, 2 štipendiji na Tehnični srednji šoli (1 gradbeni oddelek, 1 strojni oddelek), 1 štipendijo za študij na Administrativni šoli, 1 štipendijo za vajenca pleskarske obrti — prednost imajo vajenci, ki se učijo pleskarske obrti v Ljubljani. Štipendije bodo podeljene za čas, ki je prosilcu po predpisu določen za končanje študija v višini 4000 din za dijake srednjih šol in 5000 do 6000 dinarjev za študente visokih šol. Štipendije se znižajo za otroški dodatek, ki ga štipendist prejema ali bi ga prejemal, če ne bi mel davčnega predpisa. Prosilci naj najkasneje do 10. septembra 1957. predlože kolkovane prošnje (180 din državne in 95 din občinske takse), priložijo pa še naj potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o vpisu v šolo. Slušatelji univerz in višjih šol predložijo namesto spričevala potratno o opravljenih izpitih. V prošnji naj prosilci točno opišejo potek dosedanjega šolanja in socialno stanje družine (štev. družinskih članov, koliko od teh nepreskrbljenih). Prednost imajo prosilci iz območja Obč. LO Murska Sobota. Prošenj brez prilog in po roku dospelih ne bomo upoštevali. Ugotavljanje dohodkov b kmetijstvu V začetku prihodnjega leta bodo uveljavili nov način obračunavanja katastrskega dohodka od kmetijstva. Na to so se začeli pripravljati že leta 1955, ko je bila po sklepu Zvezne ljudske skupščine ustanovljena posebna komisija, ki je do nedavnega intenzivno delala pri ugotavljaju u katastrskega dohodka, da bi tudi pri nas prišlo do novega, enotnega katastra za vso državo, na osnovi katerega bi obdavčevali dohodek od kmetijstva. Pri proučevanju tega problema in določanju novih kriterijev so težili za tem, da. bodoče obdavčevanje dohodka ne bi bilo samo bolj pravično, marveč tudi bolj stimulativno za napredovanje kmetijskega Pod pokroviteljstvom Okrajnega odbora ljudske tehnike Murska Sobota je bilo v nedeljo na Muri pod Petanjskim mostom drugo tekmovanje v ka-jak-slalomu (prvo je bilo leta 1955). Tekmovanje je priredilo mlado Brodarsko društvo .Partizane v Krogu, s pomočjo Brodarske zveze Slovenije. Ob tej priložnosti se je zbralo na obeh bregovih Mure in na Petanj-skem mostu okrog 2500 gledalcev od blizu in daleč. Predsednik društva Friškič Franc, ki je vodil celotno prireditev, je izjavil, da je to rekorden obisk za take vrste prireditev. Tekmovalna proga je bila dolga 250 m. Poleg naravnih zaprek je bilo treba premagati tudi 15 vratič. Ker je Mura na tem mestu precez deroča, je bila za mnoge tekmovalce proga trd oreh in je zahtevala od tekmovalcev precej poguma in spretnosti. Tekmovali so člani, članice in mladinci (skupaj 50)! iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja in 7 domačinov iz Kroga. Vsi tekmovalci so prevozili progo dvakrat. Po tem tekmovanju je bilo še tekmovanje v prepla-vanju Mure. ki se ga je udeležilo 8 plavačev. V zdraviliški kavarni v Radencih je bila zvečer objava uspehov in razdelitev nagrad. Vsi prvaki so prejeli praktična darila in diplome. Od članov je bil prvi večkratni reprezentant Janez Lampič iz Ljubljane s časom 2.24 — 0.5. drugi Mariborčan Lipokatič Josip državni prvak na mirnih vodah (2,24 — 0,8) in tretji Ovček Janez iz Ljubljane z 2,27 minutami. Od mladincev je prevozil prvi Keg te Franci iz Maribora (5.56); drugi Pavličev Sergej (4.15) in tretji Kokal Marijan (4.16), oba iz Ptuja. Od članic je bila prva Alenka Brandner (5.14) in draga Marija Vizjak (5.25) obe iz Maribora. Lepe uspehe so dosegli tudi domačini, čeprav "se mora mlado društvo boriti se s pomanjkanjem kajakov, člani nimajo dovolj časa za trening in z drugim podobnimi težavami. Od domačinov je dosegel najboljši čas Domjan Alojz (4,41). Muro je preplaval prvi pridelovanja. Na podlagi (predlogov komisije Zveznega izvršnega sveta je državni sekretar za finance izdal te dni ustrezajoče zakonske predpise o novih lestvicah katastrskega dohodka, ki bodo stvarno služile kot davčna osnova za obdavčenje dohodka v kmetijstvu od 1. januarja prihodnjega leta. Novi način obračunavanja katastrskega dohodka prinaša bistvene novosti in se v mnogo-čem razlikuje od Prejšnjega. Ena osnovnih značibipsti je v tem. da je treba pri ugotavljanju dohodka po katastru prvenstveno upoštevati pridelovalne pogoje, a ne zabeleženi dohodek. Katastrski dohodek je tre- Erik Alatič iz Radgone. Društvu in tekmovalcem je čestital tov. Pahor Marijan iz Maribora, podpredsednik Brodarske zveze Slovenije. Vsekakor uspela prireditev in lep užitek za gledalce. ib Ika ba izračunati za vsako vrsto zemljišča posebej (obstaja osem vrst po kakovosti zemlje), a na osnovi okrajne lestvice je treba ugotavljati katastrske dohodke za vsako parcelo, pri tem pa upoštevati vrsto, površino zemljišča in način njegovega izkoriščanja. Pako bodo. na primer, dohodke od živinoreje ugotavljali po novih cenah zrnaste hrane, sena in druge biljnate krme. Pogoji za rejo živine so tako prišli v polni meri do veljave, medtem ko so do sedaj dohodek od te kmetijske stroke obdavčevali na osnovi okrajnega povprečja. To pomeni, da bodo v prihodnosti upoštevali samb pogoje in možnosti za ži-viiibrejo, ne glede na višino dohodka od živine. Ds večje veljave prihaja prav tako tudi načelo rajoniza-cije, ker bo tudi to ugodno vplivalo na pridelovalce in jih iz-podbujalo k temu, da bodo pridelovali pač tiste kulture, ki najbolje uspevajo v posameznih pridelovalnih okoliših. Pri proučevanju novega načina obračunavanja katastrskega dohodka so težili tudi za tem, da bi odpravili nekatere doslejšnje slabosti, zaradi katerih so bile preveč obremenjene posamezne vrste zemljišča in kulture. Pri kulturah, ki so bile do sedaj premalo obremenjene (njive, travniki, pašniki), so povečali katastrski dohodek, medtem ko so zmanjšali dohodke od vrtnarstva, vinogradništva in sadjarstva. Tako so, na primer, dohodki od njiv povečani za 28,2 odst., od travnikov za 55,4 odst., od pašnikov za 9,5 odst, in od gozdov za 64.9 odst. v primerjavi s katastrskimi dohodki iz leta . 1955, medtem ko so dohodki od vrtnarstva zmanjšani za 22,5 odst., od sadjarstva za 25 odst. in vinogradništva za , 9,5 odstotkov. Izračunavanje katastrskega dohodka po novem načinu bo prav gotovo izpodbudno za kmečke davkoplačevalce in bo po svoje prispevalo k njihovemu prizadevanju za večje hektarske donose in prirejo živine, za boljše pridelke in živino, skratka: za uspešnejše in donosnejše kmetovanje. S. IC. Tudi v Žižkih so zasvetili z - elektriko Nekam nepričakovano so vaščani Žižkov ' naznanili, da so končali z elektrifikacijo in da bodo v nedeljo, 18. avgusta slavnostno prižgali električno žarnico. Z napeljavo omrežja in hišnimi inštalacijami so začeli šele v začetku maja. Sedaj pa že več kot polovica vasi sveti z elektriko imajo pa že tudi več radioaparatov, ki so se slavnostnega dne že odlašali. Temu pomembnemu dogodku, so poleg številnih vaščanov prisostvovali zvez. ljud. poslanec Vanek Šiftar, predsednik OO SZDL Miloš Ledinek, predsednik ObLO v Beltincih Ivan Hor-vat in drugi. O težavah in končni zmagi je govorjl predsednik elektrifikacijskega odbora Matevž Horvat, v imenu gostov pa je vaščanom čestital Ivan Hor-. vat. Zapisati je še potrebno, da je to. predzadnja elektrificirana vas v Beltinski občini, toda v nede-ljo bodo zasvetili tudi v Odran-Cah vsaj tako predvidevajo, in tako bo že vsa občina svetila z električno lučjo, v bodoče pa izkoriščala električno energijo tudi v gospodarstvu. šb Iz Bučkovec Pred kratkim so pričeli obnavljati šolsko poslopje v Buč-kovcih. Za vsa dela so predvidel- del 300 tisoč dinarjev. Obnovili pa bodo tudi kulturni dom. Vsa dela pri obnovi kulturnega doma bodo končali do 15. septembra, to je do 90-letnice Desede-. Okrajna lovska zveza Murska Sobot a Žrebanje vstopnic lovske razstave 690 srnjak 635 zajec 2155 zajec 719 fazan 547 zajec 69 fazan 1574 zajec 221 fazan 1588 zajec 555 fazan 298 zajec 657 fazan 1012 fazan 119 divja raca 1497 fazan 229 divja raca 1548 fazan 732 divja raca 501 fazan 704 divja raca 1725 fazan 616 divja raca 2249 fazan Prosimo vse dobitnike, da do- 1277 fazan bitke z odgovarjajočimi žrebni- 111 fazan mi listki (vstopnice na lovsko 4 fazan razstavo ir žrebni listki »Lovske 207 fazan loterije«) prijavijo najpozneje Na lovski veselici, dne 4. VIII. 1957 so bili izžrebani še sledeči dobitki: 89 srnjak 388 zajec 238 zajec v roku 15 dni no objavi v »Pomurskem vestniku« pri tovarišu CUG Evgenu na OLQ. Kdor v določenem roku dobitka ne prijavi, mu isti zapade. Odbor Veliko tekmovanje v kajak - slalomu na Muri RAZPIS Komisija za štipendije občinskega ljudskega odbora Cankova na podlagi 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ štev. 32/55) razpisuje Tiaslednje štipendije v šolskem letu t957/58. 3 štipendije za učiteljišče, 1 štipendija za srednjo kmetijsko šolo. Prednost pri dodeljevanju štipendij bodo imeli prosilci iz območja občine Cankova. Vsi prosilci naj vlože pravilno kolkovane prošnje in naslednje priloge: 1. prepis zadnjega šolskega spričevala, 2. potrdilo o vpisu v šolo, 3. potrdilo o imovinskem stanju, 4. potrdilo o prejemanju ali ne-prejemanju otroškega dodatka, 5. potrdilo o družinski skupnosti. Komisija za štipendije ObLO Cankova POMURSKI VESTNIK, 22. VIII. 1957 2 3 Slatinsko podjetje Radencih ne zmaguje potreb trga Prleški študentski klub EDINI IZHOD - INVESTICIJE Letošnja poletna vročina e povzročila marsikatero nevšečnost. Najhuje je bilo v večjih potrošnih središčih glede pijač, meti katere sinemo prišteti tudi mineralno vodo. V slatinskem podjetju v Radencih je bilo te mesece — kakor sami trdijo — neznosno. Deževala so naročila in prav tako grožnje od vseh strani: od prirediteljev večjih športnih tekmovanj do Gostinske zbornice LRS itd. Vse to pa ni prav nič pomagalo. V Radencih so odgovarjali na vsa naročila in grožnje z neizpodbitnim »ne zmoremo!« Kako izredno je narasla potrošnja mineralne vode, kaže primerjava letne proizvodnje leta 1939 in letos. Letos bodo napolnili do konca leta več kot enkrat toliko steklenic kot pred osemnajstimi leti. Tako bo znašala letošnja proizvodnja preko 14 milijonov steklenic. Da pa bi zadovoliili vsaj sedanje tržišče (Slovenija, Hrvatska, Beograd in 10% celotne proizvodnje za izvoz, kar znaša v enoletnem obdobju okrog 18 tisoč dolarjev), bi morali povečati proizvodnjo na najmanj 28 milijonov steklenic letno. Tega seveda ni mogoče ob sedanjem strojnem parku in ostalih zastarelih proizvodnih razmerah. V Boračevi se ruššjo objekti Mimo radenskega in petanj-skega vrelca, je vrelec v Boračevi najmočnejši. Toda industrijske stavbe v tem obratu so popolnoma dotrajale, tako da morajo ostrešje pozimi podpirati s tramovi, da se ne poruši. Na sploh je delo v tem obratu iz leta v leto bolj problematično in nevarno za zaposlene. Gradbena inšpekcija je zaradi tega prepovedala obratovanje, česar pa ni mogoče uresničiti zaradi pomena bora-čevskega obrata v celotni proizvodnji podjetja. Glavna stavba v Boračevi je slaba tako, da je škoda tudi še malenkostnih sredstev za popravilo, čemur na se v Radencih vseeno ne morejo izogniti, da vsaj za silo onemogočijo večje motnje v proizvodnji. Investicije so upravičene Razen najnujnejših popravil in nabave dveh novih strojev za pranje steklenic, niso v Radencih doslej ničesar investirali. Popravila zastarelih naprav so terjala že precejšnja sredstva, vendar uspeh teh investicij perspektivno ne pomeni nobenega izhoda iz težkoč. Pri zastarelem načinu dela je nujno, da je kisla voda izredno draga. To se odraža tem bolj še danes, ko na vseh koncih in krajih poskušamo povečati potrošnjo brezalkoholnih pijač. Kisle vode seveda ni mogoče poceniti zaradi nesodobnega procesa, ki terja n. pr. pri polnjenju steklenic 20 delavcev, dočim bi lahko opravilo isto delo ob popolni modernizaciji proizvodnje le 5 delavcev. Do konca tega leta bodo izdelali v Ljubljani vse potrebne projekte za popolno obnovo vseli industrijskih naprav. Predvidevajo, da bo potrebnih za to okrog 200 milijonov dinarjev. Najbolj realno merilo za upravičenost investicij so razmere na tržišču. Povpraševanje po radenski mineralni vodi je iz leta v leto večje. Poleg domačega trga izvažajo največ v Italijo in Avstrijo, prav te dni pa so sklenili pogodbo tudi z ZDA in Zahodno Nemčijo. V podjetju sodijo, da bi se te — sicer precejšnje investicije — renti rale že v prvem letu obratovanja. Seveda si ni mogoče zamisliti obnove radenskih industrijskih objektov izključno z lastnimi investicijskimi sredstvi. Ta so doslej zadostovala komaj za najnujnejša popravila. Z letošnjim okrajnim družbenim načrtom predvideni dobiček v znesku 70 milijonov bo odstopil OLO slatinskemu podjetju kot kredit, toda tudi to je malenkost v primerjavi s potrebami. Pri obnovi slatinskega podjetja je treba omeniti še to, da bodo rabili precej deviznih sredstev, ker bodo dobili vso opremo iz uvoza. Izkoriščanje mineralne vode je poleg opekarništva (in nekoliko mlajše naftne industriie) edina industrijska panoga v Pomurju, ki ima vse naravne po-goie za razvoj, hkrati pa bodo za te objekte porabljena sredstva že čez nekaj let. močno povečala skupni dohodek okraja. j. Makovec Proti potismielitisu - otroški ohromelosti CEPILI BOMO OKROG 18.000 OTROK Poliomielitis ali otroška paraliza je nalezljiva in tudi dokaj nevarna bolezen, za katero so zlasti dovzetni dojenčki, noseče -ene in prehlajeni; njena posledica je lahko usodna ohromelost in večkrat tudi smrt. V Slo-veniji je leta 1953 obolelo 187 ljudi, letu 1956 pa že 215, kar dokazuje, da število obolelih rahlo narašča iz leta v leto. Od lanskih bolnikov jih je umrlo 24, 14 je negibljivih invalidov, 33 teže prizadetih in 71 z manjšimi posledicami. To bolezen je težko zdraviti, zato so znanstvena prizadevanja številnih zdravstvenih strokovnjakov po svetu usmerjena k preventivi preprečevanju bolezni. Zdaj že proizvajajo v številnih državah učinkovita cepiva, ki temeljijo na strokovnih dognanjih uveljavljenega znanstvenica dr. Salka. V naši republiki bomo prvič množično cepili otroke proti otroški ohromelosti. V Pomurju bodo zdravniki že letos cepili približno 18.000 otrok z uvoženim zaščitnim cepivom. Najprej bodo cepljeni otroci od 6. meseca do končanega 5. leta starosti. Cepili jih bodo trikrat — letos oktobra in novembra, prihodnje leto pa maja. Potem bodo prišli na vrsto še odrasli otroci dP 14. leta starosti. Za cepljenje smo se v Sloveniji odločili nenadno sredi gospodarskega leta, zato za letošnjo izredno zdravstveno akcijo nismo predvideli potrebnih sredstev v proračunih ljudskih odborov in drugih ustanov. Težimo pa za tem, da bi bilo zaščitno cepljenje brezplačno: ori republiškem svetu za zdravstvo so zategadelj ustanovili poseben sklad, v katerega se stekajo potrebna sredstva. Zaželeno je, da bi v ta sklad prispevali nekaj sredstev tudi naši ljudski odbori, kmetijske zadruge in gospodarske organizacije, saj bo prav od njihovega razumevanja v marsičem odvisen uspeh zdravstvene akcije v pokrajini. Priprave za zdravstveno akcijo in zbiranje sredstev so zaupali posebni komisiji pri okrajnem svetu za zdravstvo, organizacija Rdečega križa in občinski sveti za zdravstvo pa so poklicani, da z ustreznimi predavanji o tej bolezni in drugim propagandnim delovanjem pripomorejo, da bomo tudi v Pomurju kar najbolje izpeljali to važno zdravstveno akcijo v korist naših prebivalcev, zlasti še najmlajših. S. K. in njegovo delo Osnovna naloga okrajnih študentskih klubov je. da aktivno spremljajo razvoj domačih lokalnih skupnosti, posegajo v njihovo problematiko, delujejo na kulturno prosvetnem področju, poleg tega pa skrbijo za materialne pogoje študentov zlasti pri pravilnem razdeljevanju štipendij. Te naloge predstavljajo okviren program za delo vseh klubov. V Prleškem študentskem klubu je včlanjenih okoli 60 študentov z desnega brega Mure. Med temi so tudi tisti, ki študirajo v Zagrebu. Izven kluba je kakih osem študentov, ki niso mogli ali pa iz raznih razlogov niso hoteli postati člani kluba. Glede članstva je torej stanje! zelo dobro. Če pa primerjamo število članov s kvaliteto dela posameznih članov, pridemo do popolnoma drugih rezultatov. Vzemimo samo obisk klubskih sestankov, kar spada med osnovne naloge vsakega j člana. Lani je prihajalo na sestanke; povprečno 28 do 30 članov letos pa le 18 do 20 članov, aktivno pa jih je delalo le 10. kar) je vsekakor premalo. Morda je temu kriv odbor, ki ni zbal pritegniti več članov k 'saktiviie^-mu delu. toda če se spomnimo-samo na obisk sestankov, ni kriv tega stanja le odbor, anipak splošna neprizadevnost članovo Zato si tudi danes ne prizadevamo povečati Število članov ampak imeti v klanu res le aktivne študente. Podoben problem je v vseh okrajnih klubih. Vedeti moramo namreč, da je klub prostovoljna oraganizacija in kdor postane njegov član, ne pridobi samo nekatere pravice, ampak je tudi dolžan, da izpolnjuje program kluba. Naši odnosi z okrajnim ljudskim odborom v Murski Soboti so bili sicer doprijpvifcndar ne taki, kakršni bi morali biti in kakor jih imajo drugi klubi s svojimi okrajnim forumi. V Ljubljani smo imeli skupaj s Klubom prekmurskih akademikov in pomursko srednješolci le en sestanek s predsednikom OLO in predsednikom komisije za štipendije. V okrajni komisiji za štipendije imamo tudi svojega zastopnika, skupaj s KPA. V zadnjem času tudi občinski ljudski odbori ustanavljajo komisije za štipendije in prav bi bilo, da bi bili tudi v teh komisijah zastopani študentje. Maja smo izvolili akcijski odbor obeh klubov, ki naj bi koordiniral njuno delo. Ta odbor je imel tudi dva sestanka s političnimi in oblastnimi predstavniki okraja. Videti pa je, da tudi ta odbor ni dosegel svojega namena. Kje so za to vzroki, bomo videli v prihodnjem študijskem letu. Zaželjeno bi bilo, da bi bil akcijski odbor tesno povezan z okrajnimi političnimi forumi, ki bi mu naj dali tudi smernice in napotke za sistematično delo. Družabno življenje se razvija v skladu z obstoječimi objektivnimi pogoji. Marca smo imeli več ali matij uspeli družabni večer za svoje člane, povabili pa smo tudi predstavnike drugih klubov. V začetku maja smo priredili v Radencih po mnenju gostov uspeli akademski ples, saj so »Zadovoljni Kranjci« poskrbeli Za prijetno razvedrilo. Žal pa tudi tukaj niso pomagali vsi, ki bi to lahko storili. Zato morda, tudi finančni neuspeli. Tudi športno življenje je še kar razgibano. Kakor lani, tako smo tudi letos skupaj s KPA organizirali namiznoteniško prvenstvo okrajnih študentskih klubov, ki je lepo us- pelo.'Bilo pa je tudi več športnih srečanj z drugimi klubi. Sedaj se nekateri naši člani pripravljajo za razna predavanja, dramska skupina pa študira Remčevo igro Samo, prvi slovenski kralj, ki jo bo uprizorila ob 90. letnici Besede v Bučkoveih, ki bo 15. septembra. Lani smo nameravali odkriti spominsko ploščo v Moravcih, kjer so se 22 julija 1941. leta sestali trije narodni heroji in drugi znani borci Pomurja ter položili nekake organizacijske temelje OF na tem območju. Toda odkrili je nismo, ker so se v zadnjem času začele širiti najrazličnejše govorice in predzadnji dan zavrle odkritje. Občinski odbor ZB pri Vidmu ob Ščavnici je obljubil, da bo stvar razčistil toda doslej še ni ničesar ukrenil. Menimo, da je že zadnji čas to stvar dokončno urediti. Tudi na počitnice nismo pozabili. Organizirali smo mladinsko delovno akcijo, za udeležence te akcije pa brezplačno taborjenje v študentskem taboru v Ankaranu. Pred kratkim so se vrnili in sedaj že delajo pri melioraciji ha Blagušu pri Vidmu. R. Jaušovec Razstava o maršalu Titu v Ljutomeru Od 9. do 11. avgusta je bila v dijaškem domu v Ljutomeru razstava dokumentov iz dela in življenja tovariša Tita. Ogledalo si jo je nad 1500 Ljutomerčanov, predvsem pa rezervni oficirji, delovni kolektivi, številni pa so bili tudi pionirji in mladina. Vsi udeleženci so zapuščali razstavo z najlepšimi vtisi ter si želeli še več takih razstav, kar so tudi vpisali v spominsko knjigo. V knjigi vtisov lahko najdemo sledeče zapiske; Razstava zelo lepo urejena, le škoda, da je ne vidijo naši ljudje na vasi.« »Na razstavi smo občudovali slavno borbo in prvo pot našega voditelja in učitelja tovariša Tita, ki živi v srcih vseh jugoslovanskih narodov.« »Občudujemo tovariša Tita v njegovih smelih dejanjih. Ponosni smo, da ima naša domovina tako hrabrega voditelja.« (mladinci) »Razstava je lepa in še večkrat zaželjena v Ljutomeru«. »S ponosom se oziramo po slikah in dokumentih tovariša Tita in zavedamo se, da nam je on s svojo preudarno besedo prinesel to, kar danes imamo.« (Delovni kolektiv) itd. Takšne stavke smo lahko prebrali v knjigi vtisov in še mnogo drugih. Lepo bi pa bilo, če bi si jo lahko ogledali tudi tisti Pomurci. ki te prilike do sedaj še niso imeli. Kramljanje ob gostovanju V torek preteklega tedna je bil v Murski Soboti večer valčkov in polk bratov Vilka in Slavka Avsenika. Prihod kvinteta bratov Avsenikov s solisti je vzbudil veliko zanimanje. Velika dvorana kina »Park« v Murski Soboti je bila do kraja napolnjena: vsi sedeži so bili razprodani, veliko mladih pa je poslušalo stoje. Motivi ljudskih melodij so torej privabili okrog 700 poslušalcev, ki jih sicer redko vidimo na kulturnih nastopih Svobod in drugih društev, čeprav je navadno vstopnina znatno nižja, kot pa je bila tokrat. Nastop Avsenikovega kvinteta, posebno pa solistov Danice Filipličeve in Franca Korena, se je odlikoval z izredno prisrčnostjo in primerno preprostostjo. To in že dosežena popularnost skupine je že vnaprej zagotovilo uspeh v vseh krajih Pomurja, kjer so gostovali. Obiskali pa so poleg pomurskih mest tudi večje kraje, kamor sicer ne gredo podobni gostje iz Ljubljane. Ob tem uspelem gostovanju lahko zabeležimo, da je vzrok tako imenovani nezainteresiranosti soboške publike za umetniške ih kulturne nastope, s katerimi postreže o domača društva in skupine drugje. kot na ga navajajo naši kulturni delavci. Iskanje vzroka za opada-nje obiska ob gledaliških in podobnih nastopih domačega izvora so pravzaprav ugibanja in se omejujejo predvsem na kulturni nivo prebivalstva, na njegovo socialno stanje itd. Gotovo pa je bolj točno, če trdimo, da v naših mestih ni skupin, ki bi si ustvarile potrebno priljublie-nost. Različna oblikovanja društev, njihova preimenovanja in organizacijske oblike kažejo vseskozi preveč prenapetega iskanja izvirnih oblik in prav pri tem, kot pri vseh prečestih spremembah, je bil izgubljen stik z gledalci, ki so naveličani vedno novih imen in nedokončanih poskusov. V pretekli sezoni smo sicer zabeležili znatno izboljšanje in bogatejši repertoar, vendar je pa še manjkalo manj zahtevnih kulturnih večerov, manjših skupin, ki ne bi bile zato že tudi povprečne in klovnske. Vsiljuje se- preori-čanje da je naše dosedanje delovanje preveč enostransko, izrazito gledališko (povsod v Pomurju), da je bilo vse doslej veliko govora, veliko predlogov, vse preveč, da bi življenje imelo kaj od tega. Če se spomnimo tez za sprejemanje družbenih načrtov v letošnjem letu, se moramo spo-minjati želje, naj bodo v proračunih odmerjeni kulturno prosvetni dejavnosti večji zneski. kot so bili za to dejavnost določeni zneski doslej. Nasproti temu zaključku pa je bilo med letom slišati še vse preveč mnenj, da se da z malim denarjem storiti zelo veliko, kar izraža določeno odcenjevanje prav te dejavnosti. Prav to nasprotovanje je že staro in ne bo tako kmalu izkoreninjeno. Kaže pa pomanjkanje smisla za posamezne dejavnosti od knjižnic in čitalnic, do zaman željenega pokrajinskega gledališča v Pomurju. Ob tem gostovanju Avsenikovega kvinteta je torej vredno razmišljati o tem, k ko in kaj v bodoče. Lani je bilo sicer mnogo razprav prav o tem, kako in kaj, toda brez posebnega uspeha. Pobud je še vedno premalo — vsaj uresničenih. V. Š. Stara grobišča je prepovedano prekapati! Ko je letos arheološko-topo-grafska ekipa Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti prišla na teren, je pri mnogih arheoloških objektih morala ugotoviti, da so že prekopani in s tem uničeni. Pri tem gre v prvi vrsti za gomile, ki se jasno odražajo od okolice in so zato vzbudile pozornost ljudi, ki so iskali zakladov — zlato. Take uničene gomile nimajo več znanstvene vrednosti. Iskalci zakladov so bili nujno razočarani, ker gomile vsebujejo samo grob z skromnimi pridatki lončene posode. Gomila pa ima vrednost za znanstvenika, če sistematično prekoplje nedotaknjeno gomilo, v kateri mu daje vsaka plast zemlje znanstveno dragocene podatke. Ker velja za vse arheološke objekte kakor tudi gomile Zakon o zaščiti spomenikov, opozarjamo vse, naj se ne dotikajo teh objektov, ker se bodo sicer znašli pred sodnikom za prekrške. Vlasta Beran-Koren ZAČETKI ARHEOLOŠKI RAZISKOVANJ POMURJA Pomurje je v arheološkem pogledu še zelo malo znano. Med najdišči, ki jih poznamo, je le nekaj znanstveno preiskanih, podatke o ostalih pa so zbrali domačini, ki jih zanima daljna zgodovina. Vendar ta del Slovenije z arheološkega gledišča nikakor ni nezanimiv ali reven. Pokrajinski muzej v Murski Soboti si je tudi začel prizadevati, da bi z raziskovanji odgrnil daljno preteklost, o kateri nimamo drugih podatkov kot te, ki jih daje zemlja, ki pokriva sledove prastarih bivališč in grobišč. Iz teh podatkov skuša arheologija obnoviti sliko o življenju tedanjih ljudi, o njihovi civilizaciji in kulturi. Raziskovanja so se začela v obliki zbiranja podatkov o arheoloških najdiščih v Pomurju. Kot smo omenili že na začetku so nekateri taki podatki bili že znani, nova raziskovanja pa jih dopolnjujejo in dodajajo številu doslej znanih še nova najdišča. Ti podatki bodo v oporo pri sistematičnem arheološkem raziskovanju z izkopavanji, obenem nam pa že podajajo v zvezi s sosednjimi bolj raziskanimi pokrajinami skromno sliko pokrajine v davni preteklosti. Zavedati se moramo, da še niso zbrani vsi podatki o arheoloških objektih, ker je za to potreben daljši čas, poleg tega pa so tudi taka najdišča, zn katera ne moremo vedeti, dokler jih ne bo odkrila lopata. Doslej znane slučajne najdbe nam govore, da je bilo Pomurje naseljeno že pred kakimi štirimi tisočletji. O tem nam priča več kamnitih sekir, ki so jih naši predniki shranili v veri, da varujejo pred strelo. Našli so jih v Bratoncih, Brezovici, Čepin-cih. Gomilicah, Lendavi, Lipovcih, Turnišču in drugod. Te lepe zglajene kamnite sekire so služile človeku v sivi preteklosti za orodje, ko je obdeloval svoje polje ali za orožje, ker se je preživljal z lovom. Takrat še sploh niso poznali kovine, ali pa je bila redka in dragocena. Sledovi o ostali tvarni kulturi, od katere so se nam ohranili predvsem lončeni izdelki, med tem ko so les, tkanine itd. propadli, so pa zelo zelo skromni, ker so nanje ljudje pri svojih delih po poljih in ob hišah le redko zadeli. Ti predmeti pri njih tudi niso vzbudili posebne pozornosti. O plemenih, ki so bivala v sledečih tisočletjih po naših poljih in gozdovih imamo zelo malo sledov. Le sem ter tja so ljudje pri kopanju hišnih temeljev itd. zadeli na sledove tvarne kulture, ki po svojih zna- čilnostih priča, da izvira iz časa, ko se je človek naučil obdelovati kovine ter jih poleg lesa, rogov, kam-nn in lončarskih izdelkov rabil v vsakdanjem življenju. Sosednje pokrajine, ki so v arheološkem pogledu že bolj raziskane, pa nam govore. da je v tistih dobah vrvelo po njih živahno življenje, cvetelo poljedelstvo, obrt, rudarstvo in trgovino in da so ta mirni razvoj prekinjale vojske. Že po zemljepisni povezanosti z okolico bi mogli sklepati, da je bilo Pomurje tedaj gosteje naseljeno, kot nam priča do sedaj znano število najdišč. Pred nekako dva tisoč leti pa je stopila na tukajšnja tla nogo rimskega legionarja, vojaka rimske države, ki je s svojo civilizacijo, predvsem pa dobro organizacijo obvladovala večino Evrope in Sredozemlja. Rimljani so pokrajine do Donave upravno vključili v svoj imperij, med domače prebivalstvo se je naselilo mnogo uradnikov in trgovcev, domačini so pa odhajali v rimsko vojsko in tako se je tudi Pomurje sčasoma priličilo po načinu življenja ostalim pokrajinam pod rimsko oblastjo, da- si je kot ostale pokrajine obdržalo svoje značilnosti. Sledovi te dobe so nekako naj-številneje zastopani med doslej znanimi v Pomurju. Od cestne mreže je doslej znanih sicer le nekaj drobcev. Njene sledove najdemo, pri Dokležovju, Lipovcih, Gančanih in Turnišču. Tudi znune naselbine • niso številne, precej pa je znanih grobov in sicer predvsem v obliki gomile, okroglega nasutega griča, kar je za tukajšnje kraje značilno. Gomile pa so že od nekdaj privlačevale razne nepoklicne kopače, ki so jih prekopavali, delno iz vedoželjnosti, še bolj pa iz želje po zlatu in zakladih. Toda našli niso ničesar, saj je bilo zlato tudi tedaj redkost. Zato nam mnoge gomile ne morejo več dati dragih podatkov kot to, da so bile zadnje bivališče kakega prebivalca naših krajev pred skoraj dva tisoč leti. Z grobišč izvira tudi nekaj nagrobnikov, ki so s svojimi napisi dragocen prispevek k poznavanju stare zgodovine. En tak nagrobnik je viden vsakomur, vzidan v steno katoliške cerkve v Murski Soboti. Gomile so bile najdene v Bo- gojini, Centibi, Dobrovniku, Gradišču, Lipovcih, Rakičanu, Filovcih, Renkovcih, Radmožancih itd. Vsa ta najdišča nam slikajo tvarno kulturo in z njo način življenja v času rimske okupacije, ko se je za nekaj desetletij dvignilo tudi blagostanje podeželskega človeka. Ko pa je začela rimska država notranje propadati in trpeti pred navalom drugih plemen, so trpeli tudi naši kraji, zlasti ob ropanjih ljudstev, ki so vdirala iz panonske ravnine. O teh nevarnostih nam poleg poročil rimskih pisateljev, ki so se nam ohranila od srednjeveških prepisovalcev, govore tudi depoji skritega denarja in teh je znanih tudi nekaj v Pomurju (Dobrovniku, Prosenjakovcih, Krogu itd.) Ko so po propadu rimske države prodirala z vzhoda na zahod razna ljudstva, je marsikatero prešlo tudi Pomurje, dasi se nam njihovi arheološki sledovi niso ohranili oziroma nam niso znani. V 6. stoletju našega štetja so se pa v vzh. Panonski nižini naselil Slovani. O njih priča zaenkrat še malo arheoloških sledov, med najmočnejše spada grobišče v Veržeju, vendar se moramo zavedati, da nam zemlja še marsikaj skriva, kar bomo spoznali po nadaljnjih raziskova-njiK Vlasta Beran — Koren POMURSKI VESTNIK, 22. VIII. 1957 V Čepincih dobro gospodarijo Ko je občinski ljudski odbor likvidiral zadružno posestvo v Šalovcih. ki je' nastalo iz številnih parcel in parcelic splošnega ljudskega premoženja in raztresenih po vseh okoliških vaseh, so večino teh zemljišč prevzeli v najem posamezni kmetovalci, nekaj jih je pogozdila gozdna uprava, dve parceli, zasajeni s sadovnjaki pa je prevzela kmetijska zadruga v Čepincih. Če- prav se je to zgodilo že pozno spomladi, je vodstvu zadruge uspelo s pomočjo zadružnikov prevzeta zemljišča v Budincih in Šalovcih dobro obdelati. Po predračunu je bilo potrebno za oskrbo nasadov in obdelavo zemljišča več stotisoč dinarjev, preskrbeti okrog 600 kg semenskega ovsa, 100 kg semena detelje, preko 100 k'g prosa. 4000 kg umetnih gnojil in škropiv za škropljenje nasadov. Poleg tega pa še sposobne zadružnike, ki so-opravili vsa dela v nasadih in obdelali zemljo. Pod skrbnim vodstvom sposobnega upravnika zadruge so čepinski zadružniki že namlatili toliko ovsa, da bodo plačali vse stroške za obdelavo in oskrbo nasadov. Zadružnikom je žal, da niso mogli obdelati tudi par-cele v Šalovcih tako dobro kakor v Budincih. Spomladi so namreč računali, da bo zemljišče v Šalovcih prevzela tamkajšnja zadruga. Tudi nasadi breskev in drugega sadnega drevja lepo kažejo. R Dopisniki POROČAJO V RADGONI CEPLJENJE PROTI OTROŠKI OHROMELOSTI Občinski odbor RK dela tudi v počitnicah. Te dni je razprav-ljal o nalogah kki jih bo uzvedel s pomočjo krajevnih odborov RK po vaseh občine. V oktobru, novembru in maju bo prostovoljno cepljenje otrok proti otroški ohromelosti. Ljudi bodo seznanili o pomenu in važnosti tega cepljenja s predavanji ,ki jih bodo imeli v otroških posvetovalnicah, šolah, na roditeljskih sestankih in podob- V RADGONI PRED NOVIM ŠOLSKIM LETOM V občini spet primanjkuje učiteljev. Na 9 osnovnih šolah je 67 oddelkov z 52 učitelji. Če ne bo novih, bo manjkalo v začetku novega šolskega leta v občini 15 učiteljev ali 24 odstotkov. Tudi na obeh gimnazijah se borijo za izpopolnitev strokovnega kadra. Za vse I. do III. razreda obveznih osemletnih šol je z novim šolskim letom pred-pisan novi začasni učni načrt, v osemletni šoli v Slat. Radencin pa bodo izvajali novi začasni učni načrt tudi v IV. razredu. ika. HUDA NESREČA V Domanjševcih se je pripetila v preteklih dneh huda nesreča pri kateri sta bili poškodovani dve osebi: šofer in skladiščnik pri KZ Domanjševci. Usodnega dne so prevažali delavci v skladišče 1 vagon umetnega gnojila, bencin in nafto. Delali so do večera. Po končanem delu so se hoteli prepričati, če je vse prav storjeno, zato so vzeli petrolejko in se napotili v skladišče. Med tem se je nabralo v skladišču precej vnetljivih bencinskih hlapov, ki so takoj eksplodirali in nesreča je bila tu. Oba ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Stanje obeh je zelo kritično. D. T. no. Občinski odbor RK je prispeval za male asanacije v občini 50.000 din. S tem zneskom bodo opravljena najnujnejša že začeta dela. Za voditelje podmladkarjev RK bo v Ljutomeru ob začetku šolskega leta seminar. Na njem bodo med drugim razpravljali, kako bi se dalo zboljšati delo v mlečnih kuhinjah. Pomenili pa se bodo tudi o tečajih prve pomoči za podmladkarje. Tečaji naj bi bili po vseh šolah v občini. Akcija za knjižnico v Bučkovci V Bučkovcih so organizirali pred kratkim obširno akcijo za zbiranje knjig. Če bo akcija uspela, bodo imeli v Bučkovcih že v kratkem največjo podeželsko knjižnico v Sloveniji. Ureditev te knjižnice spada tudi v okvir priprav za proslavo 90-letnice zadnje slovenske Besedeč. Kako globoko segajo zadružne korenine pri KZ Puconci ? V 29. št. »Pomurskega vestnika« je pisec -sk napisal članek pod naslovom »Globoko že segajo zadružne korenine«. V tem članku obravnava KZ Puconci. Iz samega članka je sicer razbrati, da zadružne korenine niso pognale nikamor, kamor bi morale. Ker pa je mimo tega v članku nekaj netočnosti in zgrešenih predpostavk, je treba povedati tudi zadružnikom tisto, kar že lep čas ve samo vodstvo zadruge, poveduti končno: kako globoko segajo zadružne korenine pri tej zadrugi!? Pisec najprej ugotavlja, da se v KZ »lahko pohvalijo, saj nimajo samo precej strojev (dva traktorja s priključki, mlatilnico... itd.), marveč jim je tudi strojni odsek prinesel letos že 130 tisoč dinarjev dobička.« Če pogledamo to z druge plati, ostane res samo hvala in malo tistega, kar ima zvezo z zadružnimi koreninami. Človek bi mislil, da premorejo res s potrebnimi priključki za traktorja, v resnici pa imajo le po 1 plug za vsakega in 1 (eno) navadno brano. Več pa jim skorajda ni potrebno, kajti večji del dobička izhaja iz prevozov. Lanskoletno razmerje med obdelovalnimi uslugami in prevozi je znašalo približno (kajti knjigovodsko to ni razvidno) 1:5 v korist prevozov! Ni čudno torej, če je na zadnjem zboru zadružnega sveta (9. marca 1.1.) eden od prisotnih (Lanjšček, Andrejci), ko je kritiziral ora- nje zadružnega traktorja, vzkliknil: Traktorji so že zaslužili, toda ne z delom za kmetijstvo! Takšno stanje pa je rezultat strojnega odseka samega. Ta namreč obstaja res le kot odsek ne pa tudi kot pospeševalni odbor. Vso »evidenco prevozov in oskrbo celotnih strojev, ki jih poseduje KZ»< vodi upravnik sam. Samo tako se je lahko tudi zgodilo, da niso temeljito pretehtali potreb po priključkih — o katerih se je večkrat samo sklepalo — po res efektnih strojih, temveč so šli na vrat na nos poleg večih mlatilnic na svojem področju, kupovat novo. Le tako je tudi mogoče, da so namesto strojev z večjo storilnostjo, šli »planirat« kupovanje ročnih kosilnic, da bi jih posojali članom proti primerni odškodnini... Ali so na puconskem terenu takšne kosilnice res potrebne? Ali res ne čutijo, da iz teh niihovih načrtov« veje želja po konser-viranju nesodobne, drobnolast-niške proizvodnje? Ali res še ne vedo, da ne gre za »usluge«, za »najemnino« — skratka za zaslužkarstvo, temveč za mnogo več: za organizacijo sodobne proizvodnje na zemlji zadružnikov, pri čemer tako zadruga kot zadružnik nastopata kot enakopraven pogodbenik, za plačilo pa prejemata višje pridelke, sorazmerno svojim deležem pri obdelavi? S te, zadružne plati torej tudi strojni odsek puconske zadruge ni nič drugega kot stroji položeni na zemljo (ali na cesto!): toda korenin še niso pognali kaj šele, da bi globoko segale! Ob pregledu ostalih dejavnosti zadruge (po poročilih na zboru zadružnega sveta) pa tudi po tem, kar navaja pisec -sk, pa človeka nekje preseneti izjava, da trgovin pri KZ Puconci ne bodo pogrešali. Dosedanje delo zadruge — če izvzamemo strojni odsek in odkup — je bilo namreč usmerjeno k trgovini, k zaslužkom v gostilni, klavnici in končno v kaj čudni dejavnosti kmetijske zadruge — v zidarsko-tesarskem obratu! »Okrog 200 tisoč dinarjev dobička v dveh mesecih« dela obrata »Gradnja« to samo potrjuje! To zaslužkarstvo samo pa ni toliko bistveno. Bistveno je odmikanje zadružnih dejavnosti od osnovnih nalog kmetijske zadruge, od proizvodnje. S to pa se ne morejo pohvaliti, četudi štejemo tistih 3,50 ha skupinskih sadovnjakov na dveh koncih (Puconci 1.50 ha, Pečarovci 2 ha), za katere so dali pobudo sami zadružniki in za katere nimajo kooperacijskih pogodb. Na področju KZ Mačkovci imajo takih nasadov 26 ha! Kje pa so rajonizacijski načrti za določene kulture? Kje analize zemlje in načrti za sorazmerno nabavo in pravilno trošenje umetnih gnojil, semen itd.? Kje je načrt za smotrno uporabo in zaposlitev traktorjev in strojev po pogodbah, n. pr. za letošnje leto? Kje pogodbena vzreja živine in pitanje prašičev? Česa vsega — s čimer naj bi se zadruga ukvarjala — v Puconcih še ni. To pa predvsem zato ne, ker »se je upravni odbor z upravnikom vred preveč zanimal za ureditev in poslovanje trgovskega odseka, to predvsem v poslovalnici Sebeborci«, kakor ugotavlja poročilo nadzornega odbora na že omenjenem zboru zadružnega sveta. Pa tudi zato ne, ker je bilo zadružno vodstvo nekaj let pa vse do danes odmaknjeno od članstva in od njegovih potreb. Zato je svoje delo »ekspanzionistično« usmerjalo na trgovsko dejavnost v Pečaroveih, Šalamencih, Sebeborcih, Bokračih, Andrejcih . . . Kajti sicer kaj naj bi tam počela kmetijska zadruga drugo — čeprav ni imela povsod poslovalnic — kot zganjala trgovino? ...li si je mogoče predstav- UČITELJICA MARICA FURSTOVA 70-LETNICA Dne 27. avgusta 1957 slavi svojo sedemdesetletnico tov. Marica Fiir-stova, učiteljica v pokoju. Ves čas svojega službovanja je bila vzor učiteljice in vsepovsod priljubljena pri našem ljudstvu. O tem vedo največ pripovedovati njeni učenci in učenke pri Negovi, Mali Nedelji, Stari gori in naposled v Krčevini pri Mariboru. Težka je bila njena pot, saj se je morala kot mlada vdova — mož je umrl 1923. leta — boriti z življenjem in s tremi nedoraslimi otroci. Danes se je s hvaležnostjo v srcih spominjamo njeni učenci in učenke. Pravi prleški korenini kličemo še na muoga leta! ljati kmetijsko zadrugo, ki bi s proizvodnimi nalogami lahko dobro »zadovoljila precej več kot 100 članov? V to res dvomim. Ne dvomim pa, da je lahko organizirati trgovino, ki bo zadostilu potrebam 10 ali 20 poslovalnic, da je lahko organizirati gradbeno podjetje, ki bo hitro Opravilo skupaj lep dobiček ir. da ni nič težko pospravljati dobička v gostilnah ali klavnicah, ki jili ni treba organizirati, kvečjemu »modernizirati«! Upam, da je tov. -sk istega mnenja, saj govori o tem, da so trgovski problemi odvračali upravni odbor od tega, da bi se lahko bolj posvečal čistim (?) zadružnim problemom in predvsem kmetijstvu«. S temi so se ukvarjali člani, seveda mimo zadruge, neorganizirano in stihijsko. S takšno politiko zadruge se seveda niso strinjali in ob že omenjenem zboru zadružnega sveta n. pr. skoraj polovica gospodarstev v Puconcih ni bila včlanjena v zadrugo. .Od 394 članov, kolikor jih je zadruga takrat imela, jih je bilo polovico iz krajev Puconci-Go-rica, Vaneča, ostali pa iz Šala-menec, Pečarovec, Sebeborec, Bokreč, Andrejec — torej iz krajev, ki so vsaj toliko oddaljeni, da si člani od zadruge kaj drugega kot trgovine« ne morejo obetati. Nič torej ne kaže, da bi kmetovalci in člani zelo pozdravljali takšno zadružno politiko, kot to navaja -sk, ko pravi »da so člani zelo pozdravili na svojem občnem zboru« ustanovitev gradbenega obrata. Na katerem in kakšnem občnem zboru? Ali tov. -sk ve, da v Puconcih zadružniki že od 17. aprila 1955 niso imeli občnega zbora? Ali ve, da je takrat bil ob prisotnosti 52% (?) članov »izvoljen« po obliki najmanj demokratičen organ v zadružni organizaciji zadružni svet? In da je od takrat upravni odbor ob zadružnem svetu, ki so ga sklicevali le za občasna glasovanja, neomejeno vodil »zadružno politiko« kakršno je prikazal tudi sam -sk, čeprav nehote in pod naslovom gloriole! Ali ve tov. -sk, da je zbor zadružnega sveta 7. marca 1957 v takšnem organu sam uvidel omejevanje zadružne demokracije in izglasoval likvidacijo zadružnega sveta, da pa od takrat kljub temu še ni bilo občnega zbora zadružnikov in da od takrat naprej vodita zadrugo le upravni, in nadzorni odbor!? Nikakor ne verjamem, da bi puconskim zadružnikom, ki veljajo za napredne gospodarje, bilo bolj mar, kako se bo zaslužilo z gostilno, klavnico ali trgovino in kdo bo pri tem zaslužil, kakor pa dejstvo, kaj in na kakšen način bo zadruga, kateri so plačali deleže, skrbela, da bo kmetijstvo napredovalo, da bodo na svojih njivah lahko uvajali sodobno pridelovanje, da bodo imeli večje pridelke in dohodke, da bodo laže zmagovali družbene dajatve in končno tudi bolje živeli. Zato sem prepričan, da bi tudi v puconski zadrugi zadružne korenine res že nekam segale, če bi zadružniki res imeli priložnost povedati in posredovati svoje bogate skušnje lastni zadružni skupnosti in če bi zadružno vodstvo imelo malo več posluha za težnje zadružnikov po zboljšanju proizvodnje, po takšnih ali drugačnih strojili, priključkih itd,, in končno za željo nadzornega odbora »naj bi upravnik kot kmetijski strokovnjak in vodilni uslužbenec v zadrugi bil tista gonilna sila, ki bo delovanje odsekov (odborov?) poživel in usmerjal«. To tudi ne bi bilo težko, kajti puconska zadruga ima za okrog 6 milijonov lastnih osnovnih sredstev in nad 5 milijonov skladov (31. XII. 1956), poleg tega pa gospodarsko močno kmetijsko področje samo v območju krajev Puconci-Gorica. To pa seveda z vse kaj drugačno dejavnostjo, kot jo ima zadruga zdaj! Zaslužiti v trgovini pomeni prikrajšati tako potrošnika kot proizvajalca. Toda pridelati 40 q pšenice namesto 20 q, pomeni, da lahko zaslužita več tako zadruga kot proizvajalec! In to je treba organizirati tako, da za večje pridelke ne bo -dajal svojih žuljev in svojega znoja samo kmet, temveč da mu bo to olajšala zadruga s svojimi proizvajalnimi sredstvi, s posredovanjem sodobne agrotehnike po edino poštenem in nešpekulativnem načelu: daj — dam! To pa bo takrat, ko v puconski zadrugi ne bodo bolj navdušeni nad kmetijskimi obrati samo zato,, ker prinašajo — dobiček! Štefan Kuhar Se enkrat: Takšni ste Prekmurci TT zelo rad berem in komaj pričakam osako številko. Ravno tako težko sem pričakoval številko 29 od 18. julija in z zanimanjem začel brati senzacionalni članek »Raj bogovt. Čim dalje sem ga bral, tem bolj sem se razburil zaradi nesramne pisarije. Kot kmet bi priporočal piscu pamfleta neznanemu Ivanu Radolu, da naj obišče naše vasi ter se prepriča, kakšne so o resnici. Povsod bo lahko opazil velik napredek. Nad polovica Prekmurja je že elektrificirana in tudi drugod bi že radi svetili z električno lučjo. So vasi, kjer je pri vsaki peti hiši slišati radio, nove stanovanjske in gospodarske stavbe pa rastejo kakor gobe po dežju. Skoraj povsod novo pohištvo, nova kolesa, električni kuhalniki, likalniki in o zadnjem času tudi Tomosovi motorji. Ali je res potem Prekmurje tako strašno zaostalo? Sedaj pa še nekaj o »Sibirijit, kakor so o stari Jugoslaviji pisali o Prekmurju, kjer žive na pol divjaki. Res, vsakdo se je bal iti o službo o Prekmurje. Mnogo solz je bilo pretočenih zaradi dekreta in mnogo prošenj napisanih, samo ne o »Sibirijo«. A ko so ljudje prišli o PreKmurje, so se DŽioeli in se za vedno naselili o Prekmurju. Mislim, da bi ob proi priliki osi odšli čez Muro. če bi bilo v Prekmurju res tako strašno. Ne mislim več o tem pisati, ker sem preprost kmet in bodo o tem gotovo govorili na raznih sestankih. Čudi me pa, da je tako priljubljen list objavil ta pamflet. S takim pisanjem bo pri mnogih bralcih izgubil sooj ugled. Jože Gider Odranska zadruga in Odranci NA KANCEVSKIH KROMPORIŠČIH V Kančevcih je v zadnjem času krompirišča ponovno v veliki množini napadel koloradski hrošč. Vaščani ga stalno uničujejo. Mnogo jih poberejo in jih doma uničijo s kropom, še več pa s prašenjem z lindanom. Imajo tudi prašilce, vendar se niso povsem dobro obnesli, ker so nekateri slabo izdelani in se hitro pokvarijo. Mnogi pa se sploh ne zavedajo. Kakšno škodo jim dela koloradar in ga ne uničujejo. S tem pa škodujejo vsakomur, ker je na njihovih njivah leglo hroščev. -el Nesreče in nezgode S kolesa je padel 50-letni Karel Pintarič iz Zenkovec in si zlomil levo nogo nad kolenom. Tudi Štefan Kolmanič iz M. Sobote je padel s kolesa in pri tem utrpel hudo poškodbo na glavi. 16-letna Marija Goinboc in Gerli-nec je dobila več hudih poškodb, ko' je padla s kolesa. Avto je povozil 63-letno Frančiško Korošec iz Segovec pri Apačah ter jo hudo poškodoval. Ima tudi zlomljeno levo roko. Pri mlačvi, ko je podajal slamo, je padel z lestvice tri metre globoko 71-letni Jože Novak iz Sebeborec in si nalomil tri vratna vretenca. Z mlatilnice je padla 16-letna Elizabeta Fercncek iz Dobrovnika in si zlomila desno roko. Desno nogo si je zlomila 73-letna Julija Košak iz Domanjševec, ko je padla s podstrešja. Na stol je stopila in padla 63-let-na Terezija Kerčmar iz Fokovec in si nalomila desni gleženj. Pri padcu na dvorišču si je zlomila levo nogo v stegnu 84-letna Ana Strmec iz Godemarce pri Ljutomeru. Ko je iskal kokošje gnezdo nad hlevom 8-lctni Milan Hujs iz Brezovec, je padel precej globoko in se poškodoval na glavi. Na stopnicah je padla 3-letna Cvetka "Šterman iz Ljutomera in si zlomila desno nogo nad kolenom. S slamoreznico so sc igrali otroci. 6-letni Štefan Milkovič je pri tej igri vtaknil prste v stroj in si jih hudo poškodoval. Vas Odranci spada med večje vasi beltinske občine. Ima 340 hiš, 370 gospodarstev in 1918 prebivalcev. 370 gospodarstev razpolaga le z 864 ha skupne površine zemlje, ali posamezno gospodarstvo z 2,30 ha. Orne zemlje posedujejo le 624 ha, oziroma na enega prebivalca okrog 30 arov. V vasi imajo samostojno kmetijsko zadrugo, v katero je vključenih 210 gospodarstev. Lani je zadruga imela skupno 74,970.000 din prometa, od tega pri odkupu kmetijskih pridelkov 38,350.000din, dobiček pa je znašal l,028.000din. Zadruga je tudi priskrbela vaščanom nad 100 vagonov premoga, kar je zelo olajšalo oskrbo s kurjavo, saj razpolagajo vsa gospodarstva le z 26 ha gozdov. Vaščani si že dve leti prizadevajo elktrificirati vso vas. Delo je sedaj pri kraju in bodo predvidoma zasvetili 25. avgusta. Pri elektrifikaciji, je pomagala tudi kmetijska zadruga, prispevala je 150.000 din. Zadruga si tudi prizadeva pri šolanju prepotrebnega strokov- Videm eh Ščavnici Lovska družina Videm ob Ščavnici je priredila v nedeljo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Udeležili so se ga vsi člani domače družine, izven konkurence pa je tekmovalo tudi precej članov negovske in radenske družine. Med domačini se je najbolj izkazal tov. Mauko, ki je za osvojeno prvo mesto prejel lepo nagrado — lovski klobuk. Drugo mesto je osvojil Plohl, ki je prejel za nagrado lovsko kravato, tretje mesto pa Rožman. Organizacija tekmovanja je bila dobra. OČESLAVCI Končno so se na križiščih glavnih cest spet pojavih kažipoti. To je bil že skrajni čas, kajti marsikateri tujec je moral precej časa ugotavljati, kam se naj obrne, da bo prišel na zaželjeno pot. nega kadra, zato pomaga štipendirati enega veterinarja. Med odseki sta najbolj delavna’ poljedelski in živinorejski. Prvi skrbi za sistematično zatiranje raznih škodljivcev, slednji pa za dobro plemensko živino. Najmanj dela ima še strojni odsek, ker nima večjih strojev. Skupna vrednost osnovnih sredstev znaša le en milijon dinarjev. A. H. Premalo kovačev Kovaštvo ima v Pomurju obetajoče perspektive, kajti čez nekaj let nam bo že primanjkovalo dobrih kovačev. Zato je potrebno, da mojstri v letošnjem letu z večjim razumevanjem sprejemajo vajence v uk. Kovaški poklic je zelo primeren za mlade fante, ki so močni. zdravi in imajo smisel za oblikovanje kovin. Čutiti je no-manjkanje tudi podkovskih kovačev in to v celem Pomurju. Na splošno se letos mladina mnogo bolj zanima za razne tehnične poklice. Doslej se :e prijavilo za novo šolsko leto 5 vajencev za mizarje, 15 mladincev za kovinsko stroko in tudi za elektrotehnično stroko je večje zanimanje. Več si jih je tudi izbralo mlinarski in pekovski poklic. F. VAJENCI IN »STROJNIK« V M. SOBOTI Pred kratkim je obrtno podjetje »Strojnik« o Murski Soboti, ki opravlja vodovodne inštalacije in splošno kleparsko strojno ključavničarstvo, sprejelo večje število vajencev. Videti pa je, da upravnik nima popolnoma jasnega pojmovanja glede sprejemanja vajencev, saj ima o evidenci še mnogo siromašnih in med njimi tudi otroke padlih partizanov, ki iim socialno skrbstvo in ZB poskušata najti primeren poklic. Menimo, da bi take umestne ponudbe moralo podjetje najprej upoštevati! F. ... s posebnim ozirom na koloradskega hrošča... (Namesto komentarja k članku inž. L. Jeršeta "Kdo je kriv?") POMURSKI VESTNIK, 22. VIII. 1957 4 BOJ Z MARSOVO! OSNOVNE ŠOLE 1. razred: Uredniški odbor. Prva čitanka 200 din Završnik Rudi’, Računica za 1. razred osnovne šole v tisku 80 din. . 2. razred: Ribičič-Winkler, Druga čitanka v 110 din Rapc-Scžun-Završnik, Računica za 2. razred osnovne šole 46 din , 3. razred: .^ - Rape-Ribičič-Winkler, Tretja čitanka v 160 din . Ferlinc-Ledinek, Računica za 3. razred osnovne šoje 80 din 4. razred: Rape-Ribičič-Winkler, Četrta čitanka 190 dih' Rape-Sežun-Završnik, Računica za 4. razred osnovne šole 70 diq _ 5. razred: Mihelič, Peta čitanka 180 din Zabkur, Računica za 5. in 6. razred osnovne šole vtisku NIŽJE GIMNAZIJE I. razred: Jemar-Muser-Štefnn, Slovensko berilo I 180 din - Bajec-Pacheiner, Slovenska jezikovna vadnica I. 150 din Uredniški odbor, Srbska ali hrvatska vadnica za I. razred 80 din _ Grad Anton, Angleška vadnica I. 90 din Vodnik Dora, Nemška vadnica za I. razred 145 din Petauer Leopold, Zgodovina starega veka za I. razred gimnazije 110 din Kranjec-Vazzaz, Zemljepis za I. razred gimnazije 120 din Zabkur, Aritmetika in algebra za I. razred gimnazije 90 din Brane-Jelenc-Ziegler-Zabkar, Geometrija za I. razred gimnazije 60 din HadžiiBernot-Vodnik-Pirc, Zoologija za nižje razr. srednjih šol 200 din Šolski atlas 900 din Pevska vadnica 130; difr H. razred: - Jamar-Musor-štefan, Slovensko berilo H. 240 din Bunc Stanko, Slovenska jezikovna vadnica za II. razred gimn. J50 din Uredniški odbor, Srbska ali hrvatska vadnica II. del 460 din Grad Anton, Angleška vadnica II. del v tisku Vodnik Dora, Nemška vadnica II. del ‘TBft din Bintcr Bogdan, Zgodovina Južnih Slovanov 15tt-din - Zgonik Mavricij, zemljepisni pregled zemljin — Evropa 135 din; Kapus-Petkovšek, Botanika za nižje razrede gimnazije 220 din Žabkar, Aritmetika in algebra za II. razred gimnazije 120 dih Branc-Jelenc-Ziegler-Žabkur, Geometrija za II. razred gimnazije 70 din Šolski atlas 300 din . III. razred: Jamar-Muser-štefan, Slovensko berilo III. 200 din Bunc Stanko, Slovenska jezikovna vadnica za III. razr. gimn. Grad Anton, Angleška vadnica III. del 190 din Vodnik Dora, Nemška vadnica III. del 100 din Gestrin Ferdo, Zgodovina za III. razred gimnazije 105 din Zgonik Mavricij, Zemljepisni pregled izvenevropskih zemljin 165 din Hudales Beta, Nauk o človeku 150 din Zobec, Kemija 20 din Kvaternik-Žabkar, Fizika za nižje razrede srednjih šol I. del v tisku Šušteršič France, Aritmetika in algebra za III. razred gimnazije 160 din Branc-Jelenc-Ziegler-Žabkar, Geometrija za III. razred gimnazije 80 din IV. razred: Jamar-Muser-štefan, Slovensko berilo IV. 240 din Bunc Stanko, Slovenska jezikovna vadnica za IV. razr. gimn..- 130 din Savnik-Kranjec, Zemljepis FLRJ za IV. razred gimnazije 140 din Gestrin-Heinz-Mikuž, Zgodovina za IV. razred gimnazije 200 din Zobec, Kemija 120 din Kvatornik-Žabkar, Fizika za nižje razrede srednjih šol II. del 180 din Šušteršič France, Aritmetika in algebra za IV. razred gimnazije 110 din Branc-Jelenc-Ziegler-Žabkar, Geometrija za IV. razred gimn. 120 din Grad Anton, Angleška vadnica IV. del 200 din Vodnik Dora, Nemška vadnica IV. del v tisku VIŠJE GIMNAZIJE Gspun-Legiša-Merhar-Mitser, Slovensko berilo VII. (za IT. r. gimn.) 100 din Uredniški odbor. Slovensko berilo VIII. 250 din Bajec-Rupel-Kolarič, Slovenska slovnica broš. 240 din Bajec- Rupel-Kolarič, Slovenska slovnica ppl. 320 din Bajec-Rupel-Kolarič, Slovenska slovnica pl. 440 din Jurančič Janko, Srbsko in hrvatsko berilo za višje gimnazije I. 160 din Jurančič Janko, Srbsko in hrvatsko berilo za višje gimnazije II. 222 din Jurančič Janko, Srbsko in hrvatsko berilo za višje gimnazije III. 160 din Jurančič Janko, Srbsko in hrvatsko berilo -za višje gimnazije IV. 250 din V. razred: Bajec-Rupel, Slovenska slovnica za višje razrede gimn. 240 din Grad, Francoska vadnica I. 120 din Žgur, Angleška vadnica za viš. razr. gimn. I. st. 200 din Vodnik, Nemška vadnica V. del 250 din Južnič, Latinska vadnica 190 din Južnič, Latinska slovnica 295 din Hadži-Vodnik, Zoologija — nevretenčarji v tisku Žabkar, Aritmetika in algebra za V. razred gimnazije 180 din Žabkar, Geometrija za V. razred gimnazije 180 din VI. razred: Grad, Francoska vadnica II. 80 din Žgur, Angleška vadnica II. višja stopnja 172 din Gabrovšek, Aritmetika in algebra III. za višje razrede gimnazije 90 din Žabkar, Geometrija VI. 180 din Brane, Vaje iz stereometrije 111 din Kvaternik, Fizikalni priročnik 200 din Kvaternik, Fizika za višje razrede gimnazije v tisku Krajčinovič-Hahn: Organska kemija v tisku Logaritmičnc tablice 190 din Zei, Zoologija — vretenčarji v tisku VIL razred: Grad, Francoska vadnica Ul. C 90 din Grad, Francoska vadnica IV. 240 din Gabrovšek, Aritmetika in algebra za VII. razred gimnazije 140 din Sajovic, Trigonometrija v tisku Sajovic, Opisna geometrija v tisku Adlešič, Fizika — Elektrika 175 din Žgur, Angleška vadnica III. višja stopnja v tisku Dobovišefc, Anorganska kemija v tisku VIII. razred: Slovensko berilo VIII. 250 din Gabrovšek, Aritmetika in algebra za 8. razred 120 din Leban, Zemljepis za višje razrede gimnazije v tisku Polenec, Biologija za višje razrede gimnazije 200 din Ahlin-Jeran, Analitična geometrija 200 din SREDNJA EKONOMSKA SOLA: Rakuša, Slovenska stenografija I. 200 din Rakuša, Slovenska stenografija II. 180 din Rakuša, Slovarček okrajšav slovanske stenografije 21 din Raiča, Osnove knjigovodstva 125 din Rožman, Strojepisje 230 din Toš, Gospodarsko računovodstvo I., II. del 200 din Černe, Gospodarska mutematika II. 157 din Dobeic, Organizacija in poslovanje trgovskih podjetij 400 din Doberc, Tehnika komercialnega poslovanja 250 din Rudi Franjo, Tabele za kontrolno računanje koordinatnih razlik pri računskem stroju 110 din šumi. Ekonomija FNRJ 160 din NIŽJE STROKOVNE SOLE: Gerlanc, Berilo za nižje strokovne šole 260 din Dolak, Mizarska tehnologija 380 din Fink-Kopriva, Jezikovna vadnica za nižje strokovne šole 150 din Kus, Poslovno spisje za vajence v tiskn Verdonik, Prikrojevanje moških oblek 100 din Hladnik, Mehanska tehnologija — Kovanje 16 din Hladnik' Mehanska tehnologija — Sekanje 12 din Hladnik, Mehanska tehnologija — Struženje 108 din Zgoruj navedene knjige kakor tudi vse ostale šolske potrebščine dobite v bogati izbiri pri naših knjigarnah in papirnicah: DOBRA KNJIGA, M. SOBOTA, VESNA, LENDAVA, KNJIGARNA IN PAPIRNICA, GOR. RADGONA, KNJIGARNA IN PAPIRNICA, LJUTOMER. SOBOŠKA KRONIKA ROJSTVA IN SMRTI OD 3. DO 17. AVGUSTA 1957 Rodile so: Francka Goljevšček iz M. Sobote, dečka; Olga Faršang iz Črensovcc, deklico; Šarika Rituper iz M. Sobote, deklico; Veronika Kozar iz Čepinec, dečka; Marija Cafuta z Radenskega vrhu, deklico; Fanika Klančar iz Radenc, deklico; Helena Dibelčar iz Radgone, deklico; Terezija Zver iz Odranec, deklico; Amalija Cujger iz Doklcžovja, dečka; Regina Kumin iz Salamenec, dečka; Marjetka Banatai iz Dolge vasi, dečka; Slava Flisar iz Črnelavec, deklico; Ana Duh iz Turnišča, deklico; Matilda Cigan iz G. Bistrice, deklico; Terezija Sečko iz Borejec, dečka; Rozalija Šiftar iz Ocinja, dečka in Emilija Gorčan iz Moravec, deklico. Umrli so: Franc Gašpar iz Budi-nec, star 52 let; Terezija Sreš iz Ba-kovec, stara 60 let; Jože Horvat iz Zenkovec, star 65 let. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nedelja, 25. avgusta 1957. Dr. Anica Kastelic-Gregorc, stanuje v Ulici Stefana Koavača št. 2. Od 8. do 12. ure v splošni amou-lanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju. Tedensko nočno dežurno službo ima od 26. avgusta do 1. septembra 1957 dr. Stefan Vučak, stanuje v Alija Kardoša ul. PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI OD 5. DO 18. AVGUSTA 1957 Slavko Klinar — M. Sobota, Zora Bogovič — M. Sobota, Terezija Gaber — Tropovci, Marija Flisar —-Gradišče, Neža Gomzi — Stavenski vrh, Olga Grah — Očeslavci, Neža Cagran — Stavenski vrh, Milena Poznič — Stavenski vrh, vsi drugič; Milka Štajner in Franc Rakuša — oba Melanjski vrh, Ivan Breznik, Franc Vamberger in Janko Kolar, vsi trije — Kobilščak; Stefan Noršič — Krog, Terezija Jug — Vanča vas, Marija Zamuda, Emilija Zamuda in Leopold Zamuda ter Anton Šilec — vsi Žrnava; Marija Novak, Anton Novak, Terezija Husar in Martin Kurnik — vsi Radgona; Matilda Ivanek, Alojzija Žnidarič, Ljudmila Zemljič, Jožefa Mulec, Peter Žinkovič in Avgust Zadravec — vsi Janžev vrh; Feliks Merklin — Zagajski vrh, Ana Kodila — Pečarovci, Anton Skrilec — Stavešinci, Jožef Gomboc — Ger-linci, Marija Mulič, Barbara Košar, Marija Kocbek in Alginija Lukov-njak — vsi Stavenski vrh. ZAHVALA Ob smrti našega nepozabnega FRANCA GAŠPARJA se najiskreneje zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, ali ob njegovi izgubi z nami sočustvovali. Družina Gašpar in Car, Budinci KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Hrana in stanovanjc preskrbljeno. Sebjan Jože, kovač, Rakičan. M-723 VINOGRAD z malim sadovnjakom (okrog 500 čhv), z malo zidanico in kletjo na lepem položaju v Jurovčaku-Trnovčaku, blizu kopališča Vučkovec, je naprodaj. Cena ugodna. — Za informacije: Martin Turk, upravnik »Kupališta Vučkovec«. NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem za celo šolsko leto eno dijakinjo iz ekonomske srednje šole iz prvega ali drugega razreda v hiši št. 8, ulica 17. oktobra. M-717 VINOGRAD S HIŠO, sadovnjakom in njivo v Šafarskem, in 1 ha njive v Šalincih prodam. Vprašati pri Karlu Žuman, pečar, Ljutomer. M-738 POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Trubarjev drevored 3/II. _ Telefon 138. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Trubarjev drevored Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Komunalni banki v M. Soboti št. 64-KB-1-2-365 - Tisk Pomurske tiskarne v M. Soboti. TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 25. avgusta — Ludovik Ponedeljek, 26. avg. — Aleksander Torek, 27. avgust — Zlatko Srcdu, 28. avgust — Avguštin Četrtek, 29. avgust — Sabina Petek, 3. avgust — Roza Sobota, 31. avgust — Rajko KINO MURSKA SOBOTA — Samo 22. avg. ameriški barvni film: »Meč in roža«, od 23. do 25. avgusta angleški barvni film:, »vlaki odhajajo«, od 27. do 29 avgusta ameriški film: »Želi me«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 24. in 25. avgusta ameriški barvni film: »Ve-liku noč Casanove«. LENDAVA — od 23. do 25. avgusta ameriški film: »Na gladki površini«, od 27. do 28. avgusta angleški film: »Ugrabitelja«. BELTINCI — 24. in 25. avgusta ameriški film: »Pogumen kot Lassie«. SLATINA RADENCI — 25. in 26. avgusta češki barvni film: »Jan Hus«, 29. avgusta jugoslovanski film: »Dokumenti življenja«. GOR. RADGONA — 21. in 22. avgusta nemški film: »Svetloba ljubezni«, 24. in 25. avgusta ameriški film: »Veselo izkrcavanje«, 28. in 29. avgusta danski film: »Še ni prepozno«. VERŽEJ — 24. in 25. Avgusta nemški film: »Gospodična Casanova«, 29. avgusta angleški film: »Pikova dama«. VELIKA POLANA — 25^ avgusta ameriški film: »Zadnji iz plemena Komanča«. CEPINCI — 25. avgusta francoski film: »Fanfan Tulipan«. MALI OGLASI VALJČNE STOLE 1 kom. 47 X 22 cm »Ganz«, 2 kom. 16 X 27 cm, 1 par mlinskih kamnov, 2 cilindra po 4 metre in mlatilnico, rabljeno, širine 70 cm druml, prodam. Informacije v upravi lista. M-727 MALO POSESTVO — 1,22 ha zemlje s hišo prodam zaradi selitve. Ploj Adolf, Zbigovci p. G. Radgona. M-728 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Neračavcih blizu M. Sobote prodam. Gospodarsko poslopje se lahko preuredi v obrtno delavnico. Informacije pri Kuhar Viktorju, Puconci 29. Dne 25. avgusta 1957 popoldan ob 13. uri v Nemčavcih bo na javni dražbi prodana trava bivše vdove Kuhar Marije. Ob tej priliki se lahko zglasijo kupci za hišo. M-730 KROJAŠKI S* ROJ po ugodni ceni prodam. M. Sobota, Partizanska cesta 37. M-732 LEPO POSESTVO z 2,5 ha zemlje prodam. 15 km od glavne ceste Maribor. Kozar Jožefa, Trubarjeva ul. 9, Maribor. M-733 OPREMLJENO SOBO iščem za krajšo dobo v M. Soboti. -Naslov v upravi lista pod »1. september«. M-735 LEPO POSESTVO v izmeri 6 ha zemlje ob okrajni cesti prodam. Karel Čretnik, Poljčane pri Mariboru. M-736 ČEVLJARSKO ORODJE z vsem inventarjem prodam. Vprašati, Se-govci 28, p. Apače pri Gor. Radgoni. M-737 JABOLČNI ZAVIJAČ Izmed živalskih škodljivcev je najnevarnejši namiznemu sadju jabolčni zavijač, ki povzroča črvivost jabolk in hrušk. ‘ Majhni sivkasti metulji tega škodljivca letajo ponoči po sadovnjakih ter odlagajo svoja jajčeca posamezno na plodove, v manjši meri tudi na liste in poganjke. Iz jajčec izleze gosenica, ki se zavrta v plod in napravi rov do peščičja. Čez nekaj šaša, tudi tednov, zapusti dorasla gosenica plod in se zabubi pod staro skorjo na deblu ali vejah. Iz bub nastanejo spet metulji. V naših krajin moramo računati vsako leto z dvema zarodoma jabolčnega zavijača. Zategadelj je potrebno borbo proti zavijaču poostriti ter napeti vse sile, da ugonobimo čim popolneje tega škodljivca ravno sedaj (meseca avgusta), ko se kažejo metulji drugega zaroda in odlagajo jajčeca na plodovih. Uporabljajmo proti jabolčnemu zavijaču in škrlupu (bolczen-krasta-vost) sestavljeno škropivo, sestoječe iz sredstev, ki ugonobijo živalske škodljivce (1 % tekoči, pantakan ali 0,15 do 0,20 % Lindan-olje) ter iz pripravkov, ki učinkujejo na glivične bolezni (0,25 % Dilhun ali Liro-tan — 25 dkg na 100 litrov vode). S tako zmesjo zatremo poleg jabolčnega zavijuča in škrlupa tudi mnogo drugih škodljivcev in bolezni, ki delajo škodo na sadnem drevju in sadju. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Kmetijska inšpekcija MURSKA SOBOTA Šolske knjige Upravni odbor Kmetijsko gospodarske poslovne zveze v M. Soboti, Slomškova ul. 11 razpisuje mesto UPRAVNIKA Pogoji: srednja šolska izobrazba s prakso ali pa vsaj 5 let prakse v upravnih vodilnih funkcijah. Prednost imajo borci NOB. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Pravilno kolkovane ponudbe z vsemi potrebnimi dokumenti sprejema upravni odbor KGPZ do 24. avgusta 1957. PRODAM — posestvo, 5,5 ha zemlje v Kamovcih št.47, z gospodarskim poslopjem v dobrem stanju (krito z opeko). Zemljišče je v štirih parcelah. Nobena ni oddaljena več kot 500 metrov. Posestvo leži ob glavni cesti M. Sobota—Lendava. Cena ugodna — ogled vsak dan. Kmetijska zadruga v Bučkovcik sprejme v uk vajenca s končano nižjo gimnazijo ali ali osemletko. MOŽ Z NEVARNIM SMEHLJAJEM EDGAR WALLACE Presenečeni Falmouth je postavil kozarec na mizo. »Hvaležen bi vam bil, je zatrdil. »Jaz sem na koncu svoje modrosti Spet je lord nekaj časa molčal, potem pa dejal: »Jaz na vašem mestu bi opustil iskanje tega Hopkinsa. Brezupno je, da bi ga našli. Toda jaz bi iskal sled tistega malega, debelušnega moškega, ki se je pojavit pri Kennedyju kot g. Davenport. Ta je Še neznana veličina v vaši igri«. Glavni inšpektor je vzdihnil. »To je res, toda nikjer ga ne morem najti. Najti v mestu, kot je London nekega mladega, debelušnega moškega —« "Ali nimate njegovega osebnega opisa?" ga je prekinil lord. »Zelo dobrega celo,« je glasil Falmouthov odgovor. »Gospod" Kennedy je bil sprva zelo molčeč. Moj narednik ga je moral najprej pošteno prestrašiti, preden je začel govoriti. Potem ga je seveda opisal in še zelo točno«. Tin kaj ste storili?« je vprašal lord. Falmouth je skomignil z rameni. »Poslali smo tiralico z opisom in tudi večina časnikov ga je priobčila. Toda doslej se še nihče hi javil, ki bi videl takega človeka«. »Prav to sem pričakoval,« je dejal lord. »Taki opisi niso niti penya vredni, ker jih ljudje čitajo ali pa tudi ne. Množica si lahko s tem zelo malo pomaga. Od sto ljudi lahko samo eden dobi predstavo o neki osebi, če čita njen opis.« Falmouth ni vedel, kaj je menil lord s temi besedami. Nobenega drugega izhoda ne vem,« je dejal. »Jaz pa!« Lord Russell se je zadovoljno zasmejal. »Toda dovolj s to morilsko zgodbo! Zdaj boste z menoj večerjah, in- špektor, potem pa vas boni odpeljal nazaj v London«. Tisti večer ni nihče več omenil primera Simona Hopkinsa. Med večerjo se je pogovarjal Russell o tem in onem, med vozijo pa je kot vsak dober vozač molčal. Avto, ki ga je šofiral, je divjal s strašno hitrostjo po cesti in čim bolj je divjal, tem bolj jasno je Falmouth mislil. Toda še vedno ni mogel uganiti, kaj je menil mož ob njem »z drugo potjo«. Pred železniško postajo je Russell ustavil, podal glavnemu inšpektorju roko in dejal: Jutri ob desetih v mojem stanovanju. Upam, da boste imeli čez nekaj dni tega Davenporta že za zapahi. Potem pa pot k Simonu Hopkinsu ne more biti več dolga.« * Lord Russell je sprejel glavnega inšpektorja v svoji prekrasno urejeni delovni sobi. V bližini okna je sedel neznaten mlad moški, ki je imel pred seboj na mizici risalni papir in več svinčnikov. Iz svojega usnjenega naslonjača pa se je v Falmouthovo presenečenje dvignil, kislega obraza, gospod Kennedy. Po kratkem pozdravu je lord dejal: »Ne bomo izgubljali časa. Opišite tega Davenporta še enkrat, gospod Kennedy. Ne pozabite, da gre za vsako najmanjšo podrobnost.« Kennedy je opisal malega, debelušnega gospoda, ki je najel hišo v Isbngton Valeju tako dobro, kot je le mogel. Mož pri oknu je vneto risal in ko je posredovalec končal z opisom, je vzel Russell papir in ga pokazal Kennedyju. »Je bil tak?« je vprašal. Kennedy je zmajal z glavo. »Oči niso take,« je oklevajoče dejal, »tudi spodnja ustnica je bila drugačna —« »Potem pa je bil vaš opis netočen,« ga je ostro prekinil lord. »Začnite še enkrat.« Falmouth bi skoraj zažvižgal skozi zobe, ker je zdaj spoznal, zakaj gre. To je bil nov način, ki so se ga posluževali Amerikanci, če so iskali zločinca, o katerem niso imeli slike! O tem je čital že v nekem strokovnem časopisu, toda nikdar mu ne bi prišlo na misel, da bi sam uporabljal to metodo. Spet je bil Kennedy končal s svojim opisom in spet risba ni bila podobna. Igra se je nadaljevala skoraj dve uri in šele takrat je posredovalec veselo dejal: »Prav tak je bil. To je gospod Davenport, kot živi in hodi.« Lord Russell se je zadovoljno smehljal in dal glavnemu inšpektorju risbo. »Tu imate vašo tiralico,« je dejal. »Risbo naj reproducirajo in nalepijo povsod tam, kjer je dovoljeno. Moja glava je precej vredna, toda zastavil bi jo za to, da boste našli Davenporta.« NOGOMETNI KLUB »SOBOTA«, MURSKA SOBOTA priedi v nedeljo, 8. septembra 1957, ob 14. uri VELIKO TOMBOLO na travniku pri novi gimnaziji GLAVNI DOBITKI : 1. motorno kolo, Colibri 2. radioaparat 3. žensko kolo 4. moško kolo 5. sesalec za prah 6. kuhinjski štedilnik 7. 100 kg težak prašič 8. blago za moško obleko (kamgarn) 9. blago za moški zimski plašč 10. blago za ženski zimski plašč 11. 4 pr. m. bukovih drv 12. moška zapestna ura 13. moška zapestna ura 14. ženska zapestna ura . 15. ženska zapestna ura in še 1000 dobitkov v vrednosti nad 500.000 dinarjev Cena tombolski karti 50 dinarjev Vozni red vlakov in avtobusov je prilagojen koncu tombole V primeru slabega vremena bo tombola naslednjo nedeljo, dne 15. septembra 1957 Vse vljudno vabi ODBOR PRODAM lepi vinograd (žlahtni), njivo s sadovnjakom, stanovanj-skim in gospodarskim poslopjem v bližini Ptuja. D-745 Šalamun, Placar 18 pri Ptuju SELEKCIJSKO POSESTVO BELTINCI razpisuje ENO ŠTIPENDIJO na nižji vrtnarski šoli v Medlogu Prošnje sprejema uprava Selekcijskega posestva Beltinci vključno do 1. septembra 1957 PREKLIC Podpisana preklicujem žaljive besede, katere sem izrekla napram Francu Vrazu, Ljutomer. D-747 Marica Štebih POMURSKI VESTNIK. 22. VIII. 1957 7 25 ZANIMIVOSTI NOVE ŽRTVE HIROŠIME DOSLEJ SE NI NAŠEL SODNIK, KI BI RAZSODIL TA SPOR Od eksploziie atomske bombe v Hirošimi je minilo že dvanajst let, toda Hirošima še zdaj terja svoje žrtve. Pretekli mesec je umrla na Japonskem dvanajsta žrtev Hirošime v letošnjem letu. Bil je to nek deček, ki je bil star 16 let. Hodil je v isto šolo. ki je pred dvanajstimi leti izgubila 400 dijakov in vse učitelje. Deček je bil ob eksploziji star štiri leta. Ko je bomba eksplodirala je bil nekje na vasi, toda dva dni po katastrofi ga je oče pripeljal v Hirošimo. Tam je vdihoval okuženi zrak in jedel okuženo hrano. Do letos je bilo vse v redu, toda naenkrat je dobil neozdravljiv rak krvi. Zdravniki so poskušali vse, mati je žrtvovala svojo kri za transfuzijo, toda pomoči ni bTlo več. Trinajsta žrtev letos pa je neko dekle, ki je imelo krvni rak že od leta 1950 dalje. Na dan eksplozije je bila samo 256 metrov od središča eksplozije v precej dobro zaščiteni hiši. In še en primer, ki sicer ne sodi neposredno v vrsto žrtev atomskih eksplozij, je pa zelo poučen in svarilen. 18. junija je bil za japonske zdravnike pomemben dan. To je bil rojstni dan male Kumi Hasegava, prvega otroka, ki ga je rodila mati, ki je preživela atomsko eksplozijo v Hirošimi. Mati je še pred porodom sicer umrla zaradi krvnega raka, toda pred smrtjo je odločila, naj zdravniki spravijo s carskim rezom otroka na svet. Otrok je bil zelo slaboten in zdravniki so se bo- rili več kot 87 dni za njegovo življenje. Zdaj je to krepko, zdravo dekletce, toda zdravniki se bojijo, da nosi v sebi podedovano strahotno bolezen, ki lahko kadarkoli izbruhne na dan. Zato je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Obenem pa je to za zdravnike edinstvena priložnost, da lahko na ‘živem otroku proučujejo posledice atomske radicije na potomstvo. ŠE EN MEŠČAN POMPEJEV Leta 79 pred našim štetjem, nekega lepega dne v avgustu, je začel nenadoma bruhati Vezuv. V nekaj urah je vulkanski pepel pokril dve cvetoči rimski mesti ob vznožju ognjenika: Hereulaneum in Pompeje. Skoraj 2000 let pozneje so se arheologi srečali še /enim meščanom. pokopanega mesta. Našli so 'njegovo truplo, ali bolje rečeno odtis trupla. Ko se je vroči pepel strdil okrog trupel nesrečnih meščanov Pompejev — računajo, da jih je bilo okrog 2000 — je ohranil popolno obliko teles. Arheologi so napolnili votline s tekočim mavcem in dobili odtise trupel, ki kažejo vse poteze obraza in celo gube obleke. Med raziskovanjem pokopanega mesta — doslej so odkrili že štiri petine — so našli več takih trupel. Te dni pa je prišlo poročilo, da so odkrili še eno truplo pompejskega meščana. Kakor kaže slika, je bil to močan moški, ki ga je dohitela smrt blizu mestnih vrat, koder se je hotel prebiti na prosto. Toda strupeni plini in pepel so ga zadušili. Deček z ženskim imenom Sodišče v francoskem mestu Lillu se ukvarja že sedem let s sporom med Jeannine Piesset in Jeannine Deroch-Wahl. Ženi trdita, da so jima v porodnišnici v Roubaixu pred sedmimi leti zamenjali otroka. Obe ženi imata enako ime in obe sta sta- novali v isti ulici. Vendar se pred porodom nista poznali. Toda v porodnišnici sta se bolje sooznali in sprijateljili. Jeannine Piesset je imela že sina in si je zdaj strašno želela hčerko. Toda rodila je sina, ki mu je takoj dala ime Guy-Ro-ger. Babica je od nje odšla takoj k Jeannini Deroch-Wahl. Ona je že imela dečka in dve deklici. Želela si je sina. Toda rodila je deklico. Vprašali so jo, kakšno ime ji bo dala. Imenovala -jo je Jeanne-Louise. Babica je tako vpisala v register. Ko sta materi prvič videli svoja otroka sta bila že okopana in povita. Toda Jeannine Deroch-Wahl je opazila, da ima njena deklica na čelu pego. Babica je dejala, da bo pega izginila. Po sedmih dneh šo ženski odpustili domov. Jeannine De-roch je bila že oblečena za odhod, toda preden se je odpravila domov, je odšla še v prostor, kjer so povijali njenega otroka. Takrat je prvič videla otroka golega. Toda to ni bila njena deklica, temveč moški otrok. Razburila se je in začela vpiti. Pritekli so zdravniki in babice. Ali so ji zamenjali otroka? Čeprav si je želela, da bi rodila fantka, je sedaj vendarle energično zahtevala, naj ji vrnejo njeno dekletce. Tudi pege na čelu ni bilo Več. To je mater še bolj prepričalo, da so ji zamenjali otroka. Tudi v registru je pisalo, da je rodila de- kletce. Druga mati, Jeannine Piesset je takrat bila že doma. Ko je razvila otroka, se je začudila. To ni bil fantek, ki mu je dala ime, temveč drobna deklica. Toda, saj si je to najbolj želela. Najbrže se je zmotila babica, si je dopovedovala. Jeannine Piesset je bila zadovoljna in ni nameravala zaradi tega delati kravala. Jeannine Deroch — Wahl pa se ni hotela pomiriti z zamenjavo. Sla je celo tako daleč, da je sinu — za katerega trdi, da ni njen - pustila žensko ime. Zaradi tega zdaj ne more v šolo in je že izgubil celo šolsko leto. Stvar je prišla pred sodišče, toda doslej se še ni našel sodnik, ki bi si upal razsoditi v tem nenavadnem sporu. Obe materi sta medtem postali smrtni sovražnici. Mala deklica raste v bogati rodbini, medtem ko je deček siromašen. Že zaradi tega Jeannine Piesset ni pripravljena pod nobenim pogojem vrniti dekleta. Maščevalni mehanik Nek avtomehanik iz Utrechta v Nizozemski se je notel maščevati svojemu dekletu, s katerim se je sprl. Dekletov avtomobil je razstavil na dele, jih spravil v dekletovo sobo in tam spet sestavil. Potem je vključil še sireno, da je stalno trobila. To je opravil seveda v dekletovi odsotnosti. Ko je ta prišla domov, se je skoraj onesvestila od presenečenja.-Potlej pa je seveda stekla na policijo in ta je prisilila mehanika, da je avtomobil spet razstavil, nato pa pa je za kazen moral sestaviti — v svoji sobi. UŠEL JIM JE z avtom po vodi Londonska policja je imela pred dnevi zanimiv primer. Policisti so lovili avtomobil, ki je 'prehitro vozil po londonskih ulicah. Ko so ga prignali do obale Temze, so vsi mislili, da se bo moral ustaviti in da ga bodo ulovili. Toda na veliko presenečenje policistov je avto zapeljal naravnost v reko in odplaval po njej. Bil je namreč amfibijski avto, vendar kršilcu prometnih predpisov to ni mnogo pomagalo, ker so ga ulovili — z motornim čolnom. Nicole Berger, mlada francoska filmska igralka. ki se je proslavila z vlogo v filmu zlil Eulenspiegeh OREL HOTEL ugrabiti otroka V Trientu je orel hotel odnesti s polja petletno deklico. Orel se je neslišno spustil na tla in zgrabil otroka s svojimi kremplji. K sreči je bil blizu otrokov oče. Zgrabil je palico in planil nad orla, ki je že dvignil dekletce v zrak. Orel se je z otrokom v krempljih zaletel v napadalca in ga začel udarjati s krili ter kljuvati. Toda starec se ni prestrašil. Udarjal je tako dolgo po roparici, da je spustila otroka in odletela. Grbi na posodo Angleži, ki pridejo v London si lahko za pet funtov za mesec dni sposodijo grb in plemiški naslov. Ta grb si lahko pritrdijo na avtomobil in prtljago. Odprt je tudi posebni urad, ki se ukvarja s posojanjem plemiških naslovov in grbov. Ko so novinarji vprašali predstavnika tega urada, kakšen je njegov namen, je odgovoril: »Zaslužek! Naj se podeželani veselijo, ko pridejo v London!« IGLA - KAMERA ODKRIVA ETRUŠČANSKE GROBOVE Italijanski arheologi, ki raziskujejo stare etrurske grobove v Cerventiju, kakih 50 km severno od Rima, ne uporabljate več kramnov in lopat, temveč neke vrste ogromno iglo, ki ima na vrhu majhno fotografsko kamero. Arheologi tam, kjer smatrajo, da se skrivajo v zem-lji stare grobnice, enostavno zabodejo iglo v zemljo in fotografirajo vsebino grobnice. Če slike pokažejo, da skriva grobnica kaj zanimivega, začenjajo z odkopavanjem, sicer pa raziskujejo na drugem koncu. Na ta način so v kratkem času raziskali 50 skritih etruščanskih grobnic, starih 2500 let, ne da bi pri tem uporabili lopato in kramp. Na območju sedanjega Cer-vantija, 'kjer so skrivnostne grobnice, je v davnih časih, nekaj stoletij pred ustanovitvijo Rima živelo etruščansko ljudstvo. O njem vemo prav malo, saj znanstveniki vse doslej niso mogli razbrati njegove pisave, o njihovem jeziku pa znanost prav tako malo ve, čeprav raziskujejo zgodovipo tega ljudstva sitematično že od leta 1911 dalje. Strokovnjaki smatrajo, da je v Cerventiju in ostalih krajih srednje Italije še na stotine takih grobov, ki jih je treba raziskati. Z novo iglo-kamero lahko arheologi snemajo tudi 7 metrov globoko v zemlji. Najprej s pomočjo fotografij iz zraka določijo približno lego grobnice (to je precej težko, saj gre le za neznatne spremembe tal, ki jih na zemljih sploh ni mogoče videti). Na osnovi teh posnetkov določijo geometrijsko sredino grobnice in najprej izvrtajo z električno sondo vrtino, v katero potem previdno spravijo iglo s kamero. Kamera napravi avtomatično 24 barvnih posnetkov. Žičnica nad Mont Blancom Po sedemletnih delih so končali žičnico, ki vodi nad Mont Blancom — najvišjo goro v Evropi. Žičnica povezuje Cour-mayeur v Italiji s Chamonixom v Franciji. Računajo, da bo prepeljala dnevno no 2500 turistov. Ta žična železnica vozi na višini več kot 4300 metrov. Smrt po pošti Sigge Ollinder je bil obtožen, da je ubil svojo ženo, čeprav je v času umora bil v nekem drugem mestu. Sigge je napisal svojemu prijatelju več pisem, v katerem ga je prepričeval, naj ubije njegovo ženo. Prijatelj je psihološko podlegel temu prepričanju in ženo res ubil. Sigge se je branil, da je hotel napraviti »psihoanalitični poskus«. Toda sodišče noče upoštevati tega izgovora. ALKOHOL - nesreča Francije Francoski nacionalni statistični inštitut je objavil študijo o umrljivosti zaradi alkoholizma v Franciji. Študija odkriva podatke, ki zaskrbljujejo celo Francoze, čeprav ti znajo ceniti dobro vino. Luni je alkoholizem v Franciji pobral več ljudi kot pa jetika. Od konca prejšnje vojne se je pokazalo, da Francozi vedno bolj pijejo. Leta 1951 so imeli 2653 smrtnih primerov zaradi alkoholizma, leta 1954 pa že 4106. Največ francoskih alkoholikov boluje na jetrih. V Franciji je ta bolezen v 80 odst. slučajev neposredna posledica pitja. Lani je v Franciji umrlo zaradi alkohola 17.500 ljudi, zaradi jetike pa 12.700. Začela se je velika propagandna kampanja proti pijančevanju. To v Franciji nekaj pomeni, saj tam popijejo povprečno desetkrat več alkoholnih pijač kot v Ameriki in 4 krat več kot v Angliji. Alkohol ustvarja tudi velike Ribe padajo z neba Med nedavnimi velikimi nevihtami v Italiji so doživeli nenavaden pojav. Naenkrat je med dežjem padla z neba 12 cm dolga riba. ki se je še nekaj časa premetavala po zemlji. Ugotovili so, da gre za morsko ribo, ki jo je orkan odnesel z morja in jo nosil po zraku celih 90 km. družbene probleme. Med starši, ki zanemarjajo svoje otroke, je 95 % alkoholikov. Pol milijona ljudi pa ne more delati v industriji ali kmetijstvu, ker mora točiti Francozom alkoholne pijače. Uprava »Mariborskega tedna«, si je omislila bolj sodobno in učinkovito reklamo — z letalom, ki je krožilo tudi nad Mursko Soboto Največji ženitbeni goljuf Joseph Weinzierl, 43 let star šofer, si je pridobil »ime« kot največ-ji ženitbeni goljuf v Nemčiji. Pre-vural je 600 žensk, ki jim je obljubil zakon. Ta škilav človek opičjega obraza, kot ga imenuje tisk, je opravljal svoj posel zelo zvito in spretno. Svoje žrtve si je poiskal med ženskami, ki so dajale ženitbene oglase v nemške časnike. Odgovarjal je na oglase, pisal prisrčna pisma in obljubljal zakon. Čez nekaj časa je od vsake zaročenke zahteval nekaj denarja, da bi ga »vložil v novi dom«. Na ta način je udobno živel več let. Policija je našla v njegovem stanovanju cele kupe pisem, ki so mu jih pisale ženske, v glavnem iz Hamburga in Frankfurta. Računajo, da je goljuf samo v zadnjih dveh letih na ta način »zaslužil« 100 tisoč mark. Dejstvo je, da so vse prevarane ženske molčale. Le dve energični vdovi sta prijavili tega profesionalnega zaročenca. 20 LJUDI JE ZGORELO V AVTOBUSU Pred dnevi se je zgodila na Južni Koreji težka avtobusna nesreča. V avtobusu, kjer se je vozilo 40 potnikov, je nenadoma izbruhnil požar. Dvajset ljudi je zgorelo, 16 drugih pa je ranjenih. ^Coenskega Hanzeka< gotovo poznate. Brez dvoma je najmanjši Prlek. Pred kratkim ga je snet prijela »vandrovska« kri. Poiskal je palico in hajdi po zeleni Prlekiji. Med potjo si je ogledal tudi vrtino Ve-1 v Banovcih. MINUTO PREPOZNO »Pregrozno, gospod guverner,« je odgovoril po telefonu žalostni in hladni glas kaznilniškega direktorja. »Že vidim, kako se plin vzpenja proti njegovi glavi. Ne morete ga več rešiti! S plinskimi svetilkami? Ne, to je nemogoče. Če bi le za hip odprli vrata plinske celice, bi se plin razširil po temnici in vse ubil. Žal, prevozno je...« Direktor največje kaznilnice v ZDA St. Qu-entin ni odvrnil pogleda s posebnega okna, skozi katerega je lahko gledal obsojenca na smrt — Burtona Abotta. Mehanično je spustil slušalko. Bilo je ob 11.15 Guverner Night je sam telefoniral v jetnišnico, da bi sporočil, da je pomilostil obsojenca. Toda bil jeza nekaj minut prepozen. Burton Abott, privezan na zelen stol, se je poslednjič ozrl na malo okno, ko da je zaslutil vso strahoto pravkar odigrane drame. Ko je direktor spustil slušalko, je bela izparina že ovila jetnikov obraz. Burtona Abotta so obsodili na smrt zaradi umora štirinajstletne učenke Štefanije Brien. ki ie v aprilu 1956 izginila. Abottova žena, ki je nekaj iskala po gumnu, je našla osebno legitimacijo izginule učenke. Abott je tedaj rekel: ^Zanimivo.« Policija je našla dekličino obleko o Abottovi gara- ži, potem pa še njeno truplo, kakih dvesto metrov vstran od Abottooe planinske koče. zNaklučje,« je dejal Abott »Nekdo me hoče uničiti.« Zena mu je verjela. »Sploh pa,« je rekel, »zakaj bi se zanimal za dekletce? ' Vse kar potrebujem, imam doma.« Vendar so Abotta navzlic temu obsodili na smrt. Njegovi odvetniki so storili ose, da bi ga rešili. »Ni dokazov,« so trdili. 22. januarja letos pa je guverner Night odbil poslednio Abotto-oo prošnjo za pomilostitev. Abotta so obvestili, da je 15. marec določen za izvršitev smrtne kazni. Tega dne je ob desetih prišla Abottova žena, da bi prebila z njim zadnje tričetrt ure. Ob prihodu mu je dejala, da skuša njegov odvetnik George Davis stopiti v stik z guvernerjem Nightom, ki se mudi na počitku na letalonosilki »Ha n-kok«, nekje na odprtem morju nedaleč od Kalifornije. Odvetnik je dobil zvezo nekaj pred deseto uro. Abott je začel upati. Vedel, da so za izvršitev kazni določili deseto uro. Sedaj pa je bilo že deset in osem in trideset minut. Ali je Davis dobil bitko? V oddelku, zraven plinske celice, je direktor sklenil razmisliti še kakih deset minut. Zatem je naročil, naj pripravijo ose za izoršiteo smrtne kazni. Ob 11.10 se je guverner odločil, da bo sam osebno sporočil direktorju jetnišnice odlok o pomilostitvi. Ko je dobil telefonsko zvezo, je bila ura 11.15. Toda kroniki so že, vse pripravili. Eden med njimi je z roko udaril Abotta po ramenu. »O ke,« je odgoooril Abott. Vsi so odšli iz plinske celice in zaprli orala. Kronik je spustil ročico, ki je orgla pripravljeno vrečico s cinkalijem o sod z žvepleno kislino. Bela izparina se je jela dvigati. Tena j je zazvonil telefon ... POMURSKI VESTNIK. 22. VIII. 1957 8 Preprežene električne ži-ce so postale usodne tudi za — štorklje