Razne stvari. Iz domačih krajev. Mil. knezn in škofu se je na novega leta dan poklonila mariborska duhovščina ter jim izrazila svoja novoletna voščila. Mil. knez so ljubeznivo odzdravili, zahvalili duhovščino cele škofije za neumorno delovanje v preteklem letu ter vse dejanje in nehanje v novem letu priporočili blagoslovu božjemu. Slovensko časopisje. Naš list «Slovenski Gospodar> je znižal naročnino na 2 gld. ali 4 K ter dal s tem najširšim krogom našega naroda priložnost, da si ga naroče. Prijatelji naših nazorov in našega lista, širite naš list! Naročniki še se vedno sprejemajo. — «Domovina» v Celju je storila tudi lep korak naprej ter izhaja odslej dvakrat na teden in stane 4 gld. ali 8 K. — «Mir» v Celovcu izhaja z novim letom kot tednik ter stane 4 K. — Dnevnik «Slovenec* v Ljubljani se je povečal ter stane 20 K na leto. Ta list bi ne smel manjkati pri nobenera razuinniku. — «Dom in svet» v Ljubljani je jedini slovenski leposlovni list s slikami opremljen in ga slovenskim rodovinam najtopleje priporočamo. Osebna vest. Notar v Ptuju, g. Makso Koser, je dobil notariat v Mokronogu na Kranjskem. Učitelji mariborskega okraja. Dosedaj so imeli slovenski in posilinemški učitelji mariborskega okraja skupno učiteljsko društvo. Pred kratkim pa so se posilinemški ločili od slovenskih tovarišev ter si zasnovali svoje društvo. Iz katerih razlogov se je zgodila ta ločitev? Nekateri pravijo zaradi tega, da bodo odslej sami posilinemci, drugi pa zaradi tega, da bodo odslej same duševne ničle skupaj. Mi pa mislimo, da imajo oboji prav. Naši učitelji ne to^ijo solz za njimi! Iz učiteljskih krogov. Iz učiteljskega društva za ptujski okraj sta izstopili gospici učit. Mahnič in Trstenjak in že prej gospici Micka in Tončka Štupca. K izstopu so bile prisiljene vsled jungovskih napadov. Pomanjkanje premoga. V Mariboru je nastalo zadnje dni veliko pomanikanje premoga. Vzrok je, ker so v Koflachu in Voitsbeagu, odkoder prihaja k nam največ premoga, ustavili premogarji delo. Tudi v Gradcu je veliko pomanjkanje premoga. Nekatere tovarne so morale ustaviti delo, ker nimajo kurila. Ubogi ljudje lomijo svoje pohistvo, da si morejo vsaj nekoliko zakuriti. Kako plačujemo davke? Ako hočemo plačati davke, ni nam treba hoditi na davkarijo, ampak samo na domačo poSto, kjer s posebnim uplačilnim listom lahko odrajtamo dolžno plačilo. V letošniem Mohorje\em koledarju je ta način na str. 66 natanko popisan. Prosimo izvedenejše rodoljube, da gredo v tej reči našemu dobremu ljudstvu prijazno na roko. Naj mu pokažejo ta način plačevanje, s katerim si naš kmet lahko prihrani mnogo časa in stroSkov. Rodoljubi, učite ljudstvo! Gornja Radgona. Poročali smo, da je bil Bracko kot načelnik konkurenčnega odbora obsojen. To je gola resnica. Toda vrinila se nam je pomota glede cene mežnarije. Ta je stala namreč 1400 gld., ne pa toliko, kakor smo mi po pomoti poročali. Sv. Lenart nad Laškim. Pri zadnji volitvi v krajni šolski svet je bil izvoljen za načelnika tukajSnji župnik Franc Casl, za njegovega namestnika značajen krščanski kmet Franc Knez. Čudno celjsko mestno gospodarstvo. Mestni očetje v Celju so preračunali za leto 1900, da bodo imeli 343.325 kron stroškov in 123 328 dohodkov. Toraj bode primankjaja 219. 997 K., vsled česar se bodo zopet zvižale doklade. Lepo nemSko gospodarstvo! Naše okrožno sodišče. Naša prošnja v zadnjem listu ni ostala brez uspeha. Dobili smo zaželjeno pojasnilo od jako častivredne in verodostoine strani. Pri našem okrožnem sodišču se začne z novim letom za nemške uradnike slovenski tečaj. Poučevd bo v slovenščini dr. Janežič. To ni nič hudega, in mi tega tudi ne zamerimo dr. Janežiču, kajti dobil je to nalogo, kateri se kot vesten uradnik ne more odtegniti. A nekaj druzega je, kar se nam ne zdi prav. Vsi uradniki, ki se bodo učili slovenščine, bodo dobili za učenje plačo ali pravzaprav letno nagrado 200 K. To je vendar čudno! Učitelj se jim plaCa in ako se naučijo jezika, kolikor se v kurzu od njih zahteva, imajo tudi ugodnost, da lahko po Slovenskem služijo, in vrh tega Se 200 K nagrade. Slovenski uradniki ne dobe ničesar in tudi niso dobili, ko so se učili nemščine. In kaj bo vse to učenje pomagalo? Nič! Vsa čast g. dr. Janežiču, a na gimnaziji se učijo nemški dijaki osetn let slovenščine in se je vendar ne naučijo nikdar toliko, da bi bili slovenskega vešči v pisavi in besedi. Kar se mladi fantje v osmih letih ne priučijo, tega se v enera letu ne bodo naučili uradniki, pri katerih je vsled starosti spomin in prožnost duha mnogo manjša. Denar se bo vrgel pri oknu ven, nemški uradniki bodo dobili sicer spričevalo, da znajo slovenski, in bodo avancirali, slovenski pa le ne bodo dovolj znali, a slovenskim uradnikora ostane vse delo kakor dosedaj, zraven pa še veselje, da njih kolegi dobivajo poboljšek, sami pa nič, čeprav so jezikovno sposobneiši. Ta denar bi se mnogo boljše uporabil, ako se ustanovijo štipendiie za slovenske dijake, ki se mislijo posvetiti uradniškemu življenju. Naši poslanci naj to našo vest uporabijo. Mi ne moremo govoriti tako kakor čutimo, kajti sicer nas zaplenijo. Iz Pišec smo dobili dopis, v kojem se dopisnik odločno izreka proti temu, da se preseli pošta iz Globokega v Pišece. Dopisnik pravi: »Nova pošta bo samo za Pišece nekaj malega na korist, vsem drugim pa, kateri živijo ob okrajni cesti Brežice—Pišece, bo na veliko škodo, ker si bodo po svoja pisma morali dve ali vsaj poldrugo uro daleč hoditi oziroma jih pošiljati.« Ker nam krajevne razmere niso znane, ne moremo o celi reči obširneje govoriti, niti izreči svojega mnenja, ampak radovoljno poslušamo >oba zvona.« Nevarna reklama. Trgovec Klinger v Slovengradcu prodaja črno-rudeče-zlatobarvne škatljice užigalic nemškega «Bauernbunda,» ter tako posrednje pomaga siliti naše ljudstvo, da svoje težko zaslužene novce nosi v nenasitljivo žrelo cerkvi in narodu sovražnega nemško-nacijonalnega zmaja. Užigalice družbe sv. Cirila in Metoda se dobijo v Staremtrgu pri «Petrču.> Iz Novecerkve nam pišejo: Slovenci večiidel v vsaki reči napredujemo, zato tudi v cerkveni glasbi ne smemo zaostati. Ustanovimo po vseh župnijah dobro izurjene, krepke pevske zbore. Ne ustrašimo se truda in zaprek; krepka, stanovitna volja vse premaga. Velika čast je za vsako župnijo dobro urejeno cecilijansko petje. Glasbovodji pa naj posebno skrbijo za to, da se bo cerkveno petje izvajalo popolnoma pravilno, gladko po taktu, sploh natančno (po sekiricah in znamenjih) kakor je postavljeno; tedaj bo vsakemu ugajalo. Žal, da Ijudje še dosti ne spoznajo, kako lepo, krasno in veličastno je umetno, pa tudi priprosto cecilijansko petje, ako se dobro prednaša; razlikuje so od navadnega, kakor noč in dan. Sicer pa najlepša pesem ne velja nič, ako se slabo, nepravilno poje. Torej v tej lepi reči naprej! Nadzornik dr. Bezjak je nastopil s 1. januvarjem šestletni dopust na učiteljišču. Dosedatije dopisnice po 2 kr. se morejo rabiti §e do 31. marca t. 1., vendar pa se mora poleg vtisnjene znamke prilepiti Se znamka za 1 vinar. V Ptnju je mestna t. j. nemška hranilnica (kasa) obresti od posojil na menice na 7% zvišala; drugi denarni zavod nobeden tega ni storil. Tolmačem za hrvatski jezik v Ma- riboru je imenovan upokojeni sodni adjunkt Nikomed Raunicher. Zaplemba. Z zadnjo številko preteklega leta smo imeli nesrečo. Zaplenil nam jo je državni pravdnik, ker smo se po njegovera prepričanju pregrešili po § 302 kazenskega zakona. Nam je ta zapleraba dokaz, da se bodo odslej zaplenjevali tudi nemški mariborski časniki, kadarkoli bodo hujskali zoper duhovščino, ki spada tudi med stanove človeške družbe in naSe države. Iz dež. zbora štajerskega. Dne 27.dec. se je seSel naš deželni zbor k dvadnevnemu zasedanju, da dovoli predvsem proračun za 1. 1900. Deželni odbor je predložil proračun, pravzaprav stavil predlog, da se davki pobirajo kot dosedai- Za overovatelja dveh novoizvoljenih nemških poslancev se je volil izmed Slovencev g. poslanec Žičkar. Gosp. poslanec dr. Rosina stavi s slovenskimi tovariši vprašanje, zakaj se učiteljem tako dolgo ne izplača povišana plača. Odgovorilo se mu je, zaračunjenje je jako težavno in vsled tega polagoma napreduje. V seji dne 30. dec. je izjavil predsednik, da se je finančni odsek že sestavil ter si izbral izmed Slovencev zapisnikarjem g. posl. Žičkarja. Potem se je govorilo o proračunu. Nemški poslanec Valc je na nedostojen način napal Slovence, slovenska poslanca dr. Serneca in dr. Dečka ter sodnike v Celju. Odgovarjal mu je g. poslanec Robič. Očital je predsedniku, zakaj ni branil slovenskega naroda, ko ga je Valc napal. Grajal je ravnanje poslanca Valca, ker je napal poslance in uradnike, ki nišo navzoči in se ne morejo braniti. Glede celjskih izgredov, pravi slovenski poslanec, se nam Slovencem ni treba sramovati, kajti sodnijske obravnave v Celju kažejo, da je vsa krivda na strani Nemcev. Rekel je, da je slovenskim poslancem težko hoditi v deželni zbor, ker se v njem neprestano prezirajo narodnostne in gospodarske težnje slovenskega ljudstva. Predsednik se je na to opraviCeval, da se ne spominja, ali je Valc res napal Slovence. Nato je naredil neumno opazko, da se mu o celjskih dogodkih uradno ni nič poročalo, zato ne more o njih izreči nobene sodbe. Na to se je sprejel začasni proračun in zaključila se je seja. Kdaj bo prihodnje zasedanje, se ne ve. Nemški poslanec Valc je velik ljubitelj vina, zato se ga slovenski poslanci, ki niso vajeni pretepanja, ogibljejo. Središče. Umrl }e v Središču tamošnji tržan gospod Tomaž Dečko, oče celjskega odvetnika in dež. pnslanca Ivana Dečkota v starosti 85 let. N. v m. p. Slavni okrajni zastop celjskije «kat. podpornemu društvu v Celju« daroval 500 K podpore. Bog povrni! Naj se tudi drugi okr. zastopi in denarni zavodi enako blagohotno spomnijo tega prepotrebnega društva. Zopet so jo skupili. Celjski krtačar Hans Sager (beri: Ivan Žagar) }e dobil zaradi svojega sodelovanja pri celjskih izgredih 8 dni kajhe in 3 gld. plačila, ker je gospodu dr. Krančiču strl dežnik. Pa ta kazen se mu ni dopadla, zato je zahteval vsklicno obravnavo. Dovolila se mu je, a kazen se mu ni zmanjšala, ampak Ie spremenila v denarno kazen, ako bi ne hotel v kajho. — Tudi celjskege župana sin Gustl je zahteval vsklicno obravnavo, ker je zaradi nespodobnega žvižganja nasproti slovenskim damam dobil 3 dni kajhe ali pa 60 K. plačila. A Gustl je pri vsklicni obravnavi sijajno propal. Prva obsodba se je potrdila. Na mariborskem učiteljišču je razpisano mesto začasnega glavnega učitelja za vzgojeslovje, nemSki in slovenski jezik, oziroma vzgojeslovje in nemški jezik, za zemljepisje in zgodovino. Prošnje se morajo vložiti službenim potom do 25. jan. V prošnjah se mora navesti tudi dosedajni službeni čas, zaradi določitve kvinkvenalk. V okrajni zastop slovenjebistriški se vršijo volitve dne 8. jan. za veleposestvo, 12. za mesto in trge, 23. za občine. Žitne cene. Za 100 kg. Pšenica za pomlad gld. 7 98 do gld. 7 99. Rž za pomlad gld. 6-71 do gld. 672. Turšica za maj-junij gld. 5 22 do gld. 5 23. Oves za pomlad gld. 534 do gld. 535. Dnhovniške spremembe. Na Frakolovem blizu Celja je dne 30. dec. umrl vpokojeni župnik Blaž Dolinšek. Na Dobrni je umrl dne 31. dec. zlatomašnik, častni kanonik in bivši dekan ter župnik na Dobrni Karol Gajšek. Svetila jima večna Juč! — Župnijo v Bučah je dobil Ivan Stanjko, župnik v Tmjah, župnijo na Dobju Jernej Vurkelc, ondotni provizor. Iz drugib krajev. Naš cesar se mudi sedaj v Radmerju na Gornjem Štaj., kjer so veliki dvorni lovi. Glasilo slovenskih krščansko-socialnih delavcev »Glasnik« se je združil s »Slovenskim listora«. Prepoved slovenskih listov. LjubIjanski škof dr. Jeglič je prepovedal vernikom svoje škofije čitati in naročati krščanstvu sovražneliste: »Slovenski Narod,» «Rodoljub», «Rdeči prapor» in «Ljubljanski Zvon.» Vseslovenski delavski shod je zopet prestavljen in sicer sedaj do binkošti. Umrl je v Novem mestu dne 30. dec. pri svojem sinu naš rojak gosp. Josip Žitek, profesor v pokoju. Bil je čist, jeklen značaj in neupogljiv rodoljub. Ob svojem času je bil tudi z našim listom v tesnejši zvezi. Ohranimo blagemu možu dolg spomin I Skrivnostna ženskana Dunaju, katero so dobili onemoglo na cesti in katere čudni govor so razni učenjaki zaman proučavali, nikakor ni afriškega rodu, kakor je hotel dokazovati neki dunajski postrešček in kakor smo tudi mi že poročali. Fotografijo skrivnostne ženske je spoznala budimpeStanska policija ter dokazala, da je madžarska sleparica in tatica Klara Bajoži. Hndo maščevanje je doletelo neko prusko sodnijo. Nek kmet se je vsled obsodbe tako razsrdil, da je slavni sodniji poslal pismo psovk in priložil — 50 uši. Obljubil je, da jih še pošlje. Pruska omika! Mati najvefije družine je te dni umrla v Londonu, stara 87 let. Ime ji je Mariia Jonas, imela je 33 otrok. Drag denar. Skoro pri vseh bankah cele Evrope so v zadnjem času zvišali obrestno mero na 6 ali 5 in pol odstotkov, kar je znamenje, da ni denarja. Radi tega [so prisiljene tudi ljudske posojilnice, da zvišajo obrestno mero. Vse to pa je v veliko Skodo ubogega delavskega Ijudstva, ki mora vse ogromne obrestne svote trdo prislužiti. Ljudstvo je vedno bolj revno, kapital pa se zbira pri židovskih kapitalistih. Koroški Slovenci v letu 1900. KoroSki Slovenci zabeležujejo v preteklem letu nekaj napredka: ustanovitev dvajsete posojilnice, otvoritev skladišča v Sinčivasi, napravili "so 10 političnih shodov, 13 je bilo shodov Ciril-Metodovih podružnic, zelo je napredovalo raej njimi število udov družbe sv. Mohorja. Velik korak so storili koncem leta s klepom, da prično izdajati »Mir« kot tednik. Dal iim Bog tudi v letu 1900 kar največ vspeha! Prostost na Nemškem. Ker se na Vestfalskem nahaja v ondotnih rudokopih mnogo slovenskih delavcev, pozvali so oo. ffančiSkani v Dorstenu o. Ananijo iz Brežic, da pride za advent pomagat pastirovat med slovenske vernike. Dne 22. dec. namenil je imeti v Hertenu službo božjo ter spoved za Slovence, a vlada mu je to zabranila. Kaj bo storila avstrijska vlada, da brani verske pravice svojih podanikov na tujem? Menda zopet nič. Nemška vlada bi že odločno stopila na noge, ako bi se kaj pripetilo njenim podanikom v tuji državi. Kam jadramo v Avstriji? «Mir» tednik. Glasilo koroških SloTencev «Mir,» priCne z novim letom izhajati kot tednik, t. j. vsak četrtek. «Mir> stopa v XX. leto. Sprva je izhajal samo dvakrat na mesec, od 1. 1892. trikrat, a sedaj stori nov in važen korak naprej, postane tednik. List je za koroške Slovence jako velike važnosti. Želeti je za to, da najde naročnikov in podpornikov tudi zunaj Koroške, ker se mu je boriti z mnogimi težavami. Naročnina iznaša na leto samo 2 gld. «Mir> bode slej kakor prej hodil po poti, katero mu je odkazal njega ustanovitelj, monsignor Andrej Einspieler. Priporočamo «Mir» rojakom, da si ga naročujejo ter s tem, podpirajo edini slovenski list na Koroškem, a s tem tudi slovensko stvar ob meji. Dvanajst osob utonilo je v občini Ilok na Slavonskem. Štefan Manojlovič s svojo nevesto in desetimi svati so se peljali po poroki iz cerkve na dom ženinov, v Vranik. Vozniki so bili vinjeni; prvi voznik zadel je v kup kamenja ter se zvrnil s sanmi v Dunav, ki teče ob cesti; tudi osta.i trije vozniki so tako ravozili, ter se vsi v vodo zvrnili. Potonili so ženin, nevesta in deset svatov. Prepoved prešičjega uvoza. Iz okrajev Pregrad, Krapina in Kranjec je prepovedano uvažati prešiče v Avstrijo. Levi so ga raztrgali. Paznik v dunajskem «Tiergartn-u,> Karl Rutowsky, 37 let star, oženjen mož je šel v torek dopoludne pometat kletko šestorice levov in levinj. V svoji predrznosti pa zverij ni prej zapodil v drugo kletko, nego je šel smelo mednje, oborožen le z — metlo. Mislil je menda, da ga zveri dobro poznajo, saj jih je krmil in snažil že več let. Toda zmotil se je. Vseh šest levov in levinj je skočilo nanj, mu strgalo obleko s telesa ter ga vpriCo dveh tovarišev, ki sta prihitela Rutowskemu na pomoč, raztrgalo. Paznika so potegnili iz kletke mrtvega. Med jezuiti na Avstroogrskem je zdaj Slovencev 10 mašnikov, 6 školastikov in 8 bratov, vseh skupaj torej 24. 33 otrok ntonilo je na drsaliSču Frelinghien na nemško franeoski meji. Udrl se jim je Ied. Svinja snedla otroka. V Tenseninu na Hrvatskem pustila je neka kmetica svoje dete v zibelji v kuhinji. Ko se je vrnila od opravkov, dobila je kuhinjska vrata odprta, pa poleg zibelje svinjo, ki je požirala krvavo zmes. Požrla ji je otroka. Silno debel človek, posestnik velike gostilne na Nemškem, bo najbrže v pariški razstavi videti. Tehta 247 kg. to je blizo 5 centov. Skozi vrata navadnega voza ne more, ter mu jih bodo morali razširiti. Društvene zadeve. Bralno in pevsko društvo nMaribor" nam naznanja, da se društveni diletantje pripravljajo na priljubljeno ljudsko jgro v 5 dejanjih >Reveek Andrejček«. Uprizorila se bode na Svečnico v Narodnem domu. Več v prihodnji številki. Za solo na Muti nabral č. g. kaplan M. Zorko 7 K 90 v. Za »Našo Stražo« je nabral č. g. Ant. Kocbek 6 K. Zveza spodnještajarskih zadrug ima prihodnji četrtek dne 11. jan. izvenredno občno sejo v Narodnem domu ob 11 predp. Dnevni red: Volitev jednega odbornika. Bralno društvo «Edinost> v Središču ima v nedeljo dne 7. prosinca v druStvenih prostorih gostilne g. Šinka svoj letni občni zbor z običajnitn vsporedom. Začetek ob 7. uri zvečer. Domačini, vzdramite ss in pristopite k tako potrebnemu društvu! Hranilnica in posojilnica Reiffeisenova se snuje pri Sveti Kunigundi na Pohorji. Ustanovni shod bode v nedeljo, dne 7. t. m. po večernicah. Kmetijska zadruga v Jarenini priredi v nedelio dne 7. jun. 1900 v prostorih hiše pok g. Fišerja v Jarenini svoj I. podučni shod, na katerem bo govoril potovalni učitelj gsp. Ivan Bele o gnojenju in se bodo vsprejemali novi udje. Udje zadruge in prijatelji kmetijskega napredka, pridite polnoštevilno na ta shod! Začetek ob 3. uri popoldne. Bralno društvo v Kapeli pri Radgoni priredi dne 7. prosinca 1900 v prostorih g. Lubec-a »Slomšekov večer» s sledečim vsporedom: gledališka igra, slavnostni govor, petje, tombola. Začetek ob 3. pop. Vstopnina 20 v. K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno društvo v Cezanjevcih ima svoj občni zbor 14. januarja ob 3. uri popoldne z običajnim vsporedom. Uljudno vabi k udeležbi odbor. Negovsko bralno društvo bode imelo dne 7. t. m. popoldne po večernicah v župnijskih prostorih svoj letni redni občni zbor. Vsi udi se vabijo, da se zborovanja udeležijo. Pri tej priložnosti sprejemali se bodo tudi novi udi. Na svidenje toraj v novem letu in pogumno naprej! Centralna posojilnica slovenska s sedežem v Krškem, kateri se je pridružilo do zdaj 32 okrajnih posojilnic, je imela Iani 300.000 K prometa. Njen organ »Slovenska zadruga» glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, izhajal bode tudi v novem letu. Prva številka prinaša raznovrstne narodno-gospodarske razprave. List stane na leto 4 K in se naroča pri omenjeni zadrugi v Krškem. Narodna čitalnica v Ptuju ima na dan sv. Treh kraljev 1900 občni zbor, na katerem se voli občni zbor, oddajo časniki itd. Na udeležbo vabi odbor. Gornjeradgonska kmetijska zadruga je sedaj od višje oblasti potrjena, ona stopi z novim letom v javnost. Najpoprej sedaj potrebujemo opravilnega preraoženja. To premoženje se pa mora sestaviti iz opravilnih deležev. Vsak delež znaša 6 gld., vstopnina 2 gld. Vabimo torej vse prijatelje in zlasti vse posojilnice, da vzamejo kar največ deležev. Deleže bode zadruga obrestovala po 3%. Zadiuga bode lahko izplačevala 3%> ker imamo pri rokah našo posojilnico, katera nam daje 472%) ako bi se v najslabšem slučaju deležni denar moral naložiti pri posojilnici. Kdor ne raore naenkrat izplačati vseh 6 gld, naj pa plača vsak mesec eno krono, — v enem letu bo gotov. Kdor je pa premožnejši, naj vzame po 5, po 10, po 20, po 50, 100 deležev, da bode opravilno premoženje tem večje, da se bomo ložje gibali. Naša zadruga pa nikakor ne misli našim narodnim trgovcem konkurence delati, marveč jih samo podpirati. Toliko za danes. (Vabilo na naročbo.) Ustanovili smo list »Der Siiden« z namenom, da z njim tolmačimo težnje in potrebe slovenskega in hrvatskega naroda širši javnosti. Slovenski in hrvatski časopisi se čitajo po večjem samo v domovini, zato živo potrebujemo lista v nemškem jeziku, v katerem zbiramo to, kar je potrebno, da izvedo širSi krogi. »Der Siiden«, ki izhaja poldrugo leto sedaj po trikrat na raesec, in ga želimo čemprej razširiti v tednik, vstreza temu namenu in ogibajoč se žalostnega našega razpora v domovini, zastopa stremlienje našega naroda v celoti ter podpira tako v jedni skupini zbrane slovenske in hrvatske poslance drž. zbora v njih delovanji. List je prinesel že lepo število člankov in vsakovrstne, širši javnosti namenjene tvarine, katere bi ne bili mogli sicer v nikakera listu prijaviti. Že to samo opravičuje njegovo potrebo. Posrečilo se nam je list spraviti tudi v visoke in odlične kroge, in uverili smo se, da se to uvažuje. Geravno toraj list, pri katerem se brezplačno deluje, ni v prvi vrsti namenien domačim krogom, vendar nujno potrebuje podpore iz domovine, da si zagotovi skromna sredstva svojega obstanka. Politični ^asi so jako kritični, in zato tembolj potrebujemo glasila, s katerim govorimo z odličnimi krogi tudi v dobah, ko nas politična zmedenost ovira osebno in z živo besedo se potezati za narodne svetinje. Naročnina znaSa za celo leto 4 gld (8 K.) za pol leta 2 gld. (4 K.) Naročnino je pošiljati: Dunaj, I. Plankengasse 4. Za izdajatelje: Dr. I g. 2 i t n i k.