Skupinsko zavarovanje živine na območju Ijubljanskih občin V skladu s prizadevanji celotne naše družbe za čimvečjo samooskrbo s hrano so se tudi ljubljanske občine dogovorile za enoten pristop k organizaciji in flnanciranju skupinskega zavarovanja živine. Za uspešno in rentabilno živinorejsko proizvodnjo je zelo pomembno, da je živina zdrava in da ji zagotovi-mo Lim boljše organizirano in učinkovito zdravstveno varstvo. Skupinsko zavarovanje živine zagotavlja enotno zdravstveno varstvo in po enaki ceni vsem živalim, ne glede na oddaljenost sedeža od veterinarske ustano-ve. Nadalje zagotavlja gospodarsko varnost živinorej-ski proizvodnji in s tem socialno varnost živinorej-cem, kar vse skupaj pripomore k stabilizaciji in večji tržni proizvodnji hrane. Tako je skupinsko zavarova-nje živine eden od pomembnejših ukrepov pri pospe-ševanju živinoreje in povečanju načrtovane proizvod-nje zdrave hrane pri združenih kmetih. Z organizacijo skupinskega zavarovanja živali in posevkov na področju ljubljanskih občin, se ukvarja Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Ljubljana že nekaj let. Tovrstno zavarovanje je po-stalo za kmetijske proizvajalce zanimivejše zadnja leta, ko sklad za intervencije v kmetijstvu in proiz-vodnji hrane občin mesta Ljubljane, za zavarovanje načrtovane - kooperacijske kmetijske proizvodnje prispeva del sredstev za plačilo zavarovalne premije. V vseh ljubljanskih občinah je podpisan dogovor o skupinskem zavarovanju živine. Podpisale so ga po-droine organizacije združenih kmetov (Kmetijska za-druga Ljubljana, Kmetijska zadruga Velike Lašče, Kmetijska zadruga Medvode in Emona kmetijska kooperacija Črnuče), področna Veterinarska zavoda (Ljubljana in »Krim« Grosuplje) in Zavarovalna skupnost Triglav, OS Ljubljana. Pri organizacji tega zavarovanja je sodelovala tudi Gospodarska zbornica občin Ljubljanskega obmoija in Mestna konferenca SZDL Ljubljana. Živinorejska proizvodnja je izpostavljena mnogim nevarnostim in boleznim, ki ji povzročajo velike ško-de. Zato je neobhodno zavarovanje živine. Živali se lahko zavarujejo za riziko pogina in zako-la ali ubitja v sili in zakola ali ubitja iz gospodarskih razlogov in za stroške zdravljenja. Zavarovane mora-jo biti vse živali iste vrste z istim namenom reje, to je vse krave in plemenske telice posameznega lastnika. Obenem pa je zagotovljeno enotno zdravstveno var-stvo živali. Pogoji zavarovanja živiiie v letu 1986 1. Plemenska goveja živina se zavaruje pod sledečimi pogoji: - najnižja zavarovalna vsota 200.000 - letna premija 9.000 - prispevekSIS-a50% 43» - kmetplača 4.SM Pri kmetijskih proizvajalcih, ki zavarujejo večje število živali se obračunajo tudi popusti na množič-nost in sicer od 5-10 živali 10%, za 11 in več živali pa 20%. a) Če je zavarovano 5 govedi: 5 x 9.000 45.000 10% popusta na mnoi 4.500 5 x 4.500prispeva SIS 22*80 plača kmet za 5 glav 18.000 Torej plača kmet le 3.600 din za vsako zavarovano govedo, če zavaruje od 5-10 glav. b) Če je zavarovanih 11 ali več govedi: 11x9.000 99.000 20% popusta na množ. 19.800 Hx4.500prispevaSIS 49.500 plačakmetzallglav 29.700 Torej plača kmet le 2.700 din za vsako zavarovano govedo, če zavaruje 11 in več glav. . :,h 2. Plemenske kobile se zavarujejo: ¦¦jH - premijski stavek 8,4% - najnižja zavarovalna vsota 350.000 - letna premija 29.400 - prispevek SlS-a 14.700 - plaiakmet 14.700 3. Pri plemenskih kravah in kobilah se lahko zavaru-je tudi izguba žrebeta, oziroma teleta na porodu, za kar se plača dodatna premija in sicer: - za žrebeta 2,6%, za teleta pa 1,8% od vrednosti matere, plod je zavarovan za 20% vrednosti matere. Poprečna cena veterinarske storitve pri govedi je 5.200 din, te pa je potrebna intervencija ob porodu, mastitisu ali ie je potrebno več intervencij se račun poveiia na 15.000 do 20.000 din. Iz predloženega je razvidno, da kmet krije le manj-ši del stroškov zdravljenja, razliko za stroške zdrav-ljenja in celotno zavarovanje za vrednost 200.000 din pa mu krije širša družbena skupnost.