W. G a e b e ana liz ira  p ro sto rsk e  razvo jne kom plekse p redvsem  s s ta ­
lišča nag n jen o sti e lem en tov  reg ionalnega razvo ja  (delovne sile, blaga, k a ­
p ita la , in fo rm acij) do p rosto rsk ih  p rem ikov  in  p rep le tan ja .
D. H o l l h u b e r  p ri o b ravnav i raz ločevan ja  m estn ih  s tan o v an jsk ih  
delov zarad i raz ličnega v red n o te n ja  socialn ih  skup in  posam eznih  s ta n o v an j­
sk ih  obm očij razčleni n a jp re j socialno-geografske k a teg o rije  (sosedstvo, 
d ruž in ska  tra d ic ija ) , nato  k r ite r ije  v rednoten ja/ p rosto ra , ob likovan je  su b ­
jek tiv n eg a  p rosto ra, končno pa skuša s form alizacijo  prob lem a1 p rispeva ti 
k večji ob jek tiv izac iji p ro u čev an ja  raz ličn ih  načinov re a g ira n ja  m estnega 
p reb iv a ls tv a  p ri izbiri k ra ja  b ivan ja .
N aspro tno  od večine av to rjev , k i p ro g n o ziran je  števila; p reb ivalcev  
u v a ja jo  bolj ali m an j fo rm alno  iz dosedanjega tren d a , pa R. K o c h  pri 
ob ravnav i reg ionalnega raz v o ja  p reb iv a ls tv a  opozarja  p redvsem  na s tru k ­
tu ro  ak tiv n eg a  p reb iv a ls tv a  in  razpoložljiva delovna m esta
W. L a s c h i n g e r  in L. L ö t s c h e r  sta  n a  p rim eru  raz iskave  »m est­
nega življenjskega/ p rostora«  B asla zelo uspešno> združila  socialnogeograf- 
ske m etode in  postu la te  splošne te o rije  sistem ov. Č lanek je  n ad a lje v an je  
raz isk av e  m estnega  ž iv ljen jskega p ro s to ra  Basla, k a te re  rez u lta ti so bili že 
o b jav ljen i v G eographici H elvetic! in  v  B asler B e iträge  zu r G eographie. 
R ezu lta ti raziskarve p rin aša jo  pom em bne novosti v m etodologijo, geograf­
skega p ro u čev an ja  m estn ih  organizm ov.
R. H a n t s c h e l  načen ja  zanim ivo v p rašan je  o po ložaju  geografije  m ed 
znanstveno ' teo rijo  in  tehnokracijo .
Z adn ji p rispevek  V. C. P  e t e r  s e n  a p rin aša  poglobljeno k ritik o  s i ­
stem skega p ristopa  v  načrto v an ju .
Z born ik  ne p rin aša  novosti n a  področju  k v an tita tiv n ih  m odelov, p re d ­
vsem  pa v celo ti ne o p rav iču je  naslova. V rednost zborniJka je  v s trokovn i 
poglobljenosti p rispevkov  in solidni oprem ljenosti z znanstven im  aparatom .
M arijan  K lem enčič
G. P. Chapman, Human and Environm ental System s. A G eo g rap h e r’s 
A ppraisa l. A cadem ic P ress, London 1977, str. 421.
P re d  nam i je  n en av ad n a  knjiga , povsem  samosvoja, glede p ristopa  in 
nač ina  ob ravnave  vsebine, ki ni le geografska, am pak  širše znanstvena. 
Izd a ja te lj pripom injal, da bo k n jig a  zanim alai antropologe, ekologe, eko­
nom iste, p la n e rje  in  seveda geografe. A v to rjev  namen, je  bil p r ire d iti teo ­
r ijo  sistem ov m etodologiji geografskega p roučevan ja . T akoj je  tre b a  pove­
dati, da je  delo o p rav ljen o  zelo tem eljito . N ajp re j je  b ilo  tre b a  opredeliti 
osnovni pojem : sistem . A v to r pravd, da celai k n jig a  slonii v b is tv u  n a 1 analiz i 
defin ic ije  sistem a. Izm ed štev iln ih  je  po av to rjev em  m n e n ju  za geografijo  
n a jp rim ern e jša  n as led n ja  opredelitev : sistem  je  m nožica ob jek tov , v karteri 
ie  vsak  o b jek t povezan z v rs to  m ožnih  a lte rn a tiv n ih  s tan j, in  k je r je  s e ­
d an je  s ta n je  vsakega, iz te  m nožice vzetega o b jek ta  delom a ali v  celoti 
odvisno od svojega m esta v sistem u.
V sebina je  razd e ljen a  n a  p e t osnovnih  poglavij: o celotah , o sistem ih  
m edsebojno odvisn ih  delov, o te o riji in form acij, o pom enu en e rg ije  te r  
pog lav je  z nekaj em piričn im i prim eri'. P oleg  seznam a lite ra tu re  je  dodan 
s tv a rn i indeks.
K n jig a  n apovedu je  ozirom a uvaija novo etapo v  razvo ju  geografske 
m etodologije, po  m n e n ju  podpisanega ko t n ad a lje v an je  »kvantifikacije«  v 
geografiji.. Že nekaj časa se p o jav lja jo  geografske razp rave, ki v m etodo­
loškem  p risfopu  sled ijo  razv o ju  znanosti in  u p o rab lja jo  n ek a te re  izsledke, 
tak o  s področja k ib e rn e tik e , te o rije  iger, lin earn eg a  p ro g ram iran ja , m a te ­
m atične logike, te o rije  in fo rm acij, te o rije  sp re jem an ja  odločitev  itd . Vse 
to p a  n a jd e  upo rab n o st v o k v iru  sp lošne te o rije  sistem ov, ki je  pom em ben 
k o rak  k  poen o ten ju  splošne znanstvene m etodologije  in  to re j tu d i p rispevek  
k zb liževan ju  celo tne znanosti. Če so geografi, doslej jem ali in  u po rab lja li
posam ezne m etodološke p rijem e  izo lirano  iz v rs te  s tro k  (statistika^ m a te ­
m atika , biologija, sociologija, fiz ika itd .) , je  z delom  G. P. C hapm ana do ­
sežena stopn ja, ko se geografija  Lahko en akop ravno  v k lju č i v  k rog  strok, 
ki so. sposobne! slediti in  bogatiti skupno  znanstveno  m etodologijo.
Delo n i geografski, učben ik  ali p r iro čn ik  v k lasičnem  pom enu besede. 
A v to r p iše v zak ljučku , da k n jig a  om ogoča bolj nač in  g ledan ja  na. s is te ­
m e ko t p a  n jih o v o  analizo. P ri tem  je  posebej pom em bno, da. je  v  velik i 
m eri u resn ič il p rep riča n je  V on B erlalanffija,, »očeta« splošne te o rije  siste^ 
rriov, da znanost n a  splošno —  tako  tu d i geografija  -— lah k o  ogrom no p r i ­
dobi z iskan jem  sk u p n ih  potez sistem ov, k i jih  p ro u ču je jo  raz lične znanstve­
ne stroke. G. P. C hapm an  je  op rav il delo p rav  v  tem  sm islu: n a  osnovi tem e­
l ji te  p ro u č itv e  o p red e litev  in  uporabe splošne: te o rije  sistem ov v  n a jra z lič ­
n e jš ih  s tro k ah  je  teo rijo  v n a jbo lj iz v irn i ob lik i približal) u p o rab i v  geo­
grafiji.
V elika  v rednost k n jig e  je  tu d i v znanstveni, na tančnosti; n je n a  vsebina 
je  v b is tv u  o p red e ljev an je  š tev iln ih  pojm ov. P r i  tem  av to r podrobno raz lo ­
ži n jihovo  genezo, raz like  v  raz lag i in  postav i n a ju s trez n e jše  opredelitve . 
B ralcu  so v veliko  pom oč š te v iln e  in  nazoirne ilu s trac ije .
Ob ta k ih  k n jig a h  se n eho te  v s ilju je  m isel o n jihov i up o rab n o sti v s lo ­
vensk i geografiji. U gotovim o lahko, da ob sed an ji m etodologiji, k i se upo ­
ra b lja  v  slovenski, pa tu d i ce lo tn i jugoslovansk i geografiji, ta k a  dela 
o sta ja jo  popolnom a neizkoriščena. O snovni kazalec »m etodološke n erazv i­
tosti« je  p rav  gotovo neizde lana slovenska geografska te rm ino log ija , k i ne 
dovo lju je  form alizacije , k a r  pai je  pogorj za1 razvoj znanosti. Da n e  bo n e ­
sporazum a; slovensko geografsko izrazoslovje sploh n e  sledi sodobnem u 
razv o ju  geografske m etodologije, m ed tem  ko  je  povsem  ustrezno  za k la ­
sičen, op isen  nač in  dela. Da pa je  položaj še slabši, poskusi u v e ljav ljan ja  
(v ečk ra t p re v a ja n ja )  geografsk ih  izrazov, ki jih  p rin aša  sodobni razvoj 
geografije , na le tijo  n a  odpor, p red v sem  zarad i nep o zn av an ja  sodobne 
geografske m isli vobče. To je  delom a razložljivo  z razvo jem  slovenske g e ­
og rafije  v  sm eri ozke specializacije, k a r  nas opozarja, da je  p o treb e n  tu d i 
širši pristop .
M arijan  K lem enčič
Nekaj novih pogledov na turistično geografijo
V p re te k lem  le tu  je  izšla1 ce la  v rs ta  kn jig , k a te r ih  osnovni n am en  
je  sezn an iti b ra lca  s p rob lem atiko  tu rizm a, tu r is tič n e  reg ije  in  tu ris tičn e  
geografije. N a te m  m estu  se n e  b i zadržal p ri ocen jev an ju  tu ris tičn ih  vod­
nikov, ki so končno tudi, v  slovenskem  jez ik u  n aš li po t n a  police naših  
k n jig a rn , am pak  bi posvetil pozornost p ub likacijam , k i o b rav n av a jo  tu rizem  
in tu ris tičn e  tokove iz geografskega aspekta .
Tourism and Borders (Turitzem in, m eje) —  je  355 strani, obsežna p u b li­
kacija , k i je  izšla v  o k v iru  fra n k fu r tsk e  u n iv e rz ite tn e  sam ozaložbe k o t 31. 
zvezek » F ra n k fu r te r  W irtschafts— u n d  Sozia lgeographische S chriften«. 
V sebina k n jig e  je  posvečena p rob lem atik i, k i jo  je  okrog osem deset ge­
ografov iz p e tih  k o n tin e n to v  in  d v an a js tih  d ržav  ob ravnavalo  na sim poziju  
o tu r iz m u  in m ejah . S im pozij je  ob sodelovan ju  trža šk eg a  geografskega 
in s t itu ta  o rgan iz ira l Institu ti za geografijo  U niverze E d v ard a  K ardelja , 
in  je  1978. le ta  p o tek al v p ro s to rih  F ilozofske fak u lte te  v L ju b ljan i in  
E konom ske fa k u lte te  v  T rstu . S im pozij je  so finansira la  G ospodarska zbor­
n ica S lovenije. K o t zborn ik  p rin aša  p u b lik a c ija  širok  sp e k te r pogledov na 
re lac ije  m ed tu rizm o m  in  m ejo, ozirom a m ejn im i p reh o d i in  tu ris tičn im i 
tokovi. P ri tem  n av a ja  p rim e re  o dp rtih , enostransko  o d p rtih  in  za p rtih  m e­
ja , i.n k o n k re tn o  poseže v tem atik o  p rek o m ejn ih  tokov  n a  m e jah  A vstrije , 
2r.R  N em čije, B olgarije , Švedske, N orveške, F inske, S ov je tske  zveze, Z am bije, 
Ita lije , In d ije , Švice, F ran c ije , Č eškoslovaške, P o ljske , Irske , ZDA, N em ­