Z07. Številka. V Ljubljani, v soboto 11. septembra I9ZO. LIH. leto, zha\m vsak dan popoldne, lsrsenOl nedelje in praznika. Inse ati: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m'm višine 1 K, od 30 ml m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mm K 2—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m'm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Gpr:--2ištvo „Slov. Naroda11 in „Narodna Tiskarna11 ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. inailosa Slovenski Narod1 valja v LJablianl in po noiti i ti v Jagoalavlji: celoletno naprej plačan . K 180-— polletno ..«,...„ 90'— 3 mesečno......„ 45'— 1.......... 15— V inozemstvo: doletno......K240-— polletno meseci ......„120— ......., 60— Pri morebitnem povlSanju se imk daljša naročnina doplačati. Novi naročniki saj pošljejo v prvič naročnino vedno •'49f" po nakaznici. Na samo pismeni naročili bre^ nosiai^e : Uredništvo „81ov« Naroda11 Knaflova nlica št. 5, I« nadstropja. Telefon štev« 34. Dopise sprejeeia le podpisano in zadostno irankovant. Rokopisov ne vrata. "sbj >smww ItoiiBfcsi velia 1 krotio. Poštnina platana v gotovini. Jugoslov. demokratska stranka v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 12. septembra 1920 ob 10. uri dopoldne ueliko manifestacijsko zborovnje Govorita minister n. r. g. dr. A. Kramer in podžupan ljubljanski g. dr. K. Triller. mi Kdo da ue£? Prerekanja o proračunu za 1920-1921 po naših listih se nam ne zde srečna. Preveč strankarskega zadiranja in premalo stvarnosti! Državni proračun je najvažnejša državna zadeva. Podlaga je celoletnemu državnemu gospodarstvu. Stvarno delo ni mogoče, če velja strankarski princip, da so povišane voznine na železnici hvalevredne, ker so jih uvedli pod g. Korošcem, proračun pa ves od muh, ker ga je predložil g. Stojanovič. Sodimo, da primerjanje, kdo več da in kdo več dobi, ni ravno lepo, ali začeli so lani drugi s temi očitki in kazali na Slovenijo, češ da si je postlala dobro v proračunu. Zanesljiva pre-sodba o tem, v koliko bo kdo bolj prizadet po proračunanih davkih, po proračunu samem, skoro ni mogoča. Davčni zistemi so zelo različni pri nas in onstran Sotle in Save. Na oni strani premalo poznajo naš resnični položaj, in naši političarji in gospodarji pa premalo vedo o davčnih razmerah na Hrvatskem, v Banatu, v Srbiii. da ne rečemo v Makedoniji in Črnigori. Za seboj imamo precejšnjo dobo skupnega državnega gospodarstva. Najbolj jasna bo slika, če finančno ministrstvo predloži parlamentu ločene podatke o dejanskem vplačilu posameznih davkov v pojedinih pokrajinah v dobi 1919-20. Proti finančnemu ministru, ki ima ves materijal v rokah, je težko operirati vsem zunaj stoječim, ki se morajo mučiti celo za odtis nepreglednega proračuna. Dokler izkazov o davčnih dohodkih za preteklo leto nimamo, je moč razpravljati le bolj na snlošno. In tu smemo trditi precej upravičeno, da imamo v Sloveniji doslej pač najbolj razvite davke in da je tudi organizacifa davčne službe na najvišji stopnii. Pri nas imamo po zakonih vsaj toliko raznovrstnih davkov nego drugod. Pri nas se davki predpisufeio in tudi nrecej redno plačujejo. Davčna naša oblastva, tako ona, ki predpisujejo, kakor ona, ki pobirajo, so pa zelo obremenjena. Zastanki v predpisih naraščajo in je upravičen dvom, ali bo moč upravljati celo pri nas nove komplicirane davke. Glede proračuna, ki je bil prvotno le predlog fin. ministra, bi bilo pač možno, da bi se bilo tekom razprav opozoriio na potrebne korekture, ki po naši sodbi izvirajo pred vsem iz nezadostnega poznavanja naših prilik in iz naglice sestavljanja. Treba pa je, da v Beogradu dobe vpogled v naše razmere. Brez tega ne more iti gladko. Po listih sedaj kroži primera naših davčnih bremen z drugimi državami. Če izpade res nam v prilog, ni pozabiti pri tej primeri, da so primerjani le direktni davki. Pri nas pa bo obremenitev prebivalstva posebno občutna po težkih indirektnih davkih (trošarini), taksah in carini. Pri celi tej aferi je govor o izenačenju davčnih bremen. To je pravo vodilo! Ali izenačenje ni za nas, če se pridrže naši razvitejši stari davki in se nam uvedo novi, ki se hkratu vpeljejo tudi v Srbiji. Davek na kupčijski promet bo v naših trgovskih in obrtnih razmerah pomen ial vse drugo nego onstran Save. v Bosni in v Banatu. Invalidski davek bo pri nas z našimi direktnimi davki, ki so podlaga tega novega davka, po naši sodbi drugače izdaten nego v Srbiji. Izenačenje direktnih davčnih bremen bi bilo, če bi se uvedli povsod v državi res enaki davki. Dokler to ni izvedliivo in morda rudi ne umestno spričo docela različnih gospodarskih prilik, bi se pa pri uvajanju novih davkov za celo državo moralo vooštevati staro naše breme in pa okolnost, da bo trošarina pri nas odločno več vrgla, če absolutno sodimo. Pri tem o valuti, ki danes tepe in tlači, ne govorimo. -i itedi: Stara resnica je, da ima stedenjo na nepravem mestu pogosto silno. slabe posledice in zahieva končno večje žrtve, kakor smo jih smeli začetkom pričakovati. To velja v gospodarskem življenju, pri podjetjih, pa tudi v politiki in zlasti tudi pri vojaških operacijah. V takem položaja smo danes v vojaškem ožini nasproti Albaniji, oziroma Italiji. Kakor nam javljajo poročila, albanska akcija proti nam še nikakor bi končana, marveč se Albanci še vedno trudijo na vso mogoče načine vznemirjati nase obmejno prebivalstvo. Kdor le količkaj premisli položaj Albancev, mora spoznati v vseh teh akcijah perfidno laško roko in tega dejstva tudi ne spravi s sveta noben demanti iz Kima. Albanci vendar kot narod ne morejo pričakovati, da bi mosrli odtrgati od naše države koso zemljo, tudi če si to zemljo še tako žele in mislijo, da imajo kako pravico do njih. Ali ni tu bolj pametno iskati prijateljskega sporazuma? Albanci tega ne morejo pričakovati niti če postavijo par tisoč svojih četasev proti nam. Oni torej nimajo pravega interesa, da bi napadali nase kraje, pac pa ima Italija velik intere3 na tem, da vznemirja našo državo ob njenih južnih mejah, da na ta način odvrne pozornost naše centralne vlade od naših severnih mej. Italijani dobro vedo. da Srbi ne bodo pripustili kršitve mej proti Albaniji in da bodo. če treba polnil rja trudi nekaj Vojske. To se je tudi zgodilo in Albanci so imeli priliko, da so se prepričali, da v tekih vprašanjih ne poznamo šale. Lekcija pa mora biti temeljita in uspešna, z^to ne gre, da bi na nepravem mestu štedili, s tem si prihranimo potrebo, da bi morali čez štirinajst dni ali mesec zopet nastopiti z orožjem v roki. To leksijo moramo dati Italijanom v Albaniji, a hitro in temeljito in brezobzirno. In če moramo zasesti Drač, Elbasan, Tirano, ali mislite, da bo svet res zaradi tega za-vpil, kakor Italijani. Oni hočejo namreč za vsako ceno konflikt z nami, in zdaj naj pomagajo Albanci. Ugaja jim za enkrat vloga zaščitnikov Albanije, ter upajo, da jo bodo ob drugi priliki pogoltnili. Zato vprašam, zakaj čakamo, zakaj štodimo, zakaj se ne pripravimo na neizogibno? Zakaj popuščamo? Tri ultimnturne so nam Lahi že poslali s pomočjo antante, trikrat so diploma-tično pogoreli. Ali čakamo, da nas bodo četrtič brez ultimatuma zahrbtno napadli, kadar bomo najbolj angažirani v Albaniji. Zato se v Albaniji mudi, da napravimo čisto mizo, zato moramo hiteti, da napravimo tam temeljito mir, da smo čim prej z vso svojo silo pripravljeni za drugega, večjega sovražnika. Zato. pravim, ker nimamo časa, ne smemo štediti. Bis dat, qui cito dat. velja tudi za batine. E. V. = Manifestacijsko zborovanje Jugoslovanske demokratske stranke se vrši v nedeljo, dne 12. septembra oh V210. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Opozarjamo na zborovanje, na katerem govorita minister n. r. gosp. dr. A. Kramer in podžupan Imbljanski gosp. dr. K. Triller, vse pristaše demokratske misli, da se zanesljivo udeleže zborovanja. = Iz demokratske stranke. Zagreb, 7. septembra. Iz Bjelovara, kjer je bila najbolj razširjena vstaja hrvatskih kmetov, poročajo: Tu se je vrš'Ia včeraj konferenca delegatov demokratske stranke iz bjelovarsko - križevačke županije. Dvorana, kjer se je vršilo zborovanje, je bila nabito polna, osobito pa je prevladoval kmetski element. Mnogo delegatov se vsled terorja Padičevih pristašev, ki so uprizorili upor, ni moglo udeležiti zborovanja, a so poslali pismene izjave solidarnosti. O politični situaciji je poročal narodni poslance VVilder. poročajoč o politični borbi demokratske zajednice v Narodnem predstavništvu in o zahtevi po hitri izvršitvi voli- tev v Narodno predstavništvo. Po VVilder-jevem referatu se je vnela dolga in zanimiva debata o delu stranke, pri kateri so se priglasili k besedi zlasti kmetje, nagla-šajoč potrebo hitre izvedbe volitev v ustavotvorno skupščino. Nadalje se je konstatiralo, da so izzvali zadnje nemire v okrežj urazni sumljivi Radićevi elementi v zvezi s pristaši parlamentarne zajednice. Ti nemiri so pokazali, kam privede narod nesmiselna- politika separatizma. Prelivanje nedolžne krvi zavednega naroda je delo teh sumljivih elementov, ki so tirali ljudstvo pred puške, sami pa so se poskrili na varno kričeč, da so proti vsaki vojni, medtem* pa sami s svojim početjem izzivajo državljansko vojno, ki bi zamogla imeti v inozemstvu za posledico nepričakovane dogodke. — V nedeljo, dne 5, septembra je imel bivši hrvatski ban in poslanec dr. Tomlienović v Primorju dva d^bro uspela sestanka demokratske stranke, in sicer v Driveniku in v Križiču — V nedeljo ,dne 5. septembra se je izvršila organizacija demokratske stranke za smederev-ski okraj. Na sestanku so bili zastopani predstavniki demokratske stranke iz vseh mest in vasi smederevskega okraja. Skle- nilo se je, ustanoviti po vseh okrajih in mestih pododbore stranke, ki bodo imeli nalogo, pripraviti vse potrebno za volitve. Zborovalci so sprejeli vse sklepe soglasno. Zborovanju so prisostvovali tudi poslanci iz Beograda: Kosta T/motijević, Bora Po-pović in Milan Konštantinovič. — V Kra-gujevcu je pričel izhajati nov neodvisen list demokratske stranke »Šumadija«, katerega urejuje dr. Dušan Gjurić. = Vzroki odstopa Nikola Pašič«. Zagreb, 9. setpembra. O vzrokih Paši-ćeve odložitve mandata poroča današnja »Riječ S. H. S.« Iz Beograda: Danes še ne pripisujejo radikalni listi koraku PaŠića, ki je odložil svoj poslanski mandat velikega pomena, ker s tem korakom baje ni tangirana politika radikalne stranke. V političnih krogih krožijo o tem Pašlćevem koraku razne verzije. Zatrjuje se, da se Pašič ne strinja s Protićem niti v vprašanju ure-jenja naše države niti o Protićevem načrtu ustave. Tudi ni všeč Pašiću zveza radi-kalcev s separatisti, kar je delo Stojana Protića. S tem nesoglasjem se spravlja v zvezo tudi nameravani sestanek PašIća z demokratskimi politiki in pa sestanek z ministrom dr. Ninčičem, ki ga je imel Pašič še prodno je podal svojo ostavko. Pašič računa, po zatrdilu dobro poučenih krogov, da bo na sestanku delegatov radikalne stranke, ki je določen na 12. septembra, izvoljen za predsednika stranke. Potem hoče Pašič osvoboditi radikalno stranko trdoglave politike g. Stojana Protića in pa zveze s slovenskimi klerikalci in Narodnim klubom. Tudi v vprašanju agrarne reforme in zaščite begov in veleposestnikov se Pašič ne strinja s politiko Stojana Protića in parlamentarno zajednice. On Je baje za radikalno rešitev agrarne reforme, čeprav ima sam na Kosovem polju velika posestva. — Slično se je Pašič Izjavil napram bosanskim radikalcem okrog »Srpske Rijeci«, ki jih je sprejel včeral in ki ««r> bili radi nesoglasja v agrarnem vprašanju Izključeni iz radikalne stranke DrugI politiki zopet zatrjujejo, da je Nikola Pašić odložil svoj mandat, ker nI zadovoljen n spremembo § 15 in 16 volilnega reda, glasom katerega izgube podjetniki, delničarji in bankirji pasivno volilno pravico. To spremembo je predlagal radikalni poslanec Pera Jovan ovi ć. = Parlamenta rnn zajednica proti budgetu. Beograd, 9. septembra. V finančnem, odboru so podali predvčerajšnjim posland Mita KHcin (radikalec). dr. Lor-ković (Narodni klub), Živko Petričlč (Narodni klub) in prof. Vesenjak (Jugoslove*1-ski klub) izjavo, v kateri pravijo, da Je Narodno predstavništvo odobrilo budget do konca avgusta, a dalje ne. Kcr Ima pravico odobritve budgeta samo Narodno predstavništvo, ne morejo priznati zastopniki omenjenih klubov zakonito moč bud-getu za leto 1920 in 1921, kl n! bil odobren po Narodnem predstavništvu. = Povratck ministrov v Beograd. Beograd, 9. septembra. Včeraj sta se vrnila v Beograd iz Sarajeva minister na L V. Šme'Val: Jugoslovenski gostje in udelež-nikl VII. vsesokolskega zleta v zlati Pragi so z občudovanjem ogledovali devetero deklet, oblečenih v prekrasni, doslej neznani nosi ter v spremstvu mladeničev, govorečih ž njimi v jeziku, ki so ga razumeli prav tako ČehoslovakI kakor tudi Jugo-sloveni, torej v jeziku slovanskem. Marsikdo se je z zanimanjem okre-nil za temi čudnimi gosti ter je vprašal: »Kakšen narod je to? Odkod so?« — Večinoma so jih imeli za Alzačane ali celo za Bolgare. Toda Čehi, ki so Jih spremljali, so odgovarjali: »To so menda zadnji evropski sujžnji: lužiškl Srbi!« Poznavalec zgodovine, stoječ na severni meji Češke in zroč na plodno krajino, posejano tu in tam s hribi, razširjajočo se ob bregovih Spreve, mora vzdihniti s Kollarom: »Aj zde leži zem ta pred okem mym, slzy ronicim, nškdy kolebka nvni naroda m6ho rakev«. Po tej krajini, v kateri slišimo danes nemške glasove, se je že v 1. stoletju po Kr. razlegal sladki slovanski jezik, kajti ondi so prebivali naši bratje, kri naše krvi, veja slovanske lipe. Slovani polabski ali baltski. Bilo je to dobro ljudstvo, verujoče v Svantovida. Čemoboha, Pe-runa, Triglava, Lado in Morano, ljudstvo iskreno, gostoljubno in — žalibog — preveč zaupno. Ni mu bilo usojeno dočakati bodočnosti. Ta nekdai slavna in močna slavska veja se je posušila in narod je izginil do neznatnih ostankov. In le po njegovih grobovih stopamo, ako gremo po njegovi nekdanji državi. Po čegavi krivdi? So li bogovi ostavili svoje zvesto ljudstvo? Ali so jih kaznovali za brezbožnost, gresnost in zločinstvo? Ne! Ta dobri narod je ostal ljubezniv, gostoljuben in veri svojih dedov veren . , . toda prišel je človek, čegar srce je bil mramor, mož brez časti, tisočkrat prokleti razbojnik in morilec: nemški knez Oero. Da razširi »sveto državo rimsko naroda nemškega«, ki ni bila niti sveta niti rimska, da širi in utrdi varnost nemštva, ki ni bilo niti najmanj kulturno niti v nevarnosti, je prišel knez Gero v levici evangelij, v desnici dvorezni meč na Polabce. In namesto božje besede je sikal meč ter je rjula psovka nemških križarjev, je odmeval jok žen, krik otrok, obupni vzdih mož in kletev starcev. Zelene njive polabske so se orosile s krvjo nedolžnih žrtev nemške bestijalnosti. Nad ubogo deželo so poletavale sence zavratno umorjenih slovanskih knezov, blodile so tja in sem, a miru niso našle nikjer več. Krasno svetišče Svantovidovo v Arkonji na nstrovu Puiane ie bilo imičeno, sve-čeništvo pomorjeno. beli posvečeni konj prepoden in pranorji ukradeni. In s tem sedežem božjim so polagoma izemili tudi stari slavni rodovi baltiških Slovenov: B^drici. Lutici. Slodorani. Veleti, Vendi. Ukrani in Patarji. Bil ie dolg, grozen boj, poln zločinov, izdajstev, nesloge, a tudi herojskih epizod. Možje in žene. velike v žrtvah in trpljenju, so danes pozabljeni in jedva par imen je ohranila zgodovina. Kar pomenja Jugoslovenom Vidov dan, Čehoslovakom Bila Hora, to pomenja polabskim Slovenom Iončinska bitka z Nemci 1. 1116. Nesrečna Lončina. Od bitke Iončmske je minilo že nad 800 let, a nad polabsko krajino zveni še danes zmagoviti zlobni smeh Oeronov. Nekdaj zasužnjeni narodi imajo dandanes zopet zlato svobodo, a — Polabci? — Konec! Zares konec? — Nemogoče! Na majhnem ozemlju, na bregovih reke Spreve so se oglasili glasovi slavskih zvokov: »Naše Serbstvo z pracha vsta-wa!« se oglaša z enega brega, a z drugega pogrmeva v odgovor; »HišČe Serbstvo niezhubjene!« Kaj je to? — To so ostanki po-labskih Slovenov iz korenine Ven-dov — to so lužiški Srbi! Pogumno so se dviornili k odporu proti tiranom, z otroško ljubeznijo do preteklosti, običajev, države in jezika. Z bolestjo se spominjajo stare svoje slave, a tudi s ponosom: »Na Hromadniku slvš plač slaviku! Sova hovka z Prašiče za šereni mesice . . . Co vše pomnite, vy hory?! Černoboha dnes kralovstvi, o, kde' s? Tiavran jen tu prebvva skal inu mech pokrvva oltafem jež bvla kdvsi.« Tako ihti lužiški pesnik in rodoljub Zeiler nad minulostjo. In zlo je, prav zlo, verujte mi, ubogemu ostanku močnih Polabanov! Ostri bajoneti nemških orožnikov in vojakov zasledujejo vsak svobodnejši korak Ltižičanov, in germanizacija deluje v Lužici z vsemi sredstvi nasilstva in lopovstva. Prišel je poraz centralnih velevlasti, in zasužnjenci so dvignili svoje teme, zapalili bakljo revolucije, raztrgali verige ter so postali svo-> hodni narodi, ki si tvorijo lastne države. »Apparent rari nantes in gurgite vasto...« 200.000 lužiških glav se je dvignilo nad gladino osemdesetmilijon-skega nemškega naroda ter se upravičeno oglasilo za svoje pravice. Češki delegati so na mirovni konferenci poročali o zahtevah lužiškega naroda, ki je spadal v dobi čeških kraljev h kroni svetivaclavski. In vsi češkoslovaški listi so klicali pravico za Lužičane. A mirovna konferenca? Visoko izobraženi diplomatje svetovnega obzorja so kazali na svojih licih naravnost zgražanje, ko so češki de-legatje prosili pravičnosti za doslej neznane Srbe v Lužici. Morda se je iz Lužice premalo kričalo, morda ni zadoščala pomoč osamljene Čehoslovaške, ko je bilo treba govoriti za vse Slovane, merda se je zmagoslavna antanta bala iztrgati Nemcem narod, ki ni spadal po pravici nikdar k Nemčiij. nego je pripadal Čehoslovaški ne le po pogodbah na pergantenih, podpisanih po čeških, saških in pruskih vladarjih, nego tudi po svobodni volitvi in samoodločbi lužiških Srbov. V Pragi smo čuli iz ust lužiškili gostov: sr. stran* »SLOVENSKI NAROD", dne 11* septembra 1920. 207. štev. razpoloženju Ljuba Pavldović fn minister za agrarno reformo dr. Henrik Krizman. Ia Zagreba se je vrnil v Beograd minister za uk in bogocastje Svetozar Pribićcvić. &b Izid občinskih volitev v Srbiji. Beograd, 9. septembra Ker se le ministrstvo za notranje zadeve uverilo, da so telefonska in brzojavna poročila volilnih komisarjev glede izida občinskih volitev v Srbiji nesigurna, je rninistrstvo odredilo, da se za enkrat rezultati volitev še na priobčijo javno, ker bo Je posebna komisi-|a pregledala volilne protokole. Za ta posel določena, komisija je s svojim delom že pričela in bo v kratkem dogotovila svoj posel. Vsled tega dejstva so netočne vesti, ki pravijo, da ministrstvo notranjih zadev noče priobčevati rezultatov volitev v krajih, kjer niso zmagali demokrati. = Regent se ženi? »Novosti« javljajo iz Beograda: Bivanje regenta Aleksandra v Parizu se spravlja v zvezo z regen-tovim sklepom, da se oženi, In sicer baje z italijansko prmcezlnjo Jolando. Pred nekoliko Časa je bila slična vest že demenri-rana. Značilno je, da se sedaj ista vest ponavlja v krogih, ki so blizu dvora. Prestolonaslednik regent Aleksander se hoče posvetovati v Parizu s princezinjo Jeleno in s princem Arsenom Karagjorgjevićem. Ta vest izključuje misijo prestolonaslednika radi zunanjega položaja. — d = Frankovci povzročili kmetski punt. »Riječ« javlja iz Bograda! Z ozirom na dogodke v belovarski županiji, se meni v tukajšnjih političnih krogih, da imajo ti nemiri svoj izvor v inozemstvu, na eni strani na Reki, na drugi pa v Gradcu. Žigosanje konj in popis živine je bilo samo povod za to pobuno. Pri tej pobuni igrajo največje vloge Frankovci in njihovi vodje, ki operirajo z Reke in iz Zagreba. — d =r Nekak program dobrovoljcev je podal na dobrovoljskem kongresu v sredo kapetan Lovrič. ki je iz vaj? i med drugim: >Ni samo krvav boj nale delo. Nimamo samo zunanjega sovražnika, ajnpak tudi notranjega, Ljudje, ki so bili preje sbižabniki osovražene Avstrije, rujejo med nami proti našemu Olflistvti, ljudje, ki propovedujejo med T>agim narodom nekak separatizem. Proti takim stremljenjem nastopiti, je ▼ prvi vrsti naša naloga. Naših idealov, za katere emo žrtvovali vse. si ne damo ukrasti. Proti takim ljudem ne poznamo nobene popustljivosti. Svečenik, ki je nam daroval službo božjo, je v svojem govoru povdarjal, naj se verska vprašanja prepuste duhovnikom. Prav! Na bojnih poljanah nismo vprašali drug drugega po veri. Vera je božanstvena stvar, ki se ne sme vmešavati v druge zadeve. Oni, ki to delajo, delajo to proti božjemu nauku. Toda rešiti se moramo vpliva papeškega Rima. Vatikana, ki je prav tak sovražnik ; kot kvirinal. Saj nam je to dokazal že s tem, da nam je poslal Constantinija ■na Reko. Italiji pa glasno kličemo; dobrovoljci bodo vedno pripravljeni, da osvobodimo svoje tlačene brate na zasedenem ozemlju, da nismo pripravljeni žrtvovati za svoj narod samo oči, ampak tudi življenje, kakor smo to prisegli. Največja kultura je ljubezen do domovine, in ta nas bo rešila, mm Znana ; slovanska popustljivost mora nehati, ; zveza jugoslovenskega, čehoslovaškega in ruskega naroda bo dosegla cilje Slo- Vanstva. Pozval je na to navzoče, da organizirajo dobro vol jski naraščaj, ki bi v bodočnosti nadaljeval delovanje za đobrovoljske ideale.« Da ta govor ni bil povolji klerikalni gospodi, se razume samoobsebi. Ni se torej čuditi, da je >Večerni List« takoj udaril po kapetanu Lovricu ter pozval društvo dobrovoljcev, da mora v bodoče poskrbeti, rda ne bo nihče nikdar več govoril javno na dobrovoljskem zborovanju tako, kakor je govoril g. kapetan Lovrie.< Resnica pač oči kolje. Zato klerikalci nočejo slišati takih izvajanj, ki jih zadenejo v živo. =ss Rekonstrukcija hrvatske vlade. Današnje ^Narodne Novine« objavljajo, da le z ukazom prestolonaslednika sprejeta demisija dr. Dežmana kot poverjenika za socijalno skrbstvo in da je odvetnik dr. Štefan Markulin imenovan za poverjenika za socijalno skrbstvo. — d — Nameravan madžarski napad. Zagrebški »Jutranji Ust« javlja iz Pečuha! Zadnje dni se opaža na meji močno gibanje madžarskih čet Dognano ie gibanja čet pri Baji, Pečuhu in Berču. Na našem ozemlju so prijeli več agentov, ki pripadalo šovinističnemu madtarakemu društvu »Probujena Madžarska«. — d = Izpred italijanske vojn* sodni je ▼ Trstu. Pri Sv. Valentinu tik Buzetov je bil ples. Vmešali so se izsivalno karabinjeri, beseda da besedo In konec je jih odpeljali v sapore. Priltt ao pred Ml ta, da so uklonili nekaj fantov in jih odpeljali v sapore. Prišli so pred itlijansko vojno sodnijo, večina je bila oproščenih, ker se jim ni moglo prav nič dokazati, da bi storili kaj kaznji-vega, kaznovali so pa dva in sicer Josipa Drašiča na 6 mesecev in Ivana Brašiča na 3 mesece zapora, ker vojno sodnija mora izrekati vendar kazni, čemu pa je sicer tu! Če se karabinjerju pokaže kriv prst, kakor malemu otroku, je to velik pregrešek in resna vojna sodnija v Trstu ga študira par mesecev, potem pa izreče obsodbo. Obeo-deb za prazen nič in za naravnost izmišljene, podtaknjene pregreške je izrekla ta slavna sodnija že nebroj. V nebo kričeče je trpljenje Jugoslovanov zbog te sodnije. Te dni je mogočno donel po zasedenem ozemlju klic: Proč z italijansko vojno sodnijo! Naj bi že skoro izginila! = Krvnik Friderik — angleški državljan. »Bohemia« poroča iz Berna, da Je bivši nadvojvoda Friderik, ki je dobil angleško državljanstvo, sedaj zopet dobil svoja posestva na Čeho - Slovaškem. — d = Župnik o znižanju cen. V veliko nasprotstvo proti našim župnikom se je postavil neki župnik na Bavarskem, dr. Bu-miller, ki se predrzne misliti s svojimi možgani ter je med drugim napisal te besede o neznosnem dviganju cen in o možnosti te cene znižati. Njegove besede so namenjene sicer predvsem za bavarske razmere. Dr. Bumiller piše: Ce ne dobimo znižanja cen. smo izgubljeni. Cene za živila se morajo znižati in ne samo ustaviti. Za pšenico zadostuje 40 mark za stot, ker je žetev dobra, deloma celo prav dobra. Ve-leagrarci delajo muziko o slabem stanju poljedelstva, ki ga pa v resnici ni. Kmetu se more najložje naložiti žrtev znižanja cen, ker ima gotovo posest. Za njega to ni nikakšna žrtev, marveč se odreka samo dobičku. Če mora kmetovalec tudi več izdati za mezde orodja in dr, vendar odpadejo za njega dnevne potrebščine mestnih prebivalcev. — Zlasti je treba znižati cene krompirju. Sedanja cena je zasmeh »kruhu revnihc! — Treba je dvigniti kmetijske pridelovanje. Visoko cene za umetna gnojila se morajo znižati. Količine živil se morejo dvigniti, kopičenje se mora omejiti. Vlada mora doiočiti višje količine moke. Žito imamo, kmetje meljeio več, kakor je dovoljeno. Poljedelstvo naj prične z znižanjem cen in v par mesecih morata slediti industrija in trgovina. Ce zahtevamo od trgovine znižanje cen, zadene to samo male trgovce in delavce.« — V splošnem ima dr. Bumiller pač prav, pri nas pa tiči krivda neznosnim cenam poleg lakomnosti veleagrarcev še v marsičem drugem. = Dominijon ali zaveznik? Anglija je dala Egiptu svobodo, samostojnost, su-vereniteto. ne vem, kateri Izraz je pravi. Egipt je doživel nekaj, kar se v svetovni zgodovini redko dogaja. Beatus possidens — v tem slučaju protektor Anglež — se odpove svojim protektorskim in lastniškim pravicam, izprazni Egipt, pokliče svoje vojaštvo domov, odpre mele tudi drugim državam, da Egitu pravico, da sam odloča, — ne popolnoma, — samo v gotovih mejah o svoji usodi. In to se zgodi vse skoro neopaženo, tiho, brez vsakega hrupa Le nekaj oddelkov angleškega vojaštva v varstvo posebno važnih angleških postojank ostane še na teritoriju v Port - Saidu, Ismaili in Suezu. SIcer pa dobi Egipt svoj parlament in si sme sam določiti ustavo. In še več*. Kolikor nam je dosedal znano, Anglija ne zahteva niti čet od Egipta v slučaju vojne ter prepušča Egiptu celo odločanje o svoji zunanji politiki — počasi, — v kolikor nI nasprotna Angliji. Z Anglijo pa sklene Egipt zvezo — ali samo defenzivno, ali tudi ofenzivno — nam še ni znano, čuden je ta pojav v svetovni zgodovini In čudno je tudi razmerje med obema državama, da nI jasno, ali je Egipt danes 21-veznlk aH dominijon Anglije. »Mi Srbi spadamo k čehoslova-ški in hočemo ji biti pripojeni!« Toda usoda je odločila drugače. Lužičani so danes tam, kjer so bili prej, pred porazom Nemčije. Njih narodni voditelj, prof. Barth, je bil po vrnitvi iz Pariza prijet in obsojen na triletno trdnjavsko ječo ter na izgubo pravice izvrševati javno službo. Srbe zasledujejo danes še budneie in ostro jih kaznujejo za vsako svobodnejšo besedo. Otroci pa morajo hoditi v nemške ljudske šole. Tako visi nad sestrsko Lužico še v današnji dobi Damoklejev meč. In ni pomoči? Nujna je! V Čeho-slovaški se deluje z vsemi silami za Lužičane, zlasti med dijaštvom, Srbi pa zaupajo tudi v Slovanstvo vobče. predvsem v Jugoslavijo. Saj se narod zove sam Srbe! Vplivne osebnosti iz^vrst jugoslovensklh zletovih gostov so obetale zavzeti se za luži-ške brate, in trdno verjamem, da teh svojih obetov ne pozabijo. Tudi bratje Jugosloveni pridružijo po češkem vzoru svojo pomoč svetemu delu. Tu pa je treba, da se Jugosloveni pouče o deželi, narodu, zgodovini Lužičanov, o njih jeziku, noši. običajih, razmerah, kulturi L dr. Zato sem napisal ta člančič. A naDlšem še druge! (Prosimo! Op. ur.) Dovolite, da čeboslovaški študent predstavlja Jugoslovenu slovanskega Benjamina! Ponosen sem na to. Želim našim navdušenim četam pridružiti tudi jugoslovenske kulturne in politične delavce, ki naj bi složno delovali za osvoboditev poslednjih evropskih robov — naših bratov. Delajmo zanje, da bomo mogli reči: Nas idea ted' svorne k sobč poji: za drahe* bratry hotovit se k boli, za včtev rodu, ktera nam tak drah4. ter zaključiti z besedami 1. Cišin- skega: »Tod čest Slovanu, jež ku hvčz-dam saha!« Op. uredn. Vodja lužiških Srbov, prof. dr. Arnošt Muka je bil v Ljubljani gost tedanjega župana Iv. Hribarja ter je preživel v družbi pokojnega pesnika A, Aškerca nekaj lepih dni med nami. Naš ljubezniv! donis-nik se torej moti, če mfsji, da Slovenci ne poznamo bratov Lužičanov. Pisali so o njih že vsi naši listi fn mesečnik?. Pad! pa osvežimo svoje zanimanje zanje« čijih nsoda )e toli slična usodi koroških |n beneških Slovencev. O borbi polabskih Slovenov eovori Jurčičeva traeed;ia »Tugfomer«, v kateri nastopa tudi Geron. Tragediia se je igrala pred* lanskim na ljubljanskem in lani m mariborskem slovenskem odru. mm »En LjuMjan&ui, ki Je J*«oela« vilo do grla sit,« pripoveduj0 koroškim kmetom oone a, kako silno nesrečni smo v Jugoslaviji, ker imamo soldate in jih futraroo na stroške revnega kmeta ter da &aš Militar že danes potre eno tretjino vseh dohodkov ▼ državi. Za kulturo so ta drživa prokleto malo briga in od ljudstva no sna 30% ne pisati, ne brati. To neumno ljudstvo ima torej še kralja in obla I 1 je monda prav, da je tako sarukano. t : gs Isžje regirajo. Ljudje bošji. aii ni sadosti kripelj-r.ov in sadoati ljudi v vojski bilo po* končanih?« Taki letaki emejo krožiti po naši glasovalni coni in plebiscit, komisija so za to ne zmeni? Ce bo nase ljudstvo primamo odgovorilo na tako hujskanje in na take klevete, pa bodo Italijani takoj zakričali z Nemci vred in skušali zvaliti krivdo na nase ljudi. Toliko pa se je vendar ta Ljubljančan« naučil da ve, da vidimo tudi mi v Italijanu največjo nevarnost za Koroško. Nemcev in Nemčurjev na Koroškem se bomo znali že obraniti, če bodo pa hoteli Italijani napraviti z bajoneti plebiscit na Koroškem, potem nam pač ne bo ostalo drugega, kakor da bo tekla, kakor spoznava tudi naš Ljubljančan, po koroški zemlji italijanska kri. m* Turski recepti. Cvekasti jugoslovanski agenti itd. tako se pričenja ▼aorta nemški letak za plebiscit na Koroškem. K^j stoji v teh nemških letakih, ki jih širijo sedaj v tisočih in tisočih izvodih po coni A, ni treba ponavljati. So namreč smeš citatov iz rasnih listov, zlasti iz naših klerikalnih listov, in lati, ki se dajo prijeti. Ta letak savija besede in našo politične borb« ter skuta dokazovati, da bo iio koroškemu prebivalstvu pod našo državo tako slabo, da bo vsak posameznik prišel na kant, Koroiei in Korošice, pravi letak na svojem koncu, hočete tudi Vi v kratkem pač t i kot kmetje na Kranjskem in priti na trurolo? Hočete se tudi Vi dati izžemati po turških receptih? Zato nam žuljave roke, zato upognjene hrbte, da bodo dobro živeli princi in grofi, generali in druga taka gospoda? Prav res obžalovanja vredni Korošci, Ce bodo dobro živeli r»ri nas princi, grofi, generali, kmetje, delavci in uradniki, na nemškem Koroškem, pa bodo morali nemški grofi kmalu s trebuhom za kruhom in povezati culico. In koroški kmet pod Avstrijo ne bo mogel niti v Ameriko, ker ne bo spravil skupaj prevoznih stroškov. Glas s Koroška, V obeh conah se je razvil politični boj na vsej črti. Slovenci nastopajo samozavestno, ker so zmage sigurni, nem. čnrji in Nemci se oklepajo zadnje bilke, posebno v coni A. Sedaj poskušajo tu s svojimi shodi, sedaj tam, a vse zaman; nikjer uspeha. Polomi jadi v Gre-binju in Borovljah v nedeljo, 39. avgusta, so sledile šo hujšo polomijade v nedeljo, 5. septembra t. 1. v Velikovcu in Bistrici v Rožu. Z velikimi nemško-slovenskimi plakati so vabili na te shode vse Korošce in Korošice gorjance ic gorjanke. da pridejo gotovo vsi na shod, kjer se bo odločevalo o bodočnosti Koroške. In res, prišli so Korošci in Korosice, gorjanci in gorjanke in odločili so, da bo ta del Koroška pod Jugoslavijo. Nič jim ni pomagalo dejstvo, da je Celovec dal vse avtomobile in vozove na razpolago, ki so ure in ure vozili pomoč ia Celovea, ker so vkljub \semu temu ostali povsod v grozni manjšini, da niti do besede niso prišli. Krasno je bilo videti na primer v Rožu celim polkom slične kolone Slovencev in Slovenk, sami koroški sinovi in hčerke, vsak slovenski snak pripet na prsih, a v roki slovensko zastavico, pred takimi polki po štiri jezdeci z velikanskimi slovenskimi zastavicami, za njimi pa godba in aa to nepregledne množine ljudstva. Take kolone so pri^ korakale 35 vseh strani v Bistrico in ob pol 3. popoldne je bil velikanski prostor, kjer bi se imel vršiti nemčurski shod, natlačeno poln samega slovenskega koroškega ljudstva. Med tem se je pripeljala z avtomobilom tudi plebiscitna komisija s francoskim podpolkovnikom Linobelom na čeln, a I njim tudi predsednik celovške nemške delegacije Wutte. Ura napovedi shoda, tri popoldne, je odbila, a o nemčurjih ni duha ne sluha. Okoli pol 4. je orimaršlrala ta, po večini celovška drhal, takozvani >Rucksakarji«, in peščica domačih nemčurjev. Dogodilo se je ob prihodu te drhali, kar iaoot&ti ni moglo, čeprav je bilo navzoče mnogoštevilno orožništvo. Slovensko ljudstvo jih je obkolilo, bilo je tega ljudstva po številu čez 3000 v^e kakor >Rucksakarjev<: in, da &e niso objemali, je samo po sebi razumljivo. V morju slovenskih zastav je izginila nemčur-ska manjšina. >Tzdajalci, ravbarji, prodane!, sram vaa bodi, nrodali ste svoj jezik, svojo mater in očeta, a sedaj bi hoteli prodati že našo zemljo; nikdar se vam to ne posrečile itd. Od takih povi-kov se je treslo ozračje. Komisija in z njo nemčurski govorniki so stopili na oder. Vladni zastopnik, komisar g. dr. L^ovro Hacin, je pozval sklicatelja shoda, da otvori zborovanje, a ko je ta nastopil, je zavrelo: >Izdajalci ne bodo tu govorili, na na-iih tleh, dol ž njimi,« je zagrmelo, morje slovenskih zastav se je dvignilo, a nemčurji so še bolj obledeli; godba je zaigrala >Lepo na5o domovino« in, da ni bilo navzočega tolikega števila orož-ništva, ne vem, kaj bi se bilo zgodilo. Shod se je razpustil, orožništvo se je postavilo v močnem kordonu pred slovensko maso. a nemčurji so 30 zopet prav hitro pobrali, odkoder so prišli. Zelo se jim je mudilo. Ka se je žendar-meriii zdelo, da eo že dovolj daleč, so odprli kordon in slovenske mase so se počele zopet pomikati proti svojim domom, klicoe.: >zma*»a je naša!< — Pa, zmaga je naša; o tem niti trenutka dvomili nismo, boli nas lc, da moramo Šele potom plebiscita dokazati, da je to raša zemlja, da je tu od pamtiveka vladal Slovenec. Da je res tako. so dokazali ravno zadnji shodi nemčuriev. na-hujskani po kliki iz Celovca. Ti shodi so pa tudi dokazli, da je »oro3tasna laž celovških hujskačev. da imajo Nemci v ceni A večino. Nasprotno, njih večina v coni B se maje; postala je sila omahljiva in doživeli bodo razočaranje, kakor *o ga doživeli v svetovni vojni. Telefonske In isrrafaoHm poroSIla. NEMIRI V ITALIJI. — ITALIJA PRED MEŠČANSKO VOJNO. — d Milan, 7 .septembra. (PKU. Švicarska brz. agentura). Kakor poroča »Secolot, so se v Cremoni spopadli socialisti in fašisti. Ko so fašisti napadli tiskarno socialističnega lista »Ifco del Popolo*, sta bila dva fašista ubita, predsednik socialistov pa je bil hudo ranjen. — d Dunaj, 9. septembra. PKU. »Neue freie Pressec poroča, da javlja »Corriere della Sera*, da so oboroženi kmetijski delavci v provinciji Palermo nasilno razlastili malone vsa veleposestva, V Lombardiji je proglašeno obsedno stanje. — d Curih, 8. septembra. DKU. »Neue Ztircher Zeitung« javlja iz Milana: V Turinu se vrsi provizorna mobilizacija. Letala se dvigajo iz neznanih vzrokov. Vladi ne preostale nič drugega, kakor da izvrši vse nri-prave zaradi možnosti meščanske vojne. Na križiščih cest stote topovi. Čete v vojašnicah so pripravljene na odhod. POTRES V ITALUL — d Dunaj, 9. sept. »Neue Trete Presse« javlja iz Rima: Število žrtev pri potresu se je sedaj zvišalo na približno 300 mrtvih in 100 ranjenih. Stvarna škoda se ceni na milijone. — d Rim, 9. sept. (Štefani) Kralj je dospel na kraj potresa in je najprvo DosetU Vivizzana KRIZA V ČEŠKOSLOVAŠKI VLA-Uit mm MINISTRSKI PREDSEDNIK TUSAR ODSTOPI. — Prag*. 9, aept. Socijalni de* mokrati levice so oozvali ministrskega predsednika Tusarja fn predsednika iborniee Tomaška. da podasta ostavko. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih političnih kroeih. namerava ministrski predsednik Tusar še tekom jesenskega zasedanja parlamenta podati ostavko, nakar bi ore* »4 poftUniško mesto češkoslova- ške republike v Berlinu. Sedanji poslanik dr. Korner, ki se nahaja na dopustu, se ne bo več vrnil na svoje mesto v Berlinu. ALBANCI NE MIRUJEJO. — d Skadar, 9. sept. Pred kratkim je dospelo iz Sv. Ivana Meduan-tkega v Skadar 30 voz s hidronl mi, 500 puškami, 300 zaboji municije in šestimi strojnicami. V Kastratih se nahaja vojska, ki šteje približno 4000 mož. Glavna voditelja te vojske sta Sulce beg in Bajram Pzur. NOVA DEM. ČRTA V ALBANIJI. — d Beograd, 9. sept. Ker so Arnavti potisnjeni in vrženi preko demarkacijske črte, je določena komisija, ki odide na mejo, da odredi novo demarkacijsko črto med našimi četami in Arnavti. Na čelu te komisije je polkovnik Marković. ZVEZA NARODOV V ŽENEVI. — d London, 9. sept. (Brezžično) Tajništvo zveze narodov se s 1. novembrom preseli v Ženevo. V Ženevi je bil kupljen hotel »National« za 5 m pol milijona frankov in bo tvoril pod Imenom »Palača narodjv« glavni sedež zveze narodov. EKSPLOZIJA MUNICIJE — d Berlin, 9. sept. Kakor poročajo listi, je včeraj prišlo v iMa-riensilu pri WilheUnshafnu pri razkladanju granat v nekem laboratoriju do eksplozije, ki je imela za posledico eksplozijo v municijskih skladiščih delavnice Ru^st5-^ *r. : ' 'e rj-tela v zrak. Katastrofa je zahtevka mnogo človelklh žrtev. — d Witheimshafen. 9. septembra. Število smrtn'h -v-?aUv pf! eksploziji v Marlensilu do sedal le ni znano, ker se do kraja nesreče zaradi nevarnosti ekso!oziin ne more priti. Ugotovljeno ie 21 težko raniemh. Pri gašenju je našlo smrt pet gasilcev. Smatra se, da je danes nevarnost odstranjena. MIROVNA POGAJANJA V RIGI. — d Varšava, 9. sept. (Brezžično) Zunanji minister Sapieha je naznanil ljudskemu komisarju čičerinu, da ima poljska mirovna delegacija pooblastila ne samo za sklepanje premirja in predhodnega miru, ampak tudi za končnoveljavni mir tet da bo dne 12. t. mu pripravljena, da s prvfrn pamikom odpotuje v Rigo. Sovjetsko vlado bo takoj obvestila o svojem prihodu, čim bo doznala, kdaj prispe pamik v Rigo. — d London, 9. sept. (Brezžično) Po poročilih, ki so dospela iz Varšave, upa poljska vlada skleniti v Rigi premirje v enem tednu, končnoveljavni mir pa v enem mesecu. VOJNA PROTI BOLJŠEVIKOM. — d Moskva. 9. sept. (Brezžično). Frontno poročilo z dne 8. t. m.: Severno od Brest Liovskega so dosegle naše čete reko Ljesno. Južn<> vzhodno od mesta se vrše srditi boji. V odseku Vladimir Volvnski smo izpraznili nod pritiskom sovražnika Grubeszew in smo se utrdili na desnem bregu reke Buga. Pri Lvovu se razvijajo hudi boji. Po dopolnil ilh poročilih s Kavkaza, so se na obali Azovskega morja rešili pod varsvom tujih vojnih ladij zadnji ostanki \Vranglove armade, ki smo Jo skoraj popolnoma uničili. — d Varšava, 9. sept. (Poljska brzojavna agentura) Frontno poročilo z dne 8. t. m.: Na litvanskih frontah je položaj neizp remen jen. Južno od Grodna so naše čete zasedle Krvnki. Zapovedani protinapad pri Chodorowu nam je pripomogel, da smo zasedli Kmikvnicze in prekoračili reko Svvirz. Naši oddelki prodirajo proti Gnili L'pi. — d London, 9. sept. (Brezžično) Po poročilih iz Vi, \ : ii pri Moskvi Izbruhnili resni nemiri zoper sovjetsko vlado, ki pa so že uduŠenl. BOLJŠEVlSKA PROPAGANDA V AZIJI. ^- d Moskva, 9. sept. (Brezžično) Po poročilih iz Bakuja je bit dne 2. septembra v navzočnosti 1800 odposlancev otvorjen kongres vzhodnih narodov. Za predsednika je bil izvrljen Sinoviiev. za častnega predsednika Ljenin in za častne člane Trockii, Radek in Bela Kun. kakor tudi zastopniki zapadnih narodov, M so se kongresa osebno udeležili. Klr-giškl sovjet, kl se je sestal v Asrra-hanu. le enoglasno sklenfl podpiratf sovjetsko rusko vlado v njenem bofci proti Poljakom In generalu Wranglu. STAVKA GLEDALIŠKIH IGRALCEV NA DUNAJU, — Dunaj, 9. septembra. Doslej stavkajo gledališki igralci sedmih dunajskih gledališč. Organizacija gledaliških igralcev je sklenila, da se ima jutri razširiti stavka igralcev na vsa dunajska gledališča. Zveza gledaliških ravnateljev je sklenila, da odpusti vse stavkujoče igralce iy službe. MADŽARSKI KRVNIKI NA POSLU. — Budimpešta, 9. septembra. Budimneštansko sodišče je v mescu maju obsodilo na smrt Šest teroristov iz dobe Bele Kuna. Sedaj sta bila pomiloščena dva izmed njih. in sicer Desider Klos in Josip Gal. med tom ko so ostale štiri danes usmrtili. Poziv na orpizatiio HM poseMo? i Kraljevini I Vabilo na sieod. Pretekla so že skoro Stlrf feta. odkar se nad našo Imovino in našimi družinami vrši teror in samolastno pravo na podlagi od vlade izdanih naredb. s katerimi se kršijo ki gazijo imperativne odredbe ustave in zakonov te zemlje, ker se jim ne priznava, nego popolnoma jemlje pravo zasebne lastnine. Mi nimamo miru niti v svojem rojstnem domu, kjer Živimo s svelo obiteljo, odvzeta nam je vsaka pravica razpolaganja z našo imovino, na hišne posestnike pa se nalagajo vedno vsevečji državni davki In d>-klade, in mi stojimo pred neizogibnim propadom, ker svojih domov ne moremo več niti vzdrževati niti -ispravljati. To zlo utegne trajati skozi leta, ako sami ne bomo stopili naj-energičneje in takoj na branik našega prava, ki nam je z ustavo in zakonom zasigurano. Da bi se pristopilo k popolni organizaciji hišnih posestnikov v celi kraljevini, se je po inicijativi uprave zvez in društev hišnih posestnikov kov dne 15. avgusta t. I. v Kazini v Beogradu vršila skupna konferenca, na kateri so bili tudi delegati ostalih zvez in društev hišnih pop estnikov iz kralievine, na kateri se je sklenilo, da se b^do v več večiih mestih države sklicali shodi In se bo protesri-ralo proti nezakonitosti, ki se vrši nad privatno nos?st?o dr*avli?wiov, in pri tei nrPfki se bode sklenilo organizirati tudi v dmvih mestih siline organizacije hišnih posestnikov, ' kjer le ne obstoje. Določil m bo > 207 štev, .SLOVENSKI NAROD', dne U. septembra MM. 3. stran. zlasti sporazum tudi v tem, kakšno stališče bodo zavzeli hišni posestniki v državi o priliki bodočih volitev v Narodno predstavništvo in za kake zastopnike bodo glasovali. Pridite vsi brez izjeme na skupščino, ki se bo vršila v sredo, dne 15. septembra 1920 ob 4. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani Iz mesta Ljubljane, njega predmestij ter okolice naj pride na ta ve-levaini stanovski obrambni shod prav vsak hišni posestnik, ne glede ali je že naš član ali ne; Iz vseh mest in večjih krajev Slovenije pa naj se odpošlje vsaj večja deputacija in ravno isto naj napravijo obstoječa društva hišnih posestnikov. Vsako društvo in mesto pa določi po enega ali dva zastopnika, ki se gotovo udeleže skupene seje isti dan ob 11. uri dopodno v verandi hotela »Union«, na kateri ustanovimo in odobrimo Že pripravljena pravila »Pokrajinske zveze hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani«. Shoda se udeleže odposlanci Iz Srbije in Hrvatske in so nanj povabljeni gospodje narodni poslanci in vladni zastopniki. Hišni posestniki! Z uprav mnogobrojno udeležbo pokažimo in jasno povejmo, da je konec naše potrpežljivosti in brezpravnosti in da ne zahtevamo nič drugega, kakor nam po ustavi in po zakonu zajamčene pravice. Zveza fn Prvo društvo hišnih posestnikov v Lfubijani. Iz nase kraljevine. — Regentov poset v Sarajevu. »Službeni list« objavlja spored regentovega bivanja v Sarajevu. Prestolonaslednik regent dospe v Sarajevo 19. t m. ob 1». Na kolodvoru ga počakajo zastopniki mestnih in vojaških oblasti, zastopniki občine, inozemskih konzulatov in vseh veroizpovedanj. Svečani dohod regenta v mesto se izvrši po predpisanem redu. Regent bo $ svojim spremstvom stanoval v poslopju deželne vlade. Ob 21. bo intimen dine. Ob 22.30 priredi prebivalstvo veliko bakljado. Predsednik občine pozdravi regenta z govorom, na katerega odgovori regent Nato zapojo I vsa sarajevska pevska društva vse tri himne. 20. septembra poseti regent ob 10. dopoldne mestno hišo, ob 11.30 srbsko pravoslavno cerkev, ob 11.50 katoliško katedralo ob 12. begovo džamijo, ob 12 15 pa tempel seiardimske judovske cerkvene občine. Ob 13. bo intimno kosilo. Od 15. do 17. bo regent sprejemal v slavnostni dvorani deželne vlade deputacije In korporacije. Ob 20. bo svečana večerja, pri kateri bosta imela govore regent in predsednik deželne vlade. 21. septembra ob 9 dopoldne defilira pred regentom sarajevska posadka na vojaškem vežbališču. Ob 11. poseti regent tobačno tovarno. Ob 13. je kosilo v častniškem domu, ki ga prirede častniki mesta. Ob 20. je intimna večerja pri deželni vladi, nato pa slavnostni ples v oficirskem domu. 22. septembra odpotuje regent v Bosanski Brod, kamor dospe ob devetnajstih. — Ljudsko štetje. V ministrstvu za socijalno politiko se vrše priprrve zi ljudsko štetje po vsej državi. Ljudsko štetje se vrši 1. januarja 1921. Dnevne neifi. V Ljubljani. 10. septembra 1920. — Velika vrtna veselica, ki jo prirede ljubljanske organizacije LDS v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne na Kozlerjevem vrtu, obeta biti po predpripravah edna najbolj-zabavnih. V paviljonih bodo postregle gospe m gospodične žejnim in lačnim s pristno kapljico in okusnimi jestvinami. Godba in pesem poskrbi ostalo. V nedeljo na svidenje na Kozlerjevem vrtu. — Predsednik naše plebiscitne komisije na Koroškem na povratku. Včeraj se je vriil iz Beograda predsednik jugoslovenske plebiscitne komisije na Koroškem Jovan J o-v a n o v i č. Danes odpotuje z avtomobilom v Celovec v spremstvu vladnega svetnika dr. Skaberneta, ki mu. je prišel nasproti do Ljubljane. O. Jovanović je imel z vlado v e-levažna posvetovanja, ki so se nanašala na plebiscit na Koroškem in na taktiko naše delegacije v medzavezniški plebiscitni komisiji. Zdi se, da so bili v teh konferencah storjeni velepomembni zaključki, katerih posledice se bodo nemara pokazale že v bližnjih dneh. — Vesti iz Koroške. Uradno se poroča: Z ozirom na vesti, da pride nemško orožništvo v cono A in da morajo letovišcarji to cono zapustiti, se uradno ugotavlja, da so te vesti prosto izmišljene in brez vsake podlage. mm Tolovajski napad na župnika Meska. Narodni svet za Koroško v Vehkovcu nam javlja: V četrtek, dne 9. t. m. ob 19. je bil napaden na cesti pri Dolini župnik in pisatelj Meško v družbi bogoslovca Trabesingerja, Od celovške strani sta se pripeljala dva voza moških. Brez povoda sta se voza ustavila, moški pa so planili na Meška in Trabesingerja ter ju pobili na tla. Mešku so vzeli uro in dežnik in pustili nato oba raztrgana in krvava na tleh. Voz se je potem odpeljal v smeri proti Velikovcu. Kmalu se je pripeljal avtomobil z antantnimi častniki, ki so vzeli oba na voz in se peljali dalje za zločinci. Ko so jih dosli, so Jih indentificirali. Eden izmed njih se je Izdal za gostilničarja in puškarja Iz Vober. Meško in Tra-besinger sta se vrnila, avto pa je počasi peljal za zločinci. Kal se ie nadalje zgodilo, ni znana Meško je dobfl več ran na glavi, sicer pa ie izven nevarnosti. — V vednost plebiscitni komisiji na Koroškem! Kakor smo že poročali, so preteklo nedeljo priredili na Dunaju bivajoči Korošci manife-stacijsko zborovanje, na katerem so demonstrirali za pripadnost nede-Ijene Koroške k Avstriji. Na čelu te prireditve so bili tile pristni Germani: dr. Knappitsch, dr Kreuschnigg, Senitschnig in Wuschnfeg. Izmed vseh govorov le najbolj zanfmfv oni dr. Kreuschnigga, ki Je brez ovinkov in popolnoma odkrito izjavil, da nameravajo Nemci na Koroškem Izzvati krvave pobofe m Izgrede, ako ne ugodi plebiscitna komisija v vsakem ozira njihovim zahtevam. Mož je povdarjal, da so koroški Nemci priora vlienl na vse, da se bodo v dosego svojih namenov posluževali vseh sredstev In da se ne bole v tem ozira ne Boga ne hudiča, še man} M mednarodne plebiscitne komisije. Pribijamo to napoved izgredov in pobojev na Koroškem, da bo plebiscitna komisija vnarrej vedela, kdo Je povzročitelj ekscesov, ako v doglednem času res pride do nemirov na Koroškem. Končno ugotavljamo, da so manifestanti na Dunaju zaključili svojo prireditev s petjem pangerman. himne »Deutsch-land, Deutschland iiber alles, iiber alles in der Welt«, kar očitno kaže, kakšne cilje zasleduje nemška agitacija, ki bi rada spravila vso Koroško pod Avstrijo in posredno potem pod Prusijo. To je migljaj tudi za medza-vezniško komisijo! Ako bo le-ta podpirala nemške težnje na Koroškem, bo s tem dejanski podpirala vsenem-ško propagando, ki meri na to, da bi Nemčija segala od Balta pa do Karavank, se čimer b! bila ogrožena ne samo Francija, marveč tudi fta-lija, ki v svoji zaslepljenosti sedaj z vsemi sredstvi podpira nemško propagando in nemške aspiracije na slovensko ozemlje onkraj Karavank. — V Ljubljano je prispela ga, B e c k e 11, odposlanka Rdečega I križa v Londonu. — Težko obolel je pretekli teden na živcih g. major Deisinger. Prepeljali so ga v nek sanatorij v Zagrebu. — Sprejem v službovanje žel. pripravnikov. Obratno ravnateljstvo juž. žel. v Ljubljani sprejme v prihodnji brzojavni tečaj več uradn. pripravnikov, t. j. absolventov srednjih in tem enakovrednih šol. Prošnjam, ki naj se vložijo najkasneje do 15. septembra t. 1„ naj se priloži: Krstni list, samski list, domovnica, nravstveno izpričevalo (ne čez 6 mesecev staro, izdano od pristojnega občinskega urada), zrelostno izpričevalo, vojaška odpustnica in potrdilo o zaposlenosti od izstopa iz šole do sedaj. V pošte v pridejo letniki do vštevši 1898, ako so odslužili predpisani! rok 18, oziroma 24 mesecev, nadalje event. vsi trajno nesposobni in od letnika 1899 samo rez. častniki. — Obmejni poveljnik v Lendavi. Prekmurje — je sedaj, kakor znano, popolnoma odrezano od nas. Mura je narastla. brodi so nezanesljivi zlasti za težji vozni promet. Preostale edini most ob Dol. Lendavi, ki veže Prekmurje z Medjimurjem od Lendave preko Murskega Središča. Vsakdo bi mislil, da bodo v tem samo ob sebi oviranem prometu vse oblasti lojalno podpirale itak na minimum skrčeni tujski promet. Toda podpolkovnik Lukič se je odloČil, da bo vsakogar strah, ki mora potovati v Prekmurje. Poveril je samega sebe za neomejenega obmejnega poveljnika. Izdal je povelje, da mora vsak kolesar in vsak avto, ki pride ali potuje v Prekmurje, dokumenta-rično dokazati, da je lastnik voza. Izmed vseh doslej znanih je dogodek ravnatelja eskomptne banke v Mariboru g. Tomana, najznačilnejši. G. Toman Je imel v družbi znanih gospodov uradni opravek v Murski Soboti. Na povratku vsled narasle Mure ni mogel čez brod in tako se je družba ločila. Spremljevalci so šli preko brodu, a Toman se Je njihovo prtljago podal z avtomobilom preko Lendave: Toman nič hudega suteč, je dospel na most Tu ga usta-xl straža z bajoneti in zahteva »na- rednjenje«. Šofer se je izkazal z legitimacijo, a to ni zadostovalo. Pri-jahal je mimo Lukič s svojo ženo in sinom. Toman je po oficirjih zaprosil, naj ga pusti skozi, ker ga v Ljutomeru čaka družba, ki ima svojo prtljago na vozu. Toda Lukič ga niti ni hotel sprejeti. Tomanu ni preostalo drugega, napotil se je s svojim šoferjem peš ter dolgo hi s težavo iskal voznika, ki ga je slednjič dobil in kateremu je 15 klm vožnje moral plačati z napitnino vred 900 K. Dospevši do svojih tovarišev mu le ti sploh niso mogli verjeti, da je pri nas kaj takega mogoče. Par dni oo-zneje se je neki gospod iz Maribora pripeljal z dokumenti. Napotili so se z vozom v Lendavo. Toman je zaprosil za avdijenco, k velemožnemu gospodu Lukiću — ga ni sprejel . . . »ima vremena do sutra«. Drugo jutro se je Lukič ponižal v preiskavo predloženih mu dokumentov. A tu je našel nova sumničenja. Pri Štev. tipa je našel pomoto, prvi lastnik avtomobila je bil neki Fritsch v Gradcu, a drugo ime se je glasilo na le-resa, prokurista banke. Nič niso pomagala vsa potrdila mariborskih in ljubljanskih oblasti, da je g. Toman upravičen se vozit! z avtom svoje banke, da je on pred kratkim vozil na sokolskem slavju z istim avtoiem oba ministra (dr. Kukovca in dr. Ra-failoviča) in da avto ni vojaška last. Razsodba se jo glasila tako: Vi niste ne Fritsch, Vi niste Jeres, torej ste avto ukradli! Avto ostane, vedeli bodite, da i Vi ne ostanete. Na pripombo sklicevanja na neko visoko osebo, se je Lukič prezirljivo odrezal: Što če meni civilna oblast. Afera je razburila duhove v Ljubljani in Mariboru. Napotila sta se tja doli naš poslanik (minister) Hribar, ki se je slučajno mudil v Mariboru, ter adjutant generala Pliveliča, major V. Toda to ni nič pomagalo. Ve-lemožni ju je prezirljivo odslovil, češ, da izroči avto samo — »sudbenim potom«. Z istim uspehom je odbil vse intervenciie rudi višjih vojaških oblasti, iz česar sklepajo, da mož ne more biti pri zdravi pameti. Afera bo imela dalekosežne posledice. — Seja za sprejem koroških otrok se vrši danes ob 6. zvečer v mestni dvorani. Vabimo vsa šolska vodstva, da se seje gotovo udeleže. Pridite in pripeljite svoje znance, ki bi hoteli sodelovati. Odbor. — Plovba na reki Krki. Rudarski podjetnik g J. Hofman (Ceh) v Mokronogu je dobil od direkcije voda predkoncesijo za pripravljalna dela v to svrho, da se preuredi Krka od Novega mesta pa do izliva v Savo pri Krškem za plovstvo in plo-vitev. — Proslava desetletnice Narodnega doma v St. IHu. Iz Maribora nam pišejo: Dne 8. t. m. se je vršila na obmejni postaji St. Ilj proslava desetletnice otvoritve ondotnega Narodnega doma. Kljub temu, da bi morala Imeti prireditev nestrankarski značaj in so bili pri prireditvi navzoči vladni funkcijonarji in zastopniki državnih oblasti, so Klerikalci slavlje vzeli v zakup ter s huj-skajočimi govori napadali napredni živelj. Ob tej priliki sta se posebno odlikovala urednika Žebot in Terse-glav. Zadnji je porabil priliko, da je delal reklamo za Orle. katerim ie imenoval za pokroviteljico franco*. sko svetnico. — Smrna nezgoda. Iz Maribora nam poročajo: Danes popoldne sta popravljala na neki hiši na Aleksandrovi cesti, nasproti kolodvoru, dva delavca vzdrževalnega odseka za brzojav in telefon tamošnje naprave. Delavec Alojzij Bricman se je obnašal pri tem tako neprevidno, da ga je njegov tovariš opetovano posvaril. Naenkrat je Bricmanu spodrsnilo, skušal se je oprijeti dimnika, a se je piočevila odtrgala. Bricman se n\ mogel vzdržati v ravnotežju in je padel na cesto, kjer je obležal na mestu mrtev. — Na potu v Ameriko. Pišejo nam: V sobotni številki sem čita!, da je prišel slavni kipar Ivan Me-štrovič v Ljubljano. AH je slučaj usode: istega dne se je poslovil od svojih ožjih prijateljev umetnikov naš" nadarjeni kipar Lojze D o 1 i n a r in se odpeljal v Ameriko, kjer si hoče poiskati dela in uresničenja svojih načrtov. Domovina mu ni znala dati kruha — naj bi mu bila usoda med ameriškimi rojaki milejša. Dollnar se se Je te dni odpeljal s parnikom iz Trsta. — V septembra je najlepše na Kloplnskem Jezeru. Hotel otvorjen celo leto. Izborna postrelba.__, V nedeljo 12. t. m. oHm^ ofe a, uri velika vrtna veselica združenih ljubljanskih organizacij JDS Kotterievcm vrtu*< najnovejša poročila. KONFEDERACIJA MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARSKO. Beograd, 9. septembra. Današnja »Politika« priobčuje razgovor s Kosto Todorovičem, bolgarskim poslanikom na našem dvoru. Kosta Todorović je izjavil, da je prišel v Beograd, da vzpostavi stare zveze in prijateljstvo med obema sosednjima državama. Današnja bolgarska vlada je za čim najiskrenejše prijateljstvo in za eventualno konfederacijo med Jugoslavijo in Bolgarsko. Ko je bil on leta 1914. aretiran, je na policiji izjavil, da ni ne Bolgar, ne Srb, marveč Jugosloven. Vpade bolgarskih čet na teritorij naše kraljevine se smatra v merodajnih krofih za vpade roparskih tolp, ki nimajo s politiko Bolgarske napram naši državi ničesar skupnega. Bolgarija je doslej vrnila naši državi že dober del vojnega plena, ostalo pa bo vrnila takoj, ko bo stopila v veljavo neuvillska mirovna pogodba. Sofija, 10. septembra. V političnih krogih se zatrjuje, da se v kratkem napoti v Beograd ministrski predsednik Stambuliski v spremstvu več odličnih bolgarskih politikov in diplomatov, da predloži jugosloven-ski vladi podroben načrt za političen in gospodarski sporazum med Bolgarsko in kraljevino SflS. Stambuliski je pripravljen skleniti z Jugoslavijo, ako treba, tudi najtesnejšo konfederacijo. V bolgarskih političnih krogih ne taje, da ta misija začasno nima še mnogo nade na uspeh, vendar pa je gotovo, da pride med obema sosednima slovanskima državama že sedaj do takšnega zbližanja, da bo v doglednem času mogoče započeti resno delo za konfederacijo. Stambuliski namerava obenem tudi zaprositi jugosloven-sko vlado, da podpre prošnjo Bolgarije za sprejem v zvezo narodov. ŠTEVILO MANDATOV ZA VOLITVE V KONSTITUANTO. Beograd, 9. septembra. Število volilnih okrožij in mandatov za volitve v konstituanto je sledeče: Srbija 31 volilnih okrožij, 146 mandatov. S še neujedimenimi kraji na vzhodni meji dobi Srbija dva mandata več. Črnagora 1 vol. okrožje, 8 mandatov. Bosna - Hercegovina 6 vol. okrožij, 62 mandatov. Dalmacija 1 vol. okrožje, 10 mandatov in sicer do demarkacijske črte. Cela Dalmacija dobi 21 mandatov. HrvatskaSla-vonija 9 vol. okrožij, 93 mandatov. Z Istro do Lloyd Georgeva linije 2 mandata več. Slovenija 3 volilna okrožja, 40 mandatov. Z A-cono na Koroškem vred 45 mandatov, do VVJIsooove linije pa dva mandata več. Vojvodina 5 vol. okrožij, mandatov 44 ali 45 (še ni natančno pre-računjeno). Vsa država je razdeljena na 57 volilnih okrožij in na 405 mandatov v najslabšem, v najboljšem slučaju pa 421 mandatov. KRVAVI IZGREDI V TRSTU. — d Dunaj, 10. septembra. DKU. Po poročilih listov iz Trsta je prišlo pri pogrebu delavca, ki ie bil t>r zadnjih spopadih usmrčen, zopet do krvavega spopada med delavci in nacionalisti. Pri tem sta bila dv. mrtva, ranjenih pa je nad 30 oseb. \ protest proti postopanju nacionalistov so iznova proklamirali 24 urno generalno stavko. NAŠA RAZMEJITEV Z GRČIJO IN BOLGARSKO. Pariz, 10. septembra. 15. t. m-se odpelje iz Pariza jugoslovenska. bolgarska in grška komisija za določitev južnih mej. Naša in bolgarska komisija odpotujeta naravnost v Beograd ter se odpeljeta 20. t. m. na tri točke grške meje, našega kraljestva in Bolgarskega, tam se sesta-neta z grško komisijo, ki dospe iz Soluna. Vsa komisija ima sestane1* tik mesta Tulbe. POTRES V ITALIJI. — d Pariz, 9. septembra. (DKU). Po brezžičnem poročilu iz Rima, je bil v Maaaj nov močan potres. — d Dunaj, 10. septembra. DKU. Kakor poročajo listi iz Bazlja. znaša število žrtev pri potresu v Italiji do-sedaj 350 mrtvih in preko 1000 ranjenih. MIROVNA KONFERENCA V RIOL —- d Pariz, 9. septembra. Wc4rf. Kakor se poroča »Tempsu« iz Lorv dona, se je ruska sovjetska vlada odločila, da ne pošlje k novi mirovni konferenci v Rigo zastopnikov. JAPONCI V SIBIRIJI. — d Pariz, 9. septembra. (DKU). Kakor doznava Agence Havas iz To-i kija. so japonske čete dne 2. septembra izpraznile ozemlje ob vzhodno kitajski železnici zapadno od Har/ bina. VRANGLOVO POROCjLO. — d Carigrad. 9. sept. (Wolff.)v General Vrangl je nekemu poroče*, valcu med drugim izjavil: Izpre* memba v postopanju zaveznikov in poljska zmaga nas silita, da osredoW točimo svoje moči v Severni Tavri« Ji, da se bomo mogli proti zapadu1 prosto gibati. Iz tega razloga smo izpraznili Kuban. Naše čete, ki H daleko niso bile poražene, so potoK* kle dve rdeči diviziji in uplenile 8 topov. KOMUNISTI MED SEBOJ. — d HelsjngforSt 9. septembre^ fftavas). Pri seji osrednjega odbcjrS finske komunistične stranke v PetroW gradu so pristaši opozicijske strank« med razburjenim razpravljanje*^ streljali na udeležence z revolver^ Ubitih je bilo 10 fmskih komunisto^j a ranjenih približno 20. Opozicijski stranko sestavljajo večjtdel častniki opozicijske armade. — Uprava Narodnega gledališča javlja, da se sprejemajo novi abonentje za sezono 192021 samo do sobote dne 11. t. m. Po 11. t. m. se ne sprejema ni-kakih prijav. — Uprava Narodnega gledališka v Ljubljani je engalirala za bodočo sezono več članov odlične ruske igralske družbe, ki je v zadnjem času gostovala na našem dramskem odru, med njimi gospode Mihajla Muratova, bivšega režiserja Državnega gledališča v Moskvi, ffo. Jeleno Marsovo, bivšo članico moskovskega Umetniškega gledališča, in gospoda Borisa P u t-j a t o, bivšega Slana slovitega moskovskega gledališča Korša. — Komorni veder godalnega kvarteta Zika (br. Zika, Sancin in Černy) 20. aeptembra v Uni onu. — Kr. hrvatsko narodno kazalište q Zagrebu proslavi 251etnico otvoritve novega gledališkega poslopja dne 14. oktobra t. 1. s svečano predstavo izvirne dramo >Zidanje Skadra« Mirka Ka-rolija. Dne 2. oktobra t. L pa se proslavi 501etnica obstanka hrvatske opere 8 svečano predstavo Zajčevega Urinskega«. S tem se h kratu počasti spomin velezaalužnega hrvatskega skladatelja Iv. pl. Zajca, ki je s svojimi spevoigrami in operami položil temelj hrvatski operi. — Kinematografi v podporo umetnosti. V Kristijanijl je mnogo kinov, ki so vsi mestna lasi Cisti dobiček se je razdelil takole: za ljudsko gledališče 400.000. aa koncertno dvorano 100.000, za šolske filme 50.000, za atelje Vige-landu 150.000 in z* pokojninski sklad igralcev in pevcev 200.000 norveških kron. Kdo ima korist v Jugoslaviji od vseh kinov? -m- Mokranjeeve skladbe. Umetniški oddelek ministrstva ia presveto je predlagal, da dr Java odkupi vsa glasbena dela pokojnega Makranjca ter naj obelodani kot ljudsko izdanje._ Gospodarske uestt. — Popis in žigosanje konj. Uradno se razglaša: Popis in žigosanje koal In vozil Je ustavljen. —g Nadzorstvo veleposestev. £ ministrstvu za agrarno reformo je b**, delana naredba o državni upravi in nadzorstvu veleposestev, ki izide te dni v >Službenih novinah«. —g Narodnogospodarski veatntk« št. 16. ima, tole vsebino: Novi davlcf^ Ustanovni občni zbor »Obrtne bankeZvezdac v LJubljani g. Ante B r o z o v i ć. šef hrvatskega novinarskega ureda v Zagrebu v veliki družbi pripovedoval, da se je pri njem in pri predsedniku >Hrvat-ke2;a novinarskega društva« g. Krešimiru Kovaciču vršila hišna preiskava radi tihotapljenja duhana v Avstriji povodom ekskurzije jujroslovenskih časnikarjev v Prasro. Ta preiskava se je vr^i'a na ovadbo, ki sta jo pri policiji proti njemu in er. Kovaciču podala glavni urednik >Slovenskega Naroda« Rasto P u -etoslemšek in pisatelj dr. Ivan Lah. Podpisa teh dveh je on sam videl na doiičnem policijskem aktu. Radi te obdolžitve je urednik Pustoslem^ek po svojem zastopniku dr. Ivo Tavčarju takoj vložil tožbo proti Brozo-viču radi razžaljenja čast. Prva razprava na to tožbo je bila razpisana že koncem julija. Ker se pa pozivnica k obravnavi ni mogla obtožencu vročiti, se je obravnava preložila na danes 10. trn. ob 10. dopoldne. Dasi je bil poziv obtožencu Brozoviću redno dostavljen in dasi je le-ta privatno napovedal svoj prihod, je obtoženec tudi danes izostal od razprave Vkljub tomu se je vršila rasprava in zaslišani sta bili dve priči, ki sta v celoti potrdili navedbe obtožbe. Gosp. Brozović je bil v odsotnosti obsojen radi prestopa po £ kaz. z. In na hmelju § 193 na teden dni začara, odnosno 800 kron Proslavo obletnice svoje ustanovitven. V zelo revnih in težavnih razmerah smo lani ustanovili Sokola, ki se je počasi razvijal, letos pa slavimo zmago nad nasprotniki, kajti naše neumorno delo je rodilo moč, disciplino in pravo razumevanje pomena sokolske misli. — Zveze z vlaki so ugodne; prihod dopoldne z Gorenjske in opoldne iz Ljubljane, odhod ob pol 8. na Gorenjsko in ob pol 9. in 11. v Ljubljano. Vožnja polovična-, iskaznice za to je dobiti v pisarni Sokolskoga Saveza. A' nedeljo torej vsi v Medvode ! — Odbor. k — Javna telovadba Sokola I. V redo. dne S t. m. se ie vršila na Kosler- jevem vrtu lepo in dobro uspela javna telovadba Sokola I. Dopoldne se je vršila skušnja, popoldne pa javna telovadba. Obisk popoldne je bil v očigled dejstvu, da je bilo ta dan v Ljubljani in bližnji okolici mnogo prireditev, nad vse pričakovanje dober. Nastop sam, telovadne točke so bile prvovrstno izvedene, osobito pa sta ugajali zadnji dve točki, t. j. rajalne vaje dvanajsto-rice deklic in Vidmarjeva Jugoslavija«:. V ostalem je bil nastop članov članic, ženskega naraščaja in deklic, obrtnega in moškega naraščaja izredno lep, osobito pa je pri orodni telovadbi članov vzbujala splošno pozornost vrsta s skokom ob palici. Za dobro uspelo telovadbo gre v prvi vrsti zasluga načelniku br. Stane Vidmarju, načelnici sestri Horvatovi in sestri A. Cigojevi. Po javni telovadbi se je razvila na te-lovadišču prosta zabava pri postavljenih poviljonih, ki je istotako dobro uspela in donesla agilnemu društvu lep znesek za zgradbo "lastnega doma. Sokolu T. se zamore na lepo uspeli prireditvi in javni telovadbi samo čestitati. Turisti ha In sport. — Nogometna tekma Ilirija : Varaždinski športni klub se vrši v nedeljo 12. t. m. ob pol IS. uri na prostoru S. K. Ilirije. Varaždinski S. K. se smatra za onega najmočnejših hrvatskih provincijalnih klubov. Lansko sezono je igral proti Iliriji 0 : 2, letos je zmagal proti rezervi Ilirije 4:2. k — Plavalna tekma za prvenstvo Slovenije se vrši v nedeljo 12. t. m. ob pol 15. uri na Ljubljanici. V Ljubljani je to prva plavalna tekma, zanimanje zanjo ie med občinstvom splošno. Program in podrobnosti so razvidne iz plakatov, k Drasloene uest! in prireditve. — T. jngosl. oitrarski klub Favorit* v Ljubljani, priredi v soboto točno ob pol 9. zvečer v veliki dvorani Unio-na svoj drugi oitrarski koncert. Na sporedu so skladbe najboljših citrarskih komponistov. Kdor hoče uživati lep umetniški večer, nai ne zamudi te redke prilike. Predprodaja vstopnic v tra*-fiki nasproti glavne pošte; PreŽernova ulica Št. 54 in na večer prireditve od 7. naprej pri večerni blagajni. Ad kongres ju gosi. zdravnikov. — Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek dne 13. septembra ob 3. uri popoldne. Hrenova ulica štev. 4. k Raznoterosti. — * Svetovna vojna je požrla 35 milijonov ljudi! Tako poroča znanstvena komisija za socijalno vprašanje v Ko-danju. 20 milijonov otrok se je zaradi vojne manje narodilo in 15 milijonov oseb je poginilo na bojiščih, vsled nesreč, bede, bolezni i. dr. vzrokov, ki so bile posledica vojne. Baje je največ ljudi izgubila Nemčija. * Vlom v Gradcu. Dne 7. t. m. od pol 13. pa do 14. popoldne so trije ali štirje mladi fantje tekom opoldanskega odmora vdrli v trgovino zlatarja Pavla Ortnerja na Jakominijem trgu. Iztrgali so deske iz tlaka ter iz kleti vdrli v prodajalnico, kjer so nakradli zlatnine in dragih kamnov v vrednosti do 2 milijonov kron. Hišni stanovalci so policiji opisali zločince, tako da jih bo lahko izslediti. * Ameriški dozerterji. Doslej imajo oblasti Zjedinjenih držav zapisanih 173.911 dezerterjev, to je takih, ki so pobegli iz armado oziroma ki se niso registrirali tekom vojne, dasi so bili dolžni to storiti. Imena vseh teh se razobesijo javno v sodiščih in drugih urad* r.ih poslopjih. * Poljski židje se selijo v Ameriko. Iz Gdan^kega poročajo, aa je odšla že večina onih poljskih Židov, ki so bili pribežali tja, v Ameriko. Bilo jih je nad 10.000. >Kuryer Polsky< piše, da se hoče izseliti še nad četrt milijona Zidov v Severno Ameriko, kamor so jih pozvali njihovi sorodniki. Ker pa ni na razpolago zadosti ladij, bo trajala odprava poljsko-židovske nesnago iz Evrope v Ameriko najbrže dve leti. Darila. — Dar za oslepele. Veletrgovina s papirjem Iv. Bonaoa je darovni b v spomin umrlega g. Ivana Bonaca 500 K za oslepele vojake in 500 K za slepo deco. — Ga, Stancer jo nabrala pri ljubljanskih letoviščarjih v Doberni pri Celju znesek 800 K, katero svoto je izročila zavodu za slepce. — Kur a to rij za oskrbo slepcev izreka v svojem in v imenu slepcev najprisrčnejJo zahvalo vsem cenj. dobrotnikom. Prosi se za posnemanje tega humanitarnega dela. Poizvedbe. — Izgubil se je pes volčje pasme, star 6 mesecev, temnosive barve, sliši na ime >Nero<:. Odda naj se proti nagradi Dalmatinova ulica 7/II. pri gdč. Thalerjev i. Glavni urednik: Rasto Pustoslernšek. Odgovorni urednik: Božidar V o d e b. industrijsko podjetje išče za takojšnji nastop uradnika popolnoma verziranega v knjigovodstvu in korespondenci. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, referencami in plačilno zahtevo naj se pošljejo pod „Industrijski uradnik/6833" na uprav. Slovenskega Naroda. 6833 Naše ljubljene soproge oz. mamice ni več med živimi. Pogreb drage pokojnice v soboto 11. t, m. ob 16. uri na tukajšnje pokopališče. Prosimo tihega sožalja. V Škof j i Loki, 9. septembra 1920. Franc Ziherl, soprog. — Rndolf« Ivan, Joško, sinovi. — Gregor Habjan, brat. — Katarina Kani-žar roj- Habjan, sestra. —Ana, Angela, Alici, si-nahe. — Bojan, Branko, Vanda, Miloš, Boris, vnuki. : t j m HH9R9B Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti gospoda Antona Šarca za poklonjeno krasno evetje kakor tudi za čaščeče spremstvo na njega zadnji poti, izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo si. pevskima zboroma Glasbene Matice in Ljublj. Zvona za ganljive žalostinke. V Ljubljani, dne 9. septembra 1920. Žalujoči ostali. ... • i *3 Zahva Izrazi prijateljstva in sočutja, ki so nam došli od vseh strani, ko je težko obolel in nas za vedno zapustil naš preljubljeni nadepolni so nas globoko ganili. Od srca vsem iskrena hvala; bilo nam je v veliko tolažbo. V Ljubljani, 10. septembra 1920. Rodbina JegliJeva. Ifcfj! ?a stropi! mm in prodala na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih naročil h znaten popust Steiaer Anton, Iilnblfana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 4256 l m Kolpo taiupca in Konlaža išče gospodarstvo Skrad. Nastop takoj. Plača izborna. Popolna oskrba Ponudbe na Uratarič, Ljubljana, Rimska c. 7./I. 6875 Me (traverze) za mostove v dolgosti od 5 30 m. do 870 m., 30 c m. v profilu, prodaja ro zmerni ceni Obrtna centrala v Ljubljani, Sodna uiica 11. 6880 £n par lahkih konj l z vozom ta oznikom se za vožnje, event. tudi z osebnim vozom (break) za vožnje na deželo cdda. Pojasnila vsak dan od 10—11 ure doD Gosposvetska cesta 4/1 desno. 6578 išče bančna uradnica eventualno tudi s hrano za takoj. Plača dobro. Ponudbe pod .bančna uradnica, 6883* na uprav. Slov. Naroda. 6883 in dobro vpeljano trgovino na najbolj -rometnem kraju se radi družinskih razmer proda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 6850 3 v kosih in drobno dobavlja na vagone Ava„ tovar. Laško. aini stroi „SMITH PREMIER" se odda za 7000 K. pove iz prijaznosti rokavlčar vec Lentgeb v Ljnbliani, Pod Trančo. 6897 Kniigovodkinia starejša moč, zmožna dvojnega enostavnega knjigovodstva, samostojna nemška in slovenska korespondentinja, z dolgoletnimi spričevali, 2eli službe. Ponudbe naj se blagovolijo vposlati pod .Dvojno knjigovod3tvo/6879" na uprav. Slov. Naroda. 6879 Priden močan deček, iz zasedenega ozemlja se želi učiti mehanične, ključavničarske ali kovaške obrti. Najraje z oskrbo — pa tudi brtz nje. Cenjene ponudbe s pogoji pod . Močan deček 6882" na upravništvo Slov. Naroda: 6882 Razne pasti m divjačino najbolje izvršene in lažnih velikosti, se prodajo. Naslov v anončni ekspediciji, Al. Matelič, Ljubljana. 6&95 Išče se poštena $fažkinja ki zna kuhati, proti dobri plači k slovenski Gružini v Beograd. Več pove upravništvo Slovenskega Naroda 6539 Vsakovrstni odpadki od sukna, jute, klobučevine, tudi ostanki, stari raztrgani namizni prti in posteljne odeje (koci), draperije, nerabne uniforme, plašče itd. kupujem po najvišjih cenah. Po večje množine na deželi pošljem. Nakup vsak dan od 10—12. dop. in od 3—6 pop. pri Antonu Mirkua v Ljubljani, Kolodvorska al. 43. 6852 Žabom in Kante od aitiM pe-Mm W ftraaK9!B.,li!iMjaiia. 6590 tla stanovanje in hrano se sprejme s 15. septembrom državno nastavljena gospodična. Vpraša se pri Redviki Bitenc, Kolizej, vrata 48. 6884 Trasi s© za jedno malo gospodarstvo špan, ili pristav neoženjen. Ponude sa naznakom plaće. Vlastelinstvo, Zajezda, Zagreb Lisinskega ul. 1. 6886 Pisalni stroj znamke Y 0 S T v dobrem stanju po ugodni ceni se proda Naslov pove anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 6881 ~le se stanovanje" s hrano pri boljši rodbini v Ljubljani za dijaka viš. obrtne šole. Ponudbe z označbo cene na: Poštno ležeče Celje 246. 6898 1000 K nagrade dobi. kdor mi preskrbi stanovanje z 1 ali 2 sobama in kuhinjo s 1. oktobr. Ceni. ponudbe po .Nagrada/6876' na uprav. Slov. Naroda. 6876 Prodam Harmonij, srednje vrste amerikan-skega sistema. Vidi in poizve se v Ljubljani, Vegova ulica št 12, II. nadstropje. _6877 UfJfglSica ali kan- «lifl«#iiffi9 simpatična, mla-UflUallKlJđt da Slovenka se išče za Teharje pri Celju k dvema otrokoma od 7 in 8 let s 1. novembrom t. !. Ponudbe z zahtevami, sl^ko in curric. vitae se prosijo na Katica pl. Reiner, Alaginci, p. Požega, Slavonija 6S63 blizu Maribora in žel. postaje, krasno ležeče, 14 oralov zemlje, med tem 4 orale vinograda, prav lepa vila s 6 sobami, kopalnico itd., lastno viničarsko stanovanje z živino, premičninami in Žetvijo 4C0 0°0 K. Vprašanja na Dr Zirngast, Maribor, Kralia Petra trg št. 3. 6873 rodam zaradi pomanjkanja prostora iz svoje knjižnice več knjig, med temi več letnikov »Frick's Landvvirtschaftliche Rundschau« 1. 1900 »Neue deutsche Rundschau (Freie Buhne)«, »Meggen-dorfer humor. Blatter«, »Zeit« (revije), vezano, nadalje nekaj angleških kn;i^: Braddon, Burnett. V. Scott. Interesenti si lahko ogledajo knjige med 3. in 4. popoldne, Šelenburgova nlica štev. l/I. 6S64 Naprodaj. Radi bolezni se proda, lepa kmetija katera obsega 60 johov zemlje, njivo, travnik gozdi in lep sadni vrt, vse gospodarsko poslopje enonadstropna hiša. hlev za 30 glav živine, dva skednja in svinjak. Na izrecno zahtevo kupca ves letošnji pridelek, vsa goveja živina, ter prešiči in perutnina. Poleg se nahaja tudi vse potrebno gospodarsko in poljedelsko orodj'e. Omenjeno posestvo leži v Savski dolmi 1 uro oddaljenosti od mesta. Naslov se izve v upravništvu Slov. Naroda pod ^Kmetija 6868« 6868 dolga 4 m, visoka 2xlz m, kakor tndi mizo proda G. F. Jura-sek, Wolfova ulica 12. 6841 Zlato in srebra ter razen nakit, orientalski servisi ln umetnino so privatno takoj naprodaj. Naslov v Anončni ekspediciji, Al. Matelič, Ljubljana. 6894 Enpl se dobro ohranjen pisalni stroj novejšega sistema. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 6867 Fiat, 15/38 H P, 6 sedežev, 2 rez. kolesi, popolnoma nov. na prodal. Na ogled pri I. Mahorko, Maribor, Slovenska nI. 8. 6872 Sir Trapist v hlebih po Vh do 2 kg Domači Sir (Topfen) Čajno maslo (Theebutter) v zavojih po Vs, V4 in V2 kg nudi samo na veliko Ptrna Mlekarn, Nova eraalska, lUvonlJa. 6826 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko lelezo, različen železni materija! In motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujic Beograd, Jtfiletina «1,15. Ugodna prillha za nakup krasnega velenosestva v Mi-slinjski dolini blizo Slovenjgradca v približni izmeri 57 hektarjev z obilnim živim in mrtvim inventarjem. Poslopja prostorna in v dobrem stanju, sedaj se obratuje mlin, žaga in gostilna, stalna vodna moč. Zemljišče se da razprodati. Cena 3!/i milijona kron. Ponudbe pod .Veleposestvo 6862* na upravništvo Slov. Naroda. 6862 Lokomobilo 30-40 HP katero je mogoče kuriti z lesom in žaganjem, kapi družba „IMPEX" LSanlfana, Krekov tr«r 10. vseh dolgosti, profil 14 — 22, ima v zalogi po nizki ceni tvrdka Piiter & Lenari železnina v Mariboru, Aleksandrova ul. 32 — 34. java hiš Enodružinska vila z vsemi udobnostmi (tudi centralna kurjava) in velikim vrtom, oddaljena 20 minut od glavne pošte v Ljubljani, zgrajena 1913, in štiri stanovanjska vila v Opatiji, zgrajena 1911, se zamenjata za hišo v centralni legi Ljubljane. Prevzem vile v Opatiji nt pogoj; na viSjo vrednost se doplača. — Ponudbe na »Poštni predal 47", Ljubljana. 6878 i (branje — Juniperus communis) Kod Šumstfe Uprave u Deliblatu (Banat) dana 15. oktobra 1920. u 10 sati prije podne prodavati će se putem javne licitacije uz zatvorene pismene ponude oko 80 (osamdeset) metričkih centi ploda od borovici ili venje (brinje - Juniperus communis) veoma dobre kakvoće uz početnu (izkličnu) cijenu od 280 (dvijestotine-osamdeset) kruna po metričkom centu. Propisno biljegovane pismene ponude treba predati najkasnije do 14. oktobra 1920. u 12 sati opodne kod Šumske Uprave u Deliblatu. Ponudi treba priložiti priznanicu, da je kot blagajne Šumske Uprave u Deliblatu ili bilo kot koje državne blagajne kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca položeno 2240 kruna žaobine. U ponudi mora biti izričito navedeno, da su nudiocu uslovi licitacije poznati i da ih brezuslovno prihvaća. Poblizi uslovi licitacije, obrazac ponude mogu se pogledati kot Šumske Uprave u Deliblatu, a na zahtjev i poštom poslati. Prodaja se dogadja postavno u željeznička kola na željezničkoj stanici Jasenova (blizo Bele Crkve) dočim o potrebnim o povredama i materijalu za vezanje ima se kupac o svom trošku pobrinuti. Iz kancelarije Šumske Uprave u Deliblatu broj 793/920. fjnrtntn« ta tisk »Narodoe tiskarne* Za inseratni del odgovoren Valentin K o p i tac. 19