158
Mnogovrstne novice.
* Pepel iz Vesuva, ognjobljuvne gore na Neapoli-tanskem, kaj je? — Vesiiv se je pomiril. 4. dne t. m. so v zahvalo Bogu v Neapolji z veliko procesijo o poldne obhajali konec velikega straha in veličin nesreč. Profesor Palmieri pa je isti dan vpričo obilega občinstva na vseučilišču podučni govor imel o ognjenikih Se se je iz gore izmetana lava takrat kadila. Mnogo učenjakov — je rekel omenjeni profesor — je že preiskavah) Vesuvov pepel, to pa, kar je prof. Zinno, zdravstveni svetovalec prefekture Neapolitanske, v njem našel, se enoglasno za najboljo preiskavo potrjuje. Zinno pravi : Ge se preiskujejo tri različne sorte Vesuvovega pepela, se najde to-le: Crnkasto-siv je, oster v potipu, ne raztopljiv; tudi v najhuji vročini nima žveplenega duha; povsod je po natančnih kemičnih preiskavah našel: sodachlorur, apneni sulfat, magnezij o, železa obilo (zato ta pepel na zraku postane rumen tem več, čem bolj se okislja ali oxydira), galun, titanium in kremen. V Vesuvovem pepelu ni tedaj žvepla, ne svinca, ne srebra, ne arsenika (bele mišice), kakor se je mislilo in tudi v nekterih časnikih govorilo. Ta pepel po takem — pravi prof. Zinno — sam po sebi ni ne škodljiv človeškemu zdravju, ne cestam, ne polju, marveč polje še le rodovitno naredi. Škodo veliko le dela, da v tistem hipu, ko pada na polje ali kamor koli, posmodi vse in rastlinstvo zatare. Tudi voda sama na sebi pri povodnjah ni škodljiva, škoda pa je vendar silna, če se vlije čez polje. — Ko-likošna je škoda, ki jo je bljuvanje Vesuva veliki okolici učinila, se ve, da zdaj še ni precenjena.