w Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :-■ ■ ■ Velja za vse l#to... $3.00 Ima 10.000 karočnikov GLAS NARODA 3F=1C list slovenskih delavce? v Ameriki rmurOK PISAJUni: «87 ooetlandt. (E The onlj Slovenian dai0 -s in the United Stat**. Issued every day except fjj Sundays and Holidays Bntere« m leoond-Claii Matter, September 11, IMS. aft tte Foil Ofioe aft Maw Yerk, JT. TH jote tka Act of dmgtma of BCarek S, 1879. TELEFON PISARNE: 4487 COKTUkJID* NO. 224. — ŠTEV. 224. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 23, 1915. — ČETRTEK, 23. SEPTEMBRA, 1915. VOLUME XXTTL — LETNIK tttti BOLGARSKA BO ODREDILA SPLOŠNO MOBILIZACIJO. ZAČETEK NOVIH ZAPLETUAJEV NA VSEM BALKANU. BOLGARSKA BO V TEKU NEKAJ DNI NAPOVEDALA SRBIJI VOJNO. — ČLANI OPOZICIJE SO NA STRANI KRALJA. — BIVŠI VRHOVNI POVELJNIK BOLGARSKE ARMADE ODPOKLICAN IZ FRANCIJE. — ZAVEZNIKI SO IZGUBILI SVOJO IGRO. — BOLGARSKO LJUDSTVO JE NAVDUŠENO ZA VO JNO. — BOLGARSKA JE ŽE M OBILIZIRALA DESET DIVIZIJ. TURČIJA BO ODSTOPILA OZEMLJE PRI DEDEAGAČU. — N EMŠKI VOJAŠKI STROKOVNJAKI PRAVIJO, DA SE SRB SKE ARMADE NE SME PODC ENJEVATI — V ENEM SAMEM DNEVU JE BILO ODDANIH P REKO DONAVE IN SAVE 800 STRELOV. — ČRNOGORCI OBSTRELJUJEJO TiTODO. Bolgarska pred napovedjo vojne. Sofija, liol^ursko, 21. sept. — Včeraj s«' je vršil v Sofiji velik shod. Ministrski predsednik Radoslavov j»* rekel svojim prista-•vm. du mu j«' iz gotovega vira /nano. da hosta ostali Rumunska in (trška nevtralni. Berlin, Nemčija. 22. sept. — Dosed a j ni dospelo sem še nobeno poročilo, da sta začeli Rumunska jn (irska mobilizirati. Rumunska Ko ostala nevtralna, z Grško se bosta pa poskušali Avstrija in NVmeija št- sporazumeti. Situacija na Balkanu je postala zelo rešim. Avstrijci in Nemci se vedno obstreljujejo srbske postojanke ob Donavi. Pogodba s Turčijo. London, Anglija. 23. sept. — Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je izjavil, da sta Bolgarska in turška vlada podpisali pogodbo, potom katere bo dobila Bolgarska veliko novih koncesij. Rumunska in Grška. Berlin, Nemčija. 22. sept. — Bolgarska je pripravljena na vojno. Ministrski predsednik je izdal poziv na vse stranke, v ka-rem pravi, da mora vsak posameznik stati zvesto na strani domovine in tla morajo vse stranke že vsaj v par točkah skleniti kompromis. Bolgarska bo ostala toliko časa nevtralna, je rekel. — dokler ne bodo njeni interesi v nevarnosti. V slučaju vojne se bo Bolgarska borila samo na eni fronti. Rumunska vlada pravi, da sino mi zahrbtni in da se nismo nikoli hoteli žnjo sporazumeti, — oziroma posvetovati. To ni resni-ea. Pri meni je bil že večkrat ru-munski poslanik, katerega sem v imenu t r oz veze naprosil, naj se začno pogajanja med obema državama. Med Bolgarsko in Turčijo je za-vladalo zadnji čas zelo prijateljsko razmerje. Sedaj je v naših rokah vse ozemlje med reko Marico in med železniško postajo pri Dedeagačti. Naša meja proti Turčiji je od reke Tunje do Dri-nopolja in zapadno od Karago-ča. Zavezniki in Bolgarska. Sofija, Bolgarsko. 20. sept. — Sedaj je gotovo, da se bo Bolgarska n meša I a v vojno. Prebivalstvo je prepričano, da se bodo sovražnosti začele v najkrajšem času. Vse železnice so v vojaških rokah. Diploma tični zastopniki zaveznikov so pripoznali, da so izgubili svojo i pro in da se bo Bolgarska pridružila centralnima državama. Vse je zakrivila Srbija, ker ni hotela Bolgarski odstopiti zahtevanega dela Macedonije. Bolgarsko ljudstvo je zelo navdušeno. Sofija, Bolgarsko, 20. sept. — Tz raznih mest prihajajo poročila, da se vrše povsod velike demonstracije. Kralj Ferdinand je rekel članom opozicije med drugim tudi sledeče: — Sedaj je skoraj izključeno, da bi zavezniki zmagali. C'e hoče Bolgarska dobiti Maeedonijo, se ne bo družila z premaganci ampak z zmagovalci. Moja vlada bo zasledovala le ono politiko, od katere ve, da bo imela kako korist. Danes je vlada odločno demen-tirala vest, da namerava bolgarski ministrski predsednik Radosla-vov resignirati. Res je, da je ho- ' tel že večkrat odstopiti, pa so ga prijatelji vselej pregovorili, da je ostal na svojem mestu. | Opozicija. Sofija, Bolgarsko, 20. sept. — Opozicija ne bo zanaprej več na-| sprotovala kralju, ampak bo us-trajala na stališču, tla se mora sklicati parlament in osnovati koalicijski kabinet. Bolgarska armada se je zadnji čas pomnožila za 1600 častnikov. Med temi je 408 abiturjentov vojaške akademije, ostali so pa rezervni častniki. Vsi kot en mož. Sofija, Bolgarsko, 21. sept. — Vazilj Radoslavov, bolgarski ministrski predsednik je rekel včeraj, da se je začela 19. septembra avstrijsko-nemška ofenziva proti Srbiji. Bolgarska sicer še ni proglasila splošne mobilizacije, kljub temu pa zapuščajo čete svoje gar-nizije in se koncentrirajo na raznih točkah. V mestu in po deželi vlada mir. Prebivalstvo, ki je bilo še pred osmimi dnevi razdeljeno na dva tabora, je sedaj vse na strani ministrskega predsednika. Jutri bo skoraj vse vojaštvo zapustilo Sofijo. Deset divizij je mobiliziranih. London, Anglija, 22. sept. — Neki bolgarski rezervni častnik, ki namerava zapustiti London, je rekel danes zvečer: — Bolgarska ima izza zadnje balkanske vojne se eno divizijo, tako da ima sedaj vsega skupaj deset divizij. Divizije štejejo z rezervami vred približno 300.000 mož. Artilerija je močna, vojnega materijala je v izobilju. Rezervisti, ki so bili zadnji čas poklicani pod orožje, so boljše izvežbani, kakor so bili za časa zadnje balkanske vojne. Vpoklicani rezervisti. Berlin, Nemčija, 22. sept. — Bolgarski poslanik je obvestil vse bolgarske podanike, ki žive v Nemčiji, da naj se vrnejo takoj domov, ker se bo v najkrajšem času začela splošna mobilizacija. Domov se morajo vrniti preko Dunaja in Rumunske. London, Anglija. 22. sept. — Bolgarskega poslanika Mečeva so danes brzojavnim potom obvestili, da bo začela Bolgarska mobilizirati. Izjavil je, da bo Bolgarska poskušala obdržati svojo nevtralnost. Na vprašanje, če se bo Bolgarska pridružila Avstriji in Nemčiji, je odvrnil: — Prepričan sem, da ne. Zaenkrat sicer še nimam potrebnih informacij, vendar upam, da me moje slutnje ne varajo. Pariz, Francija, 22. septembra. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je sporočil generalu Mihaelu Savovu, bivšemu vrhovnemu poveljniku bolgarske armade, ki se nahaja v Franciji na letovišču, da se mora takoj vrniti domov. Savov je baje že odpotoval. — Stališče Grške. Atene, Grško, 22. septembra. — Ko je dospelo sem poročilo, da je začela Bolgarska mobilizirati, je kralj poklical k sebi ministrskega predsednika Venizelosa ter člane generalnega štaba in se z njimi dolgo časa posvetoval. Mi nistrski predsednik je sklical pozneje sejo kabineta. Vest o mobi-; lizaciji Bolgarske je povzročila v | vseh armadnih in diplomatičnih krogih veliko senzacijo. Srbi vpoklicani. London, Anglija, 22. sept. — Vsi Srbi v starosti od 18.—50. leta, ki se nahajajo v Združ. kraljestvih, so dobili povelje da se mo rajo takoj zglasiti pri najbližjih konzulatih. Turčija bo odstopila ozemlje. London, Anglija, 22. sept. — Tukajšnja Reuterjeva agentura je dobila od svojega časnikarskega poročevalca v Sofiji sledečo brzojavko: — Komisija, ki ima polnomoč podpisati s turško vlado pogodbo glede ozemlja, pri Dedcagaču, se je odpeljala v torek zvečer v Domtico. Turška bo odstopila Bolgarski zahtevano o-zemlje najkasneje do 6. oktobra. Nemčija in Srbija. Berlin, Nemčija, 22. sept. — Tukajšnje časopisje poroča, da da bo Nemčija začela v kratkem veliko ofenzivo proti Srbiji. Nekateri časopisi pravijo, da se mora enkrat za vselej obračunati z ljudstvom, ki je povzročilo balkansko vojno. Državni kancelar je rekel: — Vojaštva imamo dovolj. To vojaštvo je izborilo izurjeno in se postavi lahko vsaki armadi v bran. Vojaški strokovnjak ki so pa drugačnega mnenja. — Prepričani so, da je srbska armada ena najboljših, kar jih je v Evropi. To je posebno pokazala v vojni z Avstrijo. London, Anglija, 2. sept. — Iz Niša poročajo: — Srbska vlada odločno dementira vse vesti, da ji je Nemčija nasvet ovala, da se ne sme preveč zoperstavljati nemškemu vojaštvu, ker je vojna naperjena proti ostafim balkanskim državam 800 strelov. Pari*, Francija, 22. sept. — Avstrijska in nemška artilerija še vedno obstreljuje srbske pošto j an ke od Donavi in Savi. 10. sept. je bilo oddanih preko reke 800 strelov. Črnogorci so začeli obstreljevati Teodo. Dunajska vest. Dunaj, Avstrija, 22. sept. — Avstrijska artilerija obstreljuje srbske postojanke ob Mačvi, kjer so se vršili zadnjo jesen vroči boji- — Položaj na severnem bojišču. Berlin, Nemčija, 22. sept. — Bitka ob Dviui, od katere sta odvisna Riga in Dvinsk, bo kmalu končana. Pri Leewalden, severno od Friedrichstadta, so vprizorile nemške čete nov napad. Čete generala Hindenburga so na treh mrestih prodrle rusko fronto. — Ruska armada se je začela umikati od Vilne proti vzhodu. — General Mackensen se približuje Vilni in Rovnu. Zavzetje Ostrova. Berlin, Nemčija, 22. sept. — Čete bavarskega princa Leopolda so prekoračile reko MoČad ter zavzele na zapadnem bregu Mišjake ob železniški progi vse sovražni-ške postojanke. Vojni plen znaša : —- 1000 ruskih vojakov, pet strojnih pušk in velika množina vojnega materijala. Na jugovzhodnem bojišču je položaj neizpremenjen. Avstrijsko poročilo. Dnnaj, Avstrija, 22. sept. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja: Ob reki Ivki so se vršili Z zapadnih bojišč. Napad na Stuttgart. Na celi zapadni fronti se nadaljuje z artilerijskimi boji ter slič-nimi operacijami. FRANCOSKI AVIJATIKI. Francoski avijatiki so vrgli sto bomb na kraljevo palačo ter postajo v Stuttgartu. Berlin, Nemčija, 22. septembra. Daues je bilo izdano sledeče ofi-cijelno poročilo: "Iztočno od Roclincourt so vprizorili včeraj zvečer Francozi naskoke, ki so se pa izjalovili vsled uspešnega ognja iz naših za-kopov. V Champagne, severozapadno od Beausejour, se je potom našega koncentriranega ognja razdejalo nove francoske utrdbe. — Deli naših močnih patrul so prodrli do tretje obrambne črte Francozov ter dopolnili razdejanje u-trdb. Francozi so imeli težke izgube ter se je tudi napravilo dosti jetnikov. Naši vojaki pa so se soglasno z načrti vrnili v svoje prejšne postojanke. Neki nemški letalec je izstrelil iztočno od Neuville iz zraka neki angleški aeroplan. Pariško poročilo. Pariz, Francija, 22. septembra. Iz današnjega popoldanskega poročila je razvidno, da se je nadaljevalo z ostrimi kanonadami v okolici Arras, med rekama Som-me in Oise, med Aisne in Argoni ter v Lotaringiji. Francoski letalci 4so obstreljevali nemške vojašnice v Middel-kerke ter nadalje neki železniški vlak med Bruegge ter Thorout. Oddelek osmih francoskih avija-tijcov je uspešno obstreljeval postajo Confians, med Verdunom in Metzom. V večernem poročilu se poroča o nadaljevanju obstreljevanja na različnih točkah fronte. Večje število francoskih avija-tikov je napadlo danes zjutraj Stuttgart, glavno mesto kraljevine Wuerttemberg. Vrglo se je kakih sto bomb in sicer na kraljevo palačo ter železniško postajo. Letalci so se nepoškodovani vrnili k svojim postojankam. Nov načrt. Pariz, Francija, 22. septembra. Glasi se, da so poveljniki zaveznikov na fronti sklenili izdelati nov operacijski načrt, kojega namen je neprestano obstreljevanje artilerije na eeli fronti. Sovražne utrdbe in postojanke se ne bo kot preje obstreljevalo le par ur ter prešlo nato k naskoku infanteri-je, temveč nadaljevalo z obstreljevanjem po cele dneve, ne da bi se vprizorilo infanterijske napade. Težki, dalekosežni topovi bodo istočasno obstreljevali taborišča prvih rezerv za bojno črto, nadalje mostove ter provijantne vlake. Fotografije avijatikov so namreč pokazale, da so postale nemške pozicije, katere se je na ta način izpostavilo neprestanemu ognju, popolnoma lievzdržljive. Angleške izgube. London, Anglija, 22. septembra. Današnji seznam izgub navaja imena 1892 častnikov in mož, med katerimi je ubitih 227. Velika nesreča pri gradnji podzemske železnice v New Yorku. V3led predčasne eksplozije dina-mita se je porušila cesta na razdaljo enega bloka in pol. SEDEM MRTVIH. vedno vroči spopadi. Sovražnik je poskušal na par mestih prekoračiti reko, pa smo ga vedno pognali v beg. Ob Seretu v vzhod-fiem delu Galicije vlada popolen mir. — Na Litavskem so prodrle naše čete sovražnikovo bojno črto pri Novi Mišjaki in vjele 9000 mož. Dvinsk. Petrograd, Rusija, 22. sept. — Ruski generalni štab poroča, da ne preti armadi, katero je nameraval Hindenburg pri Vilni obkoliti, nobena nevarnost. — Mesto Dvinsk se najbrž ne bo moglo več dolgo Časa vzdržati. Poročilo se končuje z besedami: — Včeraj je bil Dvinsk še v naših rokah. V nastalo jamo je padel voz cestne železnice. — Oblasti so uvedle takoj preiskavo. Sedem oseb je bilo ubitih, štiri delavce se še pogreša in nad sto ljudi je bilo ranjenih, ko je včeraj zjutraj, malo pred S. uro, eksplozija dinamita porušila opore v podininiranem delu 7. Ave med 24. in 25. cesto ter se je vsled tega sesula cela cesta na dotičnem mestu. V tem bloku 7. Ave. se je nahajal v istem času voz cestne železnice. v katerem je bilo 53 oseb. nadalje avtomobil neke pivovarne. en voz z ledom ter veliko pešcev. Vse to je padlo v globino, ki je nastala vsled eksplozije. V istem času je delalo pod površino ceste kakih 50 delavcev, ki so bili povečini pokopani poti razvalinami. Življenje številnih teh mož je bilo rešeno le vsled tega, da so težke opore padle tako, da so tvorile nekako streho. Takoj po za vršen i eksploziji so prišli na lice mesta župan, policijski in požarni komisar, coroner, okrajni pravdnik ter veliko število drugih javnih uradnikov, da ugotove na licu mesta vzroke nesreče. Do večera se je zastonj iskalo preddelavca za eksplozije, nekega Franka Mezzanotte, ki bi mogel dati natančnejša pojasnila glede katastrofe. Predvsem se hoče ugotoviti, zakaj se je nahajala prenapolnjena cestna kara skoro direktno nad mestom, kjer se je završila eksplozija. Delavci z rdečimi zastavami so stali na obeh straneh ceste, da svare pred nevarnostjo. Kljub temu pa se je pustilo, da je šel voz cestne železnice naprej. Takoj po eksploziji, ki ni bila samaposebi nič posebnega ter o-stala neopažena. se je sesedlo pro-vizorično mostovje. Sprva počasi, nato pa vedno hitrejše, kakor hitro so se udale opore. Dvignil se je velik oblak prahu, da bi se skoro zadušili pasantje ob cesti ter zakril pozorišče katastrofe. Ko se je prah razkadil, je bilo vi-leti na stotine jnož in žensk, ki so skušali z vsemi silami priti na cesto ali ki so molili roke iz na stale jame. Oni, ki so šli prat do roba cestnega tlaka, so \i.leli -.oz cestne železnice, ki je bil padel v jamo. ko so se pod njim udale tračnice. Ženske, ki so bile priče tega prizora, so se onesvestile. Z počenih cevi so se vlile velikanske množine vode na ljudi, ki so se borili za življenje. Počene cevi plina so napolnile ozračje s strupehimi plini in sempa-tam je bilo videti tudi plamene, ki so se dvigali ob lesenih oporah. Še predno je prišla požarna bramba na lice mesta, je bilo na pozorišču nesreče že vse polno ljudi iz okolice, ki so skušali pomagati pri reševanju. Prinesli so lestvice, vrvi in druge stvari, katere so smatrali za potrebne. Ko je prišla požarna bramba in povelja, je bila nastala jama v primeroma kratkem času prosta' ponesrečencev. Glede vzrokov nesreče si še niso popolnoma na jasnem, ker je to prvi slučaj te vrste pri grajenju kake podzemske železnice. Da je bil dinamit kriv eksplozije, je gotovo, a drugega nič. — Glasom neke teorije je padel ob eksploziji velik kos skale na neko prov;zorično oporo. Druga teorija se pa glasi, da se je nabral plin, ki je nato eksplodiral ter dvignil pokrov ceste. Herve in Rusija. Znani socijalist Herve cbsoja ruski birokratizem ter razpust ruske Dume. Berlin, Nemčija. 22. septembra. Celi Berlin praznuje zavzetje Vilne in nemško časopisje imenuje to zasedenje istočasno zmago Židov. V nekem listu se glasi: "Velik židovski centrum je oproščen ruskega suženjstva.*' Neki poročevalec pravi, da pomeni odstranjenje velikega kneza Nikolaja Nikolajevima, ki je odobril vojaške izgrede proti Židom, pričetek še večjega reakcijonar-stva v Rusiji, ker bo sedaj vladal nevedni menih Rasputin in noto-rični voditelji "Črne stotine''. Razpust Dume v teh kritičnih časih se označuje kot zmago temnih sil. ki bodo povedle Rusijo nazaj v Azijo. Poročane koncesije napram Židom se smatra za niče vne. Celo v Franciji, kjer je časopisje vsled ruskega upliva popolnu-ma pristransko, je dovolila cenzura objavljenje trditve Gustava Herve, da zasluži birokrat, ki je svetoval carju, naj razpusti Dumo, za svojo neumnost vislice. To je hujše kot veleizdaja in Anglija, Francija in Italija ne smejo molčati vspričo te zadnje poteze najtemnejšega birokratstva. Carju je treba pojasniti, da je zmaga te birokracije večji udarec za zaveznike kot pa izguba Varšave in cele Poljske. Ponovljen dementi. Nemška admiraliteta je ponovila izjavo, da ni podmorski čoln napadel "Hesperiana". Proti aneksijam. Nemška zveza "Nove domovine" je pcslala državnemu kancelar ju peticijo proti aneksiji. Pariz, Francija, 22. septembra. List "Humanite" je pričel danes objavljati neko peticijo nemške zveze "Neues Vaterland". kojega urad je pred kratkim preiskala policija in kojega člane se je stavilo pod obtožbo veleizdaje. Zveza se obrača proti peticiji šestih gospodarskih družb, kojih stremljenja pomenijo strašno nevarnost za sklepanje skorajšnega in častnega miru. Državnega kan-celarja se poživlja, naj nastopi proti tej blazni agitaciji ter izjavi. da se ne identificira s cilji vojne kot pridejo do izraza v dotični peticiji. V poslanici te zveze se konečno omenja različna ozemlja, katera žele anektirati te družbe ter se izjavlja: "Na Iztoku in Zapadu preko Amsterdam, Ilolandsko, 22. septembra. — Poluradna izjava, katero se je objavilo v Berlinu, se glasi: 'Potom povpraševanj se je izvedelo. da zanikuje nemška admiraliteta navedbe angleške admirali-tete ter se more sedaj odločno izjaviti. da ni bil noben nemški podmorski čoln kriv napada aa par-nik "Hesperian"'. Nova navodila za podmorske čolne. Berlin, Nemčija. 22. septembra. Daues se je tukaj avtoritativno izjavilo, da je naročila nemška admiraliteta poveljnikom podmorskih čolnov, naj »e pri napadih na potniške parnike ne izpostavljajo niti najmanjšemu riziku. Ce imajo le najmanjša dvome glede namenov dotičuega parni-ka. naj rajše puste zbežati dotični paruik. Domneva se, da so ta navodila znana v Washingtonu in da so se nahajala v memorandumu, katerega se je pred par dnevi poslalo nemškemu poslaniku. Časopisje in občinstvo je prepričano. da bo kontroverza z Zdr. državami glede podmorskih čolnov v najkrajšem času končana. Bank of England poškodovana. ^ Berlin, Nemčija, 22. septembra. Prekmorska agentura poroča, da je bilo glasom poročil potnikov, ki so dospeli iz Londona v Amsterdam, pri zadnjem napadu Zep-pelinov na London, poškodovano tudi poslopje angleške banke, katero je zadela ena bomba. V splošnem pa je bila povzročena škt -da veliko večja kot se je oficijel no prignalo. Pcžar v velikem poslopju. Velikansko poslopje Union Warehouse Co. v Los Angeles, Cal., je postalo včeraj žrtev plamenov z vsemi prodajalnami in drugimi predmeti vred. Povzročena škoda znaša nad milijon dolarjev. Pozor, pošiljatelji dsnnria1 Denarne posiijatve * bodemo sprejemali kij .o Italijo, pošta gre nemeiljer.c p?-ko HOLANDIJE to SRAMV -VUB .11 ^pauu y^y, Z&daja poročila nam naznunjt 130.000 kvadratnih kilometrov z J°> ^ se denarne posiijatve ne ii več kot 16,000.000 prebivalci bi plačujejo v južni TIROLSKI niše anektiralo. Kako si predstav- GORIŠKEM, DALMACIJI ir. de ljajo zagovorniki tega načrta na- loma v PRIMORJU. — Za de1 še razmerje do ljudi, katere se ISTRE, KRANJSKO vso in enaki misli podvreči nemškemu gospod- apodnji STAJER in druge notra stvu?" n-Se ^aje pa posluje pošta kakm v mirnih časih, seveda traja poši ljanje in izplačevanje kaka dv& tedna dalj, nego v mirovnih raj merah. Od tukaj s« vojakom n» mor» denarja pošiljati, ker jih vedne prestavljajo. Ubko pa se poSlJ* sorodnikom ali inancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako v«?do * njegov naslov. Denar nam pošljite po 'Dom> ■tic Postal Money Order", ter pr. % c m 9 Dr. Flint umrl. V New Torku je umrl včeraj dr. Austin Flint, kojega izvid v procesih Harry Thawa je največ pripomogel, da se je spravilo tega morilca v umobolnico. Bil je star 79 Iti. Odpoklicanje dr. Dumbe. Washington, D. C., 22. sejtem-bra. — Avstro-ogrski poslanik dr. Duraba je sporočil državnemu departments da ga je odpoklieala njegova vlada na dopust in da bo odpotoval dne 28. septembra na parniku "Rotterdam". Istočasno je naprosil Dumba za • UBWH UXV1JVJ ViUCI , l(C2 UI ' varnostno spremstvo. Državni de- lofit« natanfotf VaŠ naslov in on partment pa stoji na stališču, da ©Mb«, kateri m ima izplačati ima opraviti z dunajsko vlado in da ne bo izposloval tega spremstva preje, dokler ne dobi zadovoljivega odgovora na poslanico washingtonske vlade, v kateri se zahteva odpoklicanje dr. Dumbe. Beg "zanimivega" arestanta. Allentown, Pa., 22. septembra. Rudolf Kruger, ki je baje nemški špijon ter je pred dvemi tedni na' cesti napadel nekega moža, nakar je bil obsojen na devet let ječe. je pobegnil danes zjutraj, potem ko je prežagal omrežje v oknu svoje celice. Iz listin, katere se je; našlo pri njem, je razvidno, da je stal v službi nemške vlade ter da je bil natančno informiran glede „JV,JW) ..^— r ,VVU1U ^» obratovanja v Bethlehem Steel naš oglas. j napravah, kjer se izdeluje muni- TVRDKA FRANK BAKSEk cijo za zaveznike. • t) Cortlaadt St* Itn Tftrfe. Jjt K $ K $ 5.... .90 120.... I9.gr 10.... 1.T5 | 130.».. 31 45 15.... 2.60 uo.... i3.1> 20..., 3.40 150.... 24.75 25____ 4.25 160.... l< 30.... 5.05 170.... 28.(5 35____ 5 ;»o 180____ 40.... 6.70 190.... 31.:J5 45.... 7.55 200..., 33. UG 50 ... 8.2f> 250___ 11.25 55,... 9,10 300.... 4 '-'.F 0 60.... 9.'.O 350,... 67.75 65...» 10.73 400____ 6«. 00 70 ... 11.55 450.... 74.25 75____ 12 40 500____ 82.50 80.... 13.20 600.,.. 9!» no S5 .. _ 14.05 700.... 115loC 90 .. 14 83 800.... 132.0< 100.... 16.50 »00... 148.5 18.15 1000.... lr3 0l Ker se cena tedaj j ako ipretni ___ '»US NARODA" Daily.) end tubaaiifed by tha Ibt^iic Publishing Go. * corporattei. i f S^hwiKK, rreaideat. I OUTS BENEDIK, Treasurer, ft. of buauMMti of the corporation and addresses of above officers : rtlnnat Street, Borough of M*c-New York City, N. Y. t oeio ietc vel j a list z» Ameriko in .... ...... .........$3.00 po' ...................1.50 kSta t a fntslc New York........ 4.00 pot leta ta mesto New York ... 2.00 v vr.'^« te va« leto...........4.60 au.le«....,........2.65 1 "feftlgU............ 1-70 NAHODA" izhaja vsak dan Nivzemdi nedelj in praznikov. "C .1 .AS NARODA** 3S4B?> of the People") r' *'? exempt Sundays and Holidays, i .OrKxipuon yearly $3.uG. GLAS NARODA, 23. SEPTEMBRA, 1915. ass miru. Raditega je pro-nemška stranka v Rusiji takorekoe inrtva. C'asi in razmere so se izpreme-nile in nobenega povoda ni za pričakovanje. da bodo doživeli Nem-vi v Rusiji v tej zimi isti poraz, ki je vzel leta 1812 Napoleonu vso moč. Nemčija in Avstrija pa morata držati na iztočni fronti najmanj 2.000.000 vojakov, ker bi bile drugače postojanke tako redke, da bi pričeli Rusi takoj prodirati. Napoleon je čutil brezuspešnost vojevanja proti Rusiji. Kakor hitro je dospel v. .Moskvo, je pisal carju Aleksandru pismo, v katerem je prosil slednjega, naj on sam diktira mirovne pogoje. Isto razpoloženje vlada sedaj v Berlinu. Nemške armade so izvršile vojaške čudeže, a brez vsake koristi. /uj 'd'Tur>i)rt>( oi. ure«m4 t ' tr po^p'sa In osobnosti se ne ijotujejo. m* i.€ , ago voli pošiljati pc — 3» ooey Order. • - etia i kraja naročnikov pro-■ da e- nam tudi prejinj« • - mtiAča naznani, da hitreie najdemo naslovnika. i ijHim io pe^iljatvam naredite ta o»aiov: 'GLAS NARODA-. rt'aa ic St., New York City. T«l»fon 4687 Cortlandt, 44« Stališče Rusije. h'rwiwME Simpson z Edinburgh ■učiliiča, ki se je pred kratkim • d iz Petrograda, pravi v'I>on-ik Chronicle", da ni niti naj-njšepa dvoma, da je Nemčija ku zadnjih, par mesecev več enkrat poskušala skleniti z sij.> separaten mir. Simpson lvi. da je oficijelni Petrograd pričali, da bi Nemčija rada • uila z Rusijo mir, in sicer na illugi nikake vojne odškodnine, Jalje povračila vsega zasedene- ozemlja ter trgovinske pogod-s katero bi se odprlo nemški : ruskim produktom in to pod jšimi pogoji kot dosedaj. i" a izjava, d asi ravno iz pri-anskega vira ter raditega pod-.'tia dvomu, bo seveda demen-ana od onih, ki drže z oficijt-l-Nemčijo. Pa ce ima profesor npson prav ali ne: vspričo dej-v je brez vsakega dvoma, da bi tn.^rad lahko dal mir pod ome-aiini pogoji, če bi ruska vlada i 'la tako. Rusija in ruski na-l [»a stoji za carjem v sklepu, »<* nadaljuje z vojno, tudi če v' Rusijo pozvalo, naj dopri-s.- št- večje žrtve kot jih je do- ■ičftku vojne je bila na Ru-:>recej močna stranka, na »je je bil znani grof Witte. anka se je zavzemala za Govor nemškega državnega kancelarja. l*red kratkim se je pričelo novo vojno zasedanje nemškega državnega zbora. Razprava se je vršila o desetmili jardnem kreditu, ki naj zagotovi nemškim armadam nadaljno neovirano vojskovanje. Debato je otvoril državni kaneelar Bethmann-IIollweg, ki je zavračal podtikanja sovražnikov, da bi bila Nemčija odgovorna za svetovno vojno. V uvodu je državni kaneelar poudarjal, da je položaj zaveznikov (to je Nemčije, Avstro-Ogreke in Turčije) na vseh bojiščih ugoden in tla je močna nemška armada po osvoboditvi Galicije. Poljske. Litavske iu Kurlandije izpod ruskega jarma pripravljena za nove udarce proti sovražnikom. Ob živahnem odobravanju zbornice se je spomnil Soletnice avstrijskega cesarja eer izrekel Švici, Nizozemski. Svedki in papežu za njihovo človekoljubno sodelovanje pri izmenjavi vojnih invalidov prisrčno zahvalo nemške vlade. Sovražniki pravijo, da je Nemčija v prvem letu vojne zmagala, ker se je na vojno že dolgo pripravljala, trozveza (Rusija, Francija in Anglija) da je bila miroljubna in vsled tega nepripravljena. Državni kaneelar pa dokazuje, da sta bili Rusija in Nemčija že spomladi 1914 pripravljeni. Zavrača trditev trozveze. ki pravi, da se bori za narodno svobodo in civilizacijo. Anglija je nasilno zasedla grške otoke, Rusija pa goni nesrečno poljsko prebivalstvo v plombiranih vozovih iz domovine v notranjo Rusijo — res dve krasni bojevnici za svobodo in civilizacijo. (Kako preganjajo Nemci Poljake na Poznanjskem in v Prusiji, to državni kaneelar lepo zamolčal.) zvezo, ki se je vsled do obojestranskih general nih štabov izpremenila v ofenzivno konvencijo (zvezo) in spomla- otstva interesov. Sedaj vojna, je položaj čisto Nemčija do Anglije in Rusije. Bethmann-IIollweg pravi, da bi se bila dala sedanja strašna vojna preprečiti, če bi bila Anglija le hotela. Anglija in Nemčija sta se nekaj časa pogajali za zvezo, pa angleški pogoji niso bili sprejem- . llji^'i- Anglija je namreč smatrala, /. Nmeijo kot naravno za-;da izkaže Nem6iji bno ija; O ter .p izjav jala da je teljsko usl ako ge zaveže da - * n n o v 11 r v tripleentente po- ne ])0 brez dR dl pri Prav kot je najti v Nem- državži si Bvobodne roke za slu_ udi, ki kritizirajo nemškega! f>aj da bi NWijo nasko-iH v a radi njegovo protiruske; ni prijatelji. Kmalu potem je r tako je bilo tudi v Rusiji sklenila Anglija g Francijo 0 takih, ki so bili za Nemčijo. brambno le laka Rusija je bila ' govorov posamezni trg za industri-f Nemčijo. Med obema tema ni noben^a pot^bne-ldi 1914 so se pri{;ela angleško-ru- ska pogajanja za mornariški do govor. Nemška vlada se je tudi trudi la, da ohrani dobre odnošaje z Rusijo. Toda francoska želja po revanži. panslavistična politika v Rusiji in angleške hujskarije so vedno bolj in bolj večale napetost. Nemčija je vse storila, da prepreči vojno. Nemška vlada je šla v svojem trudu, ohraniti mir. do najskrajneje meje svojih zavezniških dolžnosti nasproti Avstriji. Dne 29. julija je dobila od svojega petrograjskega poslanika poročilo, da je Sazonov izjavil, da je Avstrija vsak direkten razgovor kratkomalo odklonila. Z Dunaja pa je prišlo poročilo, da je grof Berchtold pripravljen, direktno pogajati se z rusko vlado. Nemški državni kaneelar je zato obvestil dunajskega poslanika Tschirsclikega, da obstaja najbrž nesporazumljcnje, obenem pa mu je naročil, da naj avstrijski vladi izjavi: Odklonitev vsake izmenjave mnenj s Petrogradom bi bil velik pogrešek. Pripravljeni smo izpolniti svojo zavezniško dolžnost, odklanjati pa moramo, ako nas hoče Avstrija s tem, da se ne bri- uru gacem. Rusija odklanja vsako mirovno pemudbo, ki prihaja iz Berlina. Rusija, katero je smatrati za naj-V >! j ■entimentalen narod v Evropi, stoji pod kontrolo drugih idej kot so one neposrednega lastnega interesa. Rusija je šla v l>oj, da varuje majhen slovanski narod pred neupravičenim napadom. Ona pravi, da ne bodo prišli nobeni Slovani pod peto Nemcev. V zadnjih tisočih letih, odkar so prišli Slovani in Nemci v stik, so bili Slovani ponavadi spodaj. Boj med Slo-vanstvom in Germanstvom se je pričel pred početkom tekočega tisočletja in tekom tega boja je izginilo veliko slovanskih rodov. Olo stoletje in pol se je borila Kalija, da oprosti Slovane izpod turškega jarma in tudi sedaj ne čuti nobene potrebe, da bi prišli nad&ljni Slovani pod nemško go-spodstvo. Konečno pa prepoveduje pogodba s Francijo in Anglijo, ki sta šli radi nje ▼ boj, Rusiji celo vsako razmišljanje o separatnem ga za naše nasvete, za v leč i v svetovni požar. Pokazalo se je, da se je Sazonov res motil, in direktna pogajanja so se res vršila, dokler jih ni prekinila splošna mobilizacija armade. Bodočnost Poljske. Državni kaneelar je nadaljeval : Naše in avstrijske čete so dospele do vzhodnih mej kongresne Poljske in imajo sedaj nalogo, da upravljajo to deželo. Zemljepisna in politična usoda je silila Nemce in Poljake stoletja k medsebojnemu boju. Spomin na stara na-sprotstva ne more zmanjšati spoštovanja do strastne domovinske ljubezni in vstrajnosti. s katero je branil poljski narod svojo staro kulturo in ljubezen do svobode proti Rusom. Nočem slediti svetohlinskim obljubam naših sovražnikov. upam, da bo zasedenje poljskih mej na vzhodu pomenilo začetek razvoja, ki bo odpravil stara nasprotstva med Nemci in Poljaki ter bo po vedi o odrešeno deželo izpod ruskega jarma k srečni bodočnosti, v kateri bo mogla gojiti in razvijati posebnosti svojega naeijonalnega življenja. Od nas zasedeno Poljsko bomo s sodelovanjem prebivalstva upravljali in skušali zaceliti rane, ki jih je zadala Rusija. Nova Evropa. Iz tisoč ran bo krvavela Evropa po vojni. Toda svet ne bo izgledal tako, kakor sanjarijo naši sovražniki. Oni hočejo vpostaviti staro Evropo z onemoglo Nemčijo v sredini, z Nemčijo, razbito v male državice, z razrušeno industrijo in ponižno trgovino. Nemčijo. ki bi bila vazal (podložnik) Rusije, gospodarice vseh Slovanov. Tako so sanjali v Londonu. Parizu in Petrogradu. Toda stara Evropa se ne bo nikdar vrnila. Ako hoče imeti kmalu mir, se bo to zgodilo le, ako bo Nemčija močna in trdna. Nemčija si mora svojo pozicijo tako izgraditi, da bo vsaka politika, obkoliti jo7 nemogoča. Osvoboditi moramo morja, ne le za nas. temveč za vse narode. Mali narodi niso cgrožani. Državni kaneelar je nadalje izjavil : Mi ne ogrožamo malih narodov. Diplomati čet verozvez< pravijo na Balkanu, da bo zmaga centralnih držav (Nemčije in Avstrije) podjarmila tudi balkanske države, da pa jim zmaga četvero-zveze prinese svobodo, neodvisnost, nova ozemlja in gospodarski napredek. Le malo let je preteklo, odkar je Rusija z geslom "Balkan Balkaneem!" ustvarila zvezo, ki jo je potem, pospešujoč srbsko nezvestobo proti Bolgarom, pustila zopet razpasti. Šele nemške in avstrijske zmage na Poljskem so osvobodile balkanske države ruskega pritiska. Anglija je bila nekdaj njihov zaščitnik Kot zaveznica Rusije more biti le zatiralec njihove neodvisnosti. Do kraja. Govornik konečno poudarja da je sedanja vojna pokazala vso veličino nemškega naroda. Vstra-jali bomo v boju, dokler ne bodo narodi, proti katerim se vojskujemo, od pravih krivcev zahtevali miru in dokler ne bo Evropa o proščena ruskih zahrbtnosti in moskovitske osvojevalne pohlepnosti ter angleškega varuštva Državni zbor je vzel kancelar-jeva izvajanja z velikim odobravanjem na znanje in izročil predlogo o desetmilijardnem kreditu proračunskemu odseku. Občutek časti. Ruski spisal Potapenko. (Konec.) Pustila je perilo v čebru, si o-brisala roke s predpasnikom ter peljala Smurova v hišo. Po hod- <-sveži si hitro svoje moči. Včasih vendar po tri dni ne ješ ničesar. Začuden, skoro prestrašen, ga 1 Iz Avstrije. Vžigalice so se podražile. Avstrijska zveza tovarnarjev za izdelovanje vžigalic je s L sep-' tembrom podražila vžigalice, in sicer stoji škatljiea vžigalic 4 vin. niku se je šlo v izbieo, a je bilo Jf. "ledal Kaltuhin s svojnni sve-tako temno, da je moral prižgati tlmu' ^zhcnnm ocm,. Toda Smu-užigalico, da si je mogel ogledati ir"v f nadaljeval: notranjost. ' L ^ v Pr/,1V1 . lukll-P- Da. 'vse je bilo tako, kakor je! ^^o ^ti ^ skoro iz milosti prepu povedala starka. Smurov je opa- zoval ter zmajeval z glavo in šel J ven. Poslovil se je od stare, ji ' obljubil, da se vrne zopet, ko . . „ , . „ - , - -t i + ii eajno sem zašel tla. razumeš, slu prule najemnik domov ter sedel . . ,, J stili. Preživljaš se s koščkom krit ha, kaj ti ga da iz usmiljenja žena nekega vodovoza, ... Vse vem. Kaltuhin. Bil sem tam.... Slu- v prvi voz. ki ga je našel na cesti. . j Zuril se je nazaj, boječ se, da • ne bi zapustil Kaltuhin prej uni-| verze. > Prišel je ravno ob sklepu zad-! njega predavanja ter počakal pri 1vhodu. } Študentje so stopali ven, med 'njimi tudi Kaltuhin. Sumrov se mu začel z njim nek pogovor, namenoma, da bi ga zadržal in da bi drugi študentje odšli naprej. 250 milijonov za begunce. Za gališke begunce je izdala !s<*em vlada od začetka vojne do meseca avgusta letos svoto 250 milijonov kron. Kje je naju oče JANEZ ZALOŽNIK? Doma je iz Rajhenburga na Spodnjem Štajerskem in biva nekje v Združenih državah. Prosiva cenjene rojake, če k(l<> ve. da nama javi. ali naj se sam oglasi. — Janez in .Marija Založnik, Senovo štev. 2, pošta Reichenburg, Spod. Štajersko. Austria. ^ (23-24—9i čajno.... "Kakšno pravico si imel do tega?" je pra.šal Kalthuin in obrvi so se mu temno namršile. "Kako pravico? Ali mar za to potrebujem kako pravico? Zadostuje. tla sem tvoj tovariš.... In razumem te tudi, Kaltuhin. Ti1 imaš siino razvit občutek časti, j Ta je bil ranjen, čutil se je nepre-j . , . ' stano ranjenesra."' je pridružil ter .... . i -n Da. tla. da.... Urez prestan- ka!" je ponavljal Kaltuhin kakor odmev ter je pristavil z moč-i Cigaretni papir se je podražil v Avstriji. S 1. septembrom se je podra-i žila cena za cigaretni papir za 2;_ vinarja pri zabojčku. 13 sinov v vojni, Frančišek Zdanskv. ki služi kot i hlapec na neki grajščini kneza : Lobkovica na Češkem, ima tri-i najst sinov v vojni. sestro ANO Z URO A in strica J l" RJA KO V A<'. oba iz Mamili, ter ANTONA RAŠPE-iil(" iz Kamenskega hriba. Vsi so bili v Alabami. Prosim, če kdo ve za njih naslov, da mi javi, ali naj se sami oglasijo. — Anton Kovač. Iiox GO. Fostoria. Texas. Kclera na Ogrskem. Na Ogrskem je od 2. do S. avgusta 5G5 oseb obolelo, 310 pa u-mrlo za kolero. J zmed vojakov je za to boleznijo obolelo samo 23. "Poslušaj Kaltuhin'', je re- ,^ z ^ ^retu]ol Tega iull,rle Pa so 4 osebe' kel, nekaj bi te rad poprosil. . . „ . t,- ~ i L- i«, i • nisem mogel prenašati ah raz- TT A .. v ,. Kaj? je vprašal Kaltuhin - + « t - i Ustavhena ceska lista. J 1 . nines to? Jaz nisem mogel. rr, , . J ^ a' raztreseno. | , ? , 1 Tednik "Jizeran" v Mladi "Pojdi za hip z menoj."' "Čemu?" t "Da.... imam neko znanstveno zadevo.... Vidiš". (Smurov se je trudil, da bi si kaj takega domislil), "veš, prestavil sem neko malenkost z nemškega.... in na enem mestu sem zadel na neko težkočo. Ti znaš bolje nemščino kakor jaz, in zato bi rad, da bi mi pomagal." "NVodvisle List v' vlada ustavila. umeš to? Jaz nisem mogel." Povesil je glavo na mizo: potem s je nadaljeval. I f iV", • "Zato sem si izmislil to privat-; 1 ar,luhleah * no uro: in vstrajal bom. Smurov.' zdržal bom.... Samo nikomur ne ,T..100'000 15X011 PonevenL povej, za božjo voljo, Smurov. ali' ^ l**1 «,ostlu. ofie,Jal ',0S1tl Michl slišiš?.... Lažje mi bo prenašati'^ J>Pf,gi na (Vske,n -'e poneveril preziranje od strani vodovoza lunarno pismo, v katerem je bilo kakor pa od strani tovarišev." "Stoj", ga je prekinil Smurov neno, "o tem drugič. Zdaj pa se 4im , ,,, . , t- i ipokrepčaj, to je glavna stvar____ Truden sem! je odvrnd Kal- 1 - , T. . , , Ne sramuj se dalje; tovariša sva tulim neveselo. , . ' v, .. . x .., . , .... ter se poznava izza otroških let. leni bolje: pri meni se lahko r> i - • , i , ......*' ' 1 p,.P(| menoj se ti ni treba sramo- oilpocijes. Dopisi. Gowanda, N. Y. — Delavske razmere niso tukaj najslabše. Tukajšnja tovarna za lim obratuje sicer vsak dan, pa ne s polno paro. V strojarni je nekoliko slab še. Kdor dobi delo, dobi le slu čajno. Tukajšnja naselbina se dokaj hitro množi. Za evropsko vojno se še vedno zanimamo, vendar je razburjenje precej poleglo. — Ker smo že večkrat čitali o ubogem Johnu Zupanu v Grove City. Pa,, smo zbrali zanj par dolarjev, da si bo revež malo opomogel. Pozdrav! — Gregor Luin. Hostetter, Pa. — Dovolite mi. da se tudi jaz oglasim iz naše naselbine. Naročnik sicer nisem, pa se bom v kratkem naročil. Delavske razmere so srednje. Dela se podnevi in ponoči, zasluži se pa komaj toliko, da se preživimo. Za ječmenovec nam gre trda. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker jo tukaj malo kruha. Če bo kaj boljše, bom že sporočil. Pozdrav! Ignacij Kranj c. ( "Toda.... imam nujno delo/ "Kaj pa?" "Baviti se moram s svojim u-čencem; on čaka name." "Pač prava reč, če enkrat zastonj čaka! To ni nikaka nesreča.... Saj itak nikdar ne zamudiš nobene ure." Pri tem ga je prijel Smurov za ramo ter ga držal trdno, kakor bi se bal. da mu bo oni ušel. Kaltuhin se je pomišljal. Iz ko-jegakoli vzroka mu je bilo težko ugoditi tako priprosti prošnji prijatelja. Toda, dočim sta se tako pogovarjala, sta neopaženo prišla v bližino hiše, kjer je sta-noval Smurov. "No, vidiš, "saj sva že tu. — Pojdi z menoj za pet minut." "Toda jaz nimam časa, ti rečem", je odvrnil Kaltuhin s ponovnim poskusom, da bi se odte-gnil.^ "Čudno! Kaj res ne moreš žrtvovati za prijatelja deset minut?" "No, pa naj bo!" Za Kaltuhina je bilo res težko se braniti. Smurov je bil z njim vedno dober in odkritosrčen prijatelj. Sla sta v četrto nadstropje. — Smurov je imel tam malo sobico s posteljo, mizo in zofo. Vse je bilo tu čedno in cisto. Sicer je imel le male dohodke, a je imel zmožnosti si vse lepo urediti. Ljubil je red ter si je sobo vedno sam pospravil. "Sedi", je rekel ter pokazal na zofo. "Jaz bom poiskal medtem prestavo. Sicer pa vem, da bom stikal kakih deset minut. Tu imaš blazinico, pa se nasloni." Vzel je blazinico s postelje ter jo položil na zofo. "Eh, glej", je nadaljeval Smurov, "tu mi je ostalo nekaj klobase, tudi kruha. Malo bova prigriznila. Gotovo še nisi južinal? S tem si večerje pač ne boš pokvaril; še tek boš dobil." Kaltuhin je opazoval zofo z blazinico, potem se je ozrl v klobaso, ki jo je položil Smurov že na mizo, in nenadoma je zadobii njegov obraz temen izraz. "Ne, veš kaj, nimam časa!" je rekel precej pikro. "J^z grem!" S temi besedami se je na kratko obrnil k vratom ter res hotel oditi. "Oakaj.... še en hip.... Prosim, sedi!" Smurov ga je prijel za rokav in trdo držal. '4Nehaj !" je odvrnil Kaltunih z votlini glasom. "Rečem ti, da nimam časa. Kako čudno navado pač imaš, sprejemati goste!" Smurov ga je s silo pripravil do tega, da je sedel na zofo ter pri tem opazil, da njegov gost težko sope. Slušaj, Kaltuhin, ne zameri mi, toda ti si vendar----ti si strašno lačen____popolnoma one- vati. Čakaj, takoj bom naročil čaja. Kar sem. skupaj bova malo^ prigriznila .... in potem... . Re-j čem ti. da imam upanje na resnično privatno uro. Ponudili so mi! j jo. pa jo boni tebi prepustil. Jaz 'imam vendar dovolj.... No, torej ! *' Smurov je prvi dal dober vzgled ■ ter začel jesti. Z bolestno napetim l>iV"'k"v ix 100.1 >0t> kron. Slučaj je nanesel. d;i so mu prišli na sled in dobili pri hišni preiskavi skoro ves denar. Michl je bil obsojen na 18 mesecev. 'Čas' ustavljen. Kakor javljajo dunajski listi po "Češki korespondenci", so o-blasti ustavile glasilo češke socialistične stranke "Čas". Železni novci. Nemški zvezni svet je sklenil, da se v bodoče kujejo novci po 5 izrazom, kakor bi ga stalo največje samopremaganjc. se je tudi Kaltuhin slednjič odločil ter stegnil roko po kruhu. Potem sta pila DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino v Grove City, Pa. Gowanda, N. Y. Jožef Božič čaj. Kaltuhin se je polagoma! $1; ])0 50e: Luka Zdov, Anton zopet oživil ter začel pripovedo-j Nagode, Matevž Govekar, Matevž vati o svojem življenju v stano- Božič, Anton Bratuž in Gregor vanju vodovoza. To je bilo vsekako nekaj strašnega. Bilo je pomanjkanje, ki ga more prenesti prostovoljno le človek s krepko voljo. "in veš-li", je rekel Sniurovu, "jaz sem bil trdno odločen, speljati tečaj do konca. Težko je bi-io. zelo težko! Včasih se mi je zdelo, kakor da se moram vsak hip zgruditi. Toda v takih trenot-kih sem si bil v svesti, da nisem od nikogar odvisen, da nikogar nič ne prosim in da se mi ne upa nihče pogledati prezirljivo v o-braz. In ta zavest mi je dajala novih moči. Zdaj, praviš ti. se mi o-beta neka privatna ura. Hvala ti. Sprejmem jo. Nikakega vzroka ne vidim, čemu bi se brez smotra mučil, tem manj, ker o tvojem iskre nem prijateljstvu ne dvomim. Če pa bi me še preganjala nesreča, se ne bombal zdaj ničesar, nikake stiske, ne pomanjkanja. Nič več ne bi mogel prositi koga za j pomoč. Šel bom k svojemu vodo-' vozu. se preselil v temno izbo tei-'pH? se redil ob črnem kruhu. Še mo-j rem prenesti zavest, da njemu kaj, dolgujem, a nikdar več tovari-i šem!" Kaltuhinove razmere so bileJjVfc kmalu v redu. Zdaj je dobil navse-l j zadnje privaten poduk ter ni za-!®^ bredel do konca tečaja nič več v j take stiske. Smurov je dolgo molčal o tem; dogodku, in šele, ko sta bila kma-| lu potem dokončala vseuČiliške! študije ,ga je povedal pri neki! priliki v krogu tovarišev. In mnogi so se spomnili, kako nepremišljeno, kako brezvestno so bili žalili Kaltuhina s svojimi pogledi, ko ga je sila prisilila, da si je iskal pomoči pri svojih tovariših. — spomnili so se tega in zardeli. Eksemplarična kazen. Veletežee z oljem v Frai ko-brodu. Maks Bensinger, je bil radi prestopka maksimalnih con obsojen na 10 000 mark globe. Luin; Anton Zakrajšck 2-"ic. Conemaugh, Pa. Josip Škarja '>0 centov. Rojaki, spominjajte se reveža! Uredništvo. Rad bi izvedel za naslov brata JOHNA MEJAŠ. Zadnji čas je bil nekje v Pennsvlvaniji. Kdor ve za njegov naslov, prosim, da naznani, ali pa naj se sam zgla-si; sporočiti mu imam. da se je brat Frank ponesrečil v premo-gokopu. — Anton Mejaš, Box 13, Scofield. Utah. (21-23—9) Rad bi izvedel za brata JOHNA KOSTLLLO. Star je 45 let. Pred 2."» leti je prišel v Ameriko in se naselil v Sa:i Francisco. Kdor ve z;t njegov sedanji naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sam /glasi. — «ieo. Kostello, P.ox 100. Tooela. Utah. 21-23—'.») IŠČEM slovensko dekle za pomoč v kuhinji. in sicer v gozdni kampi. Plača .^16 na mesec ali na teden. Katera želi tako službo, naj se oglasi na naslov: Frank (ierzina. R. F. D. 1, Box 20. Coudersport, Potter Co.. Pa. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest. da je dne 19. septembra po dolgi in mučni bolezni v starosti 29 let preminula moja n ej »o za 1 »1 .i o na s< ipr o ga ANGELA KOBI. Ranjka je bila rojena v Loškem potoku ni zapušča ta a mater in tri sestre, v Clevelandu, Ohio, pa enega brata. Zemeljske ostanke ranjke smo izročili materi zemlji dne 21. septembra na katoliškem pokopališču v Brooklyuu, N. V. Tempotom se na j iskrene je zahvaljujem vsem rojakom, ki so jo tolažili za časa bolezni in jo obiskali na mrtvaškem odru. Posebna hvala pa društvu sv. Ane in odboru. ki je spremil rnnjko k večnemu počitku. Ostane naj vsem v dobrem spominu in lahka ji bodi tuja zemlja. Frank Kobi, žalujoči mož. New York, 22. septembra 1 !>!-". (23-24—9 i Kdor cenjenih rojakov ve za bivališče enega ali obeh bratov ANTONA in KRISTJANA PE-TRIC iz Vipave, prosim, da na-> znani doticna naslova na: John. Premru, SI North Main Street, | South Norvvalk, Conn., ter naj tudi sama pišeta svoji skrbni materi. (3x IS,20.23—D) Imam v zalogi prave importirane LUBASOVE ^ # HARMONIKE kakor tudi K O V č e K E iz Slovenjega Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik. Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd. Alois Skulj, P. O. Box 1402 New York City, N. Y. Minister — rekrut. Pri sedaj se vršečih prebiranjih 43- -50-letnih Črnovojnikov v Bu-dlmpeti, je bil za sposobnega spo-mogel si od stradanja.... Jej ven-' znan tudi ogrski finančni rnini- dar nekoliko." ster dr. Teleszkv. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET Zastopnik 'GLAS NARODA" 92 Cortlandt Street, New York, N. Y. rAUKBGAN, ILh. PRODAJA fina vina, izvrstne amots« patentirana zdravila. PRODAJA vosna listka vaab prakoator-fkih črt. POŠILJA denar * atari kraj »DaaijlTa in pošteno. UPRAVLJA tm ▼ ttotaraki poael »padajoča dela. t _ fiT.AS XABOffA". 23. SKPTEMBTl'A, 1!>15. Slovanski Svet. —srs Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva. Napisal prof. Lubor Niederle. a mu 7. (Nadaljevanje) .Slovani, ki so spadali v njen nekdanji največji obseg, — dobi so pn nesli stolieo carja in patriarhov začasno v Ohndo r-utili činidalje bolj Bolgare in so si to zavest skupnosti, da-,,di.o v isti meri. ohranili proti sosedni sodobno se tvoreci .i. /i-li tudi v Času trde sužnosti, v katero so prišli po prihodu ,kih Turkov. * . k; ki so leta 1393 dobili Trnovo, so si že leta 1396 z bitko kopolju popolnoma podjarmili Bolgarsko in držali v tej suž-mroil do leta 1676—8, ko je bila vsled upora in vsled sočas-..vanju Rusije povrnjena Bolgarom zopet svoboda in sa-no življenje. Sprva sicer samo delu, ki je prebival med Donavi ;:ro p'] an i no, toda k nji se je pripojila vsled tiho nastale re-i.idi Bolgarska Rumelija do Dospadskih gor, toka Arke, .ke Planine in Burgaškega zaliva. Del Bolgarov, ki prebiva ktno a Maeedoniji. pa čaka neprestano in do sedaj zaman o-| it v • • iz težavnih razmer, ki so vkljub vsemu trudu velesil ze-rejene. , i • i i ■; i te politične zgodovine bolgarske države je razvoj na-n . n 7. nekakim neprestanim nemirom, stresanjem, giba-ni.'znih delov naroda iz enega mesta na drugo. Že za ob- • tri-š.vegii gospodstva so se morale slovanske kolonije umikati • ■ .... j. Slovani na (iraškem so bili pri tem popolnoma asi- v teku srednjega veka — toda največ je zopet delovala invazija. • s.. Turki prišli na polotok, so se že za Marata 1. začeli na- P' o v d i v >kem in zagorskem kraju: za Bajezita I. med Plovil! 1 ;.d kanom in so ostali potem v j>orečju Mariee v "večini, v ni/inah doXIX. stol., kar vidimo iz podatkov popa Kon-, / leta 1M9 in azivlja iz kraja, ki je pretežno turško (inie-j jo : /kov. gozdov. pašnikov, gričev i. Izmed 52 vasi čir-■ 11 k« >liee imata samo dve neturški imeni, v sejmenski okolici š -!" ;>>-i gorah se je začelo pravo bolgarsko ozemlje. , sr. ! i še ■ * turške kolonizacije je bil vzhodni del severne v no oj »ust ošena Dobrudža (desertum Andreja Palatia i 1 * t i i s' ■ je naselila že pred prihodom Turkov množica Peče-. v in Kumauov (danes t. zv. Gagavzi) in pozneje Ta- / i. se je prva turška kolonizacija osredotočila v kra-iu m to v XV.—X\ i. stol., pozneje v Tuzluku in Geri-stol. nam ]»sporoča Dubrovean Pavel Djordjič, ki je tu močni turški naselitvi v okrajih Gorilovi (Gerlovo, Tu-»manu in Dobrudži. Poturčenje pa j«1 bilo tu dovršeno stol. in v (ierilovu šele v XVIII. Vidimo, da imajo mno-si slovanska imena. ur ka kolonizacija severnovzhodnih delov Bolgarske se iila s t.-m namenom. tla bi se za verovali prehodi črez f'juii po izkušnjah boja z Vladislavom leta 1443). ;arega slovanskega prebilvalstva s ostali samo neznatni (ju pri Kamčiji pri Provadipi, Sumnu in Razgradu. Ravnaš, lila na jugu v XVI. stol. množica turških Jurukov i/ Azije v nekaterih mejnih krajih Tracije in Mace- v XV Osi preoi\ rarov ib bolgarski Slovani so se umaknili po prihodu Turkov na->n\ tako da ^o bile meje naselbine Devna, Monastir, Kriv-a. Ncnovo, Njevša, Kalugerica, Divjedovo, Novoselo, torej e rt »i šumensko-varmenske proge. Toda na jugu se je za-i-ki živi Ij hitro vračati nazaj in si pridobivati stara tla. ni so predvsem izumirali vsled neprestanih bojev in se li / novimi silami: drugič pa so prihajali sem tudi novi severa * od Lovča. Nikopolja). kjer je bilo vedno mnogo in nevarnosti za življenje. Tam na severu pri Donavi so ili glavni dogodki turških bojev in zato se je domače slo-bivalstvo umikalo odtod na jug in na druge strani, igraeija je bila gotovo že davno, toda ofieijalne podatke od XVII. stol. Tako vemo. da so odšle leta 1741 boigar-1 n t lin ski Banat na Ogrskem, kjer njih ostanki šc daljo (Vinga. Bešenov), leta 1752 do 1754 je šel velik val •n (iagavzov v južno Rusi jo, drugi leta 1781—91 in za bo-: 1S01 -1S12 je šlo tretjič in največ Boljrarov črez Donavo jo -davno od Vidina) in vnovič po bitki leta 1828—29. lv_!l .it> bilo v Besarabiji 7735 rodbin z 38,000 dušami, po ž prišlo sem zopet 4400 rodbin z 27.000 dušami. Potem zo- Avstrija in Italija« BOJI PRI TOLMINU. — SITUACIJA V OKOLICI BOVCA. — ITALIJANSKI ZRAKOPLOVCI. — ITALIJANSKA URADNA POROČILA. — ITALIJA BO POSLALA NEKAJ VOJAŠTVA V AFRIKO. — VOJNOOSKRBOVALNA KOMISIJA V BENETKAH. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. so sicer sovražne sile vdrle v naše pozicije, a so bile brezizjemno z velikimi izgubami nazaj vržene. Naše pozicije so povsod trdno v naših rokah. Nad 200 italijanskih trupel leži pred našimi ovirami. Mi imamo 17 ranjencev. i h 50 It li. ko je nastal nekak mir, se je vrnilo mnogo mi nazaj v očetnjavo, št1 vedno burno in nemirno (iz li.i-1 se je vrnilo že leta 1833 900 rodbin), in obenem so stopali tudi z Balkanskih gor doli v nižine, deloma od Donave (do ;i do Dobrudže, deloma v kraj med Drinopoljem in Burga-Cirpaua in Stare Zagore . v okolico Kavakli, Kyzyl-Agača, ...77—78 in ta je povzročila velike, ie'dokom ane spremembe. Že v nje začetku so bežali Bolgari .h od Stare Zagore, Kazanlika, Gjopse, Zlatice v severne kra-i se vrnili nazaj šele tedaj, ko so prišli Rusi na jug. da n. -proti temu so se praznile tudi stare turške in čerkeske »diši vsled tesra, ker je prebivalstvo bežalo že naprej pred Ru- Na vis riši I tega, ker se niso mogli po vojni navaditi novih razmer, o je veliko izseljevanje Trkov (Jireček je cenil njih šte-nad 100.00 . glavno v letih 1S78 do 1884. in namesto njih > b rimskem miru velika imigraeija Bolgarov iz Rumelije !.■ i/, krajev pri Keri. Dimotiki. Uzunkopru. Eribolu, Plovdivu, lisi m potem iz Maeedonije, ki sta obe ostali pod turškim go-atvoai. Da. vračali so se tudi emigrantje iz Rumunske, Besara-i/ tiivri.ške gubernije, iz Male Azije in so se nastanili pri Svi-i. Varni in v Tuzluku. Selitev "priseljencev" iz Maeedonije traded n. izboljšanih razmer neprestano. Kake Izpremembe so se ! m-d prebivalstvom na nekaterih krajih, je razvidno na pr. iz skienili. o-! gost koraka s0 centimetrov, v tvoriti z dovoljenjem nemškega' francoski in italijanski armadi 7G ' eentimetrov. v avstrijski 7~> in v ruski 71 centimetrov. mestnega zapovednika v j vse šole ter tudi univerzo, k imela čisto poljski značaj. Za Carigrad. Glede položaja na v '.hodu Goreča nevesta. Dunajska šivilja. 25-letna Tv-je ka Kainz. se je i/, malenkostnih večji del italijanskega časopisja( vzrokov sprla s svojim ženinom, opustil vsa napačna olepšavanja._ V jezi je samo sebe pulila s špiri-"Corriere della Sera" razprava tom in potem svojo obleko vžga-v nekem članku te-le misli: I la. V enem trenotku je vse gorelo. Veselje Nemčije nad svojimi komisiji v Benetkah. Socijalno-1 uspehi ^ ravnotako opravičeno. kakor huda skrb zaveznikov Rusije. CpL na rusko armado Ae obstoje, toda bridka resnica kljub demokratični člani so izstopili iz komisije, ker nočejo imeti nič o-praviti s to zločinsko družbo. — Podpore dobivajo samo nekateri po protekciji, revne delavske rodbine ne dobivajo nič. Baje tudi ni vse v redu v takih komisijah v Veroni, Padovi. Bolouie, Milanu in Kimu. — Iz Lugana poročajo, da je vprašal italijanski poslanec Rai-mond v raznih listih, ali je to prav da se ravna z avstrijskimi vjetniki tako dobro, da se jim dovoli pri šampanjcu in patrijotičnih pesmih slaviti rojstni dan njihovega cesarja, dokler se ne ve. kako se godi italijanskim vjetnikom v Avstriji. — Civilna uprava tripolitanske kolonije je preložena začasno v Italijo. Vojaške oblasti ostanejo še v Tripolisu. Poštni promet z mestom Tripolis je povsem u-stavljen. — Italijansko vojno časopisje zahteva od ministra Barzilaja. ki hoče iti po Italiji delat propagando za vojno, naj gre tudi v Pije-mont, ker Turin nastopa vedno bolj energično proti vojni. — Župan mesta Belluno je odstavljen, ker dela propagando za mir. — "Taegliehe Rundschau" poroča iz Lugana: V vladi v Rimu obstajajo ostra nasprotstva glede kolonijalne politike. Poslabšanje položaja Italije v Libiji se je pripravljalo že mesece, ne da bi se 0 i'o v P i mu tozadevno kaj ulcre tiiio. Kolonija]ni minis*jr Marti- 1 < n ijbrže nalašč zamolčal v ministrskem svetu po!o''-;j v Li-biji, da ne bi ta položni zadržal vlade od vojnih pustolovščin. Italija je plačala to politiko z izgubo kolonije, katero si bo morala po končani svetovni vojni z velikimi žrtvami znova priboriti. O tem se sedaj živahno razpravlja v Italiji. — Ob soški fronti se nahaja tudi princ Louis Bonaparte. — Padla sta v zadnjih bojih polkovnik Robert in major knez Carci-ollo. — Razne zanimivosti, Pomotoma ustreljen kot ulomilec. 1 Iletni John Bogge iz Philadel-phije, Pa., ki se je mudil v New Yorku na obisku pri sorodnikih temu sili na dan. V Londonu go- vore celo o pohodu na Petrograd in Moskvo, kar so sicer prazna domnevanja, pa ravnotako huda je možnost, da se obrne Nemčija v. velikimi masami svojih čet proti zapadu. Avstrija pa proti jugu. Potem bi šlo za odločitev v vojni. Upanje, da bodo balkanske države opustile svojo nevtraliteto, se zmanjšuje, čeravno bodo postale balkanske države, če zmagata centralni sili (Avstrija in Nemčija"). podložne države cesarstev. Čctveiozveza more računati le nase. Njegova postojanka v aktivu izkazuje človeške rezerve, prostost gibanja na morju in zmožnost medsebojnega podpiranja. Kljub temu to ni dovolj. Padec Carigrada je potreben, ravnotako uvedba splošne vojaške dolžnosti na Angleškem, in treba je napeti vse sile, da se izravna prednost centralnih držav glede oboroževa- Ženin je posušal plamen udu-šiti, a se je sam opekel; nevesta jt* smrtnonevarno opečena. Dijaki za prostost govora in uka. Pililadelphia, Pa.. 21. septembra. — Dijaki in več članov fakultet pennsvlvanskega vseučilišča bo pričelo z bojem za prostost govora in uka, in sicer v zvezi z odpustitvijo profesorja Seott Nearinga. PEVSKA DRUŠTVA, PRIJATELJI SLOVENSKE NAR. PESMI: POZOR! Izšel je tretji zvezek izbranih narodnih pesmi in prepričan sem, da ustrežem z izdajo tega zvezka vsem slovenskim pevcem in prijateljem domačega lepega petja. — 2. zvezek obsega 32 narodnih pesmi, in sicer: 20 rnožkih, 7 mešanih in 5 ženskih zboiw. — Pesmarica 3. zvezek obsega 30 novih narodnih pesmi: 1. Adijo, pa zdrava ostani. 2. Dekle, kdo bo tebe troštou3. Fantje se zbirajo I. 4. Fantje se zbirajo II. 5. Goreči ogenj. (i. Hladna jesena že priha- nja. Le potem je zmaga mogoča.'ja. 7. Je pa davi slanica pala. S. Kaj pa dekle tukaj delaš? 9. Kaj Pešci. Preti začetkom svetovne vojne so se velikomestni ljudje že skoro odvadili hoditi. Vse so imeli na razpolaganje, železnice, tramvaje, omnibuse. izvoščeke, kolesa in le še čakali, kdaj se vpelje redni promet z letali. Sicer so se dobili še vedno ljudje, ki so z vrečo na Krbtu in veliko palico v roki lazili po hribih, a najbolj so se zanje vendarle zanimali karikaturisti. Vojna je zdaj naučila .'judi zopet hoditi. Po 40 do 60 kiiometrov iia dan so že marširali naši vojaki. težko otovorjeni in dostikrat po najslabejših cestah, polnih visokega blata. Širši krogi sploh ne vedo. koliko more prehoditi treniran pešec. Svetovni rekord v hoji je dosegel Kanadee G. II. Goulding, pri olimpiških vajah v Stoekholmu. Ta je v 46 minutah in 28.4 sekundah prehodil 10 kilometrov pota. rabil torej okroglo pet minut za en kilometer. Leta 1906 je Anglež Buttler prehodil 40 kilometrov v 3 urah 40 minutah in 20 sekundah. Pri ameriških tekmah je že marsikak pešec prehodil v enem denvu sto kilometrov. Pri armadah vežba-jo seveda vojake tudi v hoji. — Nemški vojak napravi vedno 114 korakov v minuti, avstrijski 115. ruski 116, francoski in italijanski je bil ustreljen včeraj zjutraj od 120. nekega Charles Lamina, ki je sta-j Francoski in italijanski alpinci noval v isti hiši. Slednji ga je in bersaglijeri napravijo časih ce-lami ob imenovani cesti štirikrat J smatral kot ulomilea. Deček je u-'lo 148 in 150 korakov na minuto. .'Dolgost korakov je različna. — V si je zmislu naš cesar, naš kralj. 10. Kedo bo listje grahu. 11. Kje je moj mili dom? 12. Le sekaj, sekaj smrečico! 13. Le semkaj k meni sedi! 14. Ljub 'ca moja, oj koti si s "noč hodila? 1">. Majolka bod' pozdravljena. 16. Moj očka so mi rekli. 17. Moj oče ima konjička dva. 18. Mornar: Nezvesta bodi zdrava. 39. Moj fantič je iz gor-njeg kraja. 20. Ne bom se možila na vsoče gore. 21. Nocoj pa. oh nocoj. 22. Oblak' rdeči so. 23. Plenice je prala. 24. Raste mi raste trav-ca zelena. 25. Stara mati kara me. 26. Sijaj, sijaj solnčice. 27. Takrat v starih cajtih. 28. Terezinka. 29. Trije kovači. 30. Že rožce na polju cvetejo. Evo vam torej 62 slovenskih narodnih biserov! Da si jih lahko vsakdo naroči, posamezni pevci in pevke, društva, sem določil ceno eni pesmarici samo £1.50. Obe pesmarici skupaj $2.50. Društvom pri večjem naročilu 25% popusta. Naročilu je priložiti dotično svoto v gotovini, poštnem Money Orderu ali v znamkah. Vsako naročilo se izvrši z obratno pošto. Razen tega je pri meni dobiti muzikalije kakršnekoli vrste, par-titure ali poedmi glasovi katerekoli pesmi, solo, dvospevi, fin papir za kopiranje not, kemična črnila in instrument za orkestre, eitre, violine itd. Pišite I Ivan M. Adamič, pevovodja slov. pevskega društva "Slavec", 1336 Lincoln PL, Brooklyn, N. Y* GLAS NARODA, 23. SEPTEMBRA, 1f)l'. Jugoslovanska B : :H Katol. Jedneta a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIXI J t-redsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertori Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOT^S KOSTELIC, Box 5S3,Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZTTNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Roek Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn. LOUTS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, Štev. 2, Ely. Minn. JOHN GRAHEK, at., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne bode oziralo. Društveno glasilo: "G LAS NARODA." ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne itvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker ini brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobceno. Uredništvo G. N. jedly z dobro slivovko, sedel k j svoji mizi ter pregledoval menice. • Janoševa je iztekla že predvčerajšnjem. Nejedly mu je posodil še ,na svatbo in po svatbi takoj zgra-,bi Janoša. Nekoliko dnij utegne še počakati, saj za dvanajstodstotne .obresti se že splača čakati. Na to prisili Janoša, da mu pod roko proda imetje, kupi ga na polovico zastonj, potem pa razproda na I drobne kosce. Od tega bo imel več-;ji dobiček nego od onih dvanajst odstotkov; dobi jih dvajset in še več. Bogatin Nejedly se je v duhu veselil, kako spravi lahkomiselnega Janoša na beraško palico____ V mesečni noči sta šla Karol in Zofija kakor dve blodni duši. Nista pričakovala, da bosta tako kmalu vzdramljena iz svoje brez-skrbnosti. Nista govorila; glas jima je obstajal v grlu. toliko več pa sta čula. Oba so vznemirjale enake misli; rajše bi ostala sama. da se potolažita, da si zamoreta reči še mnogokrat, da se imata rada iu da proti njuni ljubezni bodo zaman volja in povelja Zofijinega o-četa. Kaj bosta delala med raze i Ijenimi svati? Mar naj pojdeta, ko njima solza sili v oko? Mar se naj šalita, ko se bojita, da se jima glavi od skrbi ne razletita in je njuno srce prenapolnjeno z bojaznijo? Toda vendar gresta t je. Kaj bi rekli ljudje, kaj bi rekla Zuzka, ko bi tam ne imela mile Zofije, niti Jirovca V Karol je še rekel, da jutri odide v svojo rojstno vas, da obišče ro diteljj katerih ni videl že dolgo, v nedeljo pa zopet pride. Zofija sama ga je prosila, naj gotovo pride, da bi ne bila zapuščena, brez pomoči proti novemu snubaču, ka-'terega je sovražila še poprej, pred-no ga je zagledala.... Ko sta prišla v Plotovo hišo, je bila zabava najživejša. »Svatje so bili vsi kaj zidane volje. J Nejedly znovic osoruo -pogleda kupil posestvo.— Rajše ne pojdi-hčerko, na to pa, opravičivši se, te sedaj k Nejedlvnr odide ter pusti Zofija in Spurnega! 4'Ker sem že tukaj, vsekako poj-sama, da bi se ložje mogla sezna- dem. Obljubil sem/' niti.^ J "Skoro bi bila pozabila. Jožek "Cemu ste prišli k nam, gospod je dejal, da se je pripeljal v mlin Spurny?'vpraša Zofija tujca s nekdo v kočiji." Za tuje grehe. Si Jan Janča. slutila je. da Spurny pride radi Zofije. "Odpravi se. odpravi, Zofija'', m- obrne Nejedlv zopet k svoji hčeri. Zofija se je odpravljala, toda karkoli je prijela, vse ji je popadalo z rok. Bila je razburjena. A Kamin se je zdelo, kakor bi bese-odpravi se" veljale njemu, i njegovo hčer ta- kakor bi ga odganjali iz hiše. v kateri radi njegovega uboštva zanj iti bilo prostora.... Odideta ka-tudi drugi glas: "Za k<>r omamljena. (Nadaljevanje). ivohlepen je: nemara mu bo (j( ugajalo, da si žt w ko izobražen človek, tako (izku šen", dejalo ji je nekaj. Toda kma lu se odzov denar bi prodal dušo. Ves je navezan na mamon...." Glava bi se ji bila skoro razletela, ko je pomislila, kake nasledke more imeti herinal jubezen. A vendar jo je opravičevala, vendar bala se le z eno besedico dvomljivosti, vzdra-iiiit i njeno mlado dušo iz blaženega snu. Sedeli so skupaj. Karol je pripovedoval, kaj vse je skusil v življenju, kako je prišel v tuji svet in kako je tam, v Parizu, po mnogih naporih obrnil na-se pozornost vešeakov. Od tega časa se mu je bolje godilo, in sedaj se nadeja najlepše prihodnosti. Našel je naklonjenih src: pod njih prijaznostjo se bo svobodnejše razvijal duh mladega umetnika, nego se je to godilo v času stiske. Pripovedoval je dolgo, do poznega večera. Nihče se ni spomnil, tla je že čas, da bi šla Zofija, dru-žiea, z ostalimi družicami k večerji prepevat pri kolaču. Tudi Karol se je pozabil, kako se j«* še danes rano veselil na razkošen pesmi teh družic. Čutil je sedaj samo jedilo hrepenenje: prebivati pri ljubljeni deklici. Bila je v slovaški opravi, s katero je zainenila danes svojo mestno obleko, kot naj zal j ša slika. Bilo je ob devetih. Nejedly je prišel domu mračen in neuljuden kakor navadno. "Nikakor mi ni všeč, žena, da se vlači Zofija ven dan s tem slikarjem. ..." Gospa Nejedla ni odgovorila. "Cuješ, to ini ni všeč, utegnilo bi ji škodovati. Gospod Spurny pride v nedeljo snubit____" "Saj ga Zofija ne pozna", omeni očita je gospa Nejedla. "Kaj to meni mar? Tovarnarjev sni je, in Zofija ga vzame. To hočem jaz, iu mir besedij!" Gospa Nejedla je hotela nekaj omeniti, toda strašila se je moževega neuljudnega pogleda. "Ti dovoliš Zofiji vse. Ali je bilo treba, da je šla danes Janoše-vi za družico?" Nastane za trenutek mučno molčanje, katero pretrga zopet Nejedly. "Kupim od Janoša posestvo. — Kohn noče več čakati na denar, a jaz tudi ne. Nekoliko še pridodam, in posestvo bo naše." "Cemu nam bo?" vpraša mirno gospa Nejedla. "Zofija kmeta ne vzame. "Zofija, vedno ta-le Zofija. Ma-ri se pojdem jaz past, ko se omo-ži tvoja Zofija?" Gospa Nejedla ni razumela tega vprašanja, ki ga je izrekel mož z zopernim glasom. Ni razumela, toda bilo ji je vendar žal. da mož tako ravna ž njo. in veselilo jo je. da je mogla oditi iz sobe. Bilo ji Karola skoro ni ozrl. Vi- je tukaj tako neprijetno, tesno; d- l ^.i je /«*. slišal o njem. in zde-' svet se je vrtil okrog nje, da bi lo s«- mu je. da revni slikar ni vre-1 bila skoraj padla. Odšla je; na di-u toliko, da bi se ozrl nanj bo-i stopnjicali se je skoro spotaknila, ^.iti mlinar in občinski župan. j ter v utici na vrtu, v samoti s sol-"\o, Zofija, danes boš razdaja-jzami skušala, olajšati si srce. O-la milost, da ne greš k večerji?", mahnila je na klop ter se vroče i«' n k. I zbadljivo. Toliko da je, razjokala. Nad njo je pihljal ve-(»1 sramote in bolečine niso polile j trič v drevesnih vejah, donašal k solze. Obledela je, vstala brez be-tnjej vonjavo cvetic, rastočih na se.le ter se pripravljala na odhod, j vrtu, klinčkov in resede — toda ni "Cuj, žena, v nedeljo dobimo se zganila za nič. le k Bogu je po gosta. Pride k nam sin tovarnarja šiljala svojo prošnjo za varstvo Spurnega." Gospej Nejedli se je zdelo, kakor bi ji bodalo prebodlo srce: — ljubljenega otroka. Pozabila je tudi na se.... Ko je odšla, se je okrepčal Ne III. Nedelja je bila tukaj poprej, nego bi kdo pomislil. Toda vreme ■ bilo turobno. Prišlo je že od rana. in ni bilo ni najmanjše liade, la bi moglo prenehati. Ves svet e bil zagrnjen v meglo, skozi katero se je zaman trudilo prodreti iskreče solnee. Pri Nejedlyli v mlinu ni bilo ni nega veselega obraza. Že od ra-lega jutra se je pripravljala gostija. ker je Nejedlv tako ukazal: toda nihče se ni mogel otresti misli. da vse, kar se na kuha in nape-če, pojedo sami. Čakali so vsi. vsak na nekega drugega, a vsakemu je pravil neki notranji glas. Ia pričakovani ne pride. A vendar je prišel. Bilo je ob treh popoldne, ko se pri mlinu vstavi kočija. Iz nje stopi mož o-koli tridesetih let, s črnimi lasmi in brkami, ki pa so mu jele že si-veti, — preživelega lica, na katerem je bilo moči čitati, koliko je ta človek že užival sladkosti sveta. Zofija je stala ravnokar pri oknu ter gledala v daljavo; ko je zagledala tujega moža, se je prestrašila, dihanje v prsih se ji je zožilo in ustnice so nehote šepetale: 'Nemara je to on?" Toda ni bilo časa premišljevati, kajti oče je že pripeljal tujega moža ter predstavljal svojo hčer — gospodu Spurnemu, sinu tovarnarja Spurnega. Spurny je bil pri pogledu na Zofijo močno ganjen. Bilo je to o-paziti na njegovem licu, ki se je takoj zmagoslavno zasvetilo in na katerem je dejala vsaka mišica: "Ni bilo napačno, da si prišel. Le pogumno, brez plena ne odideš." Zofija je ostala mirna, dasirav no je v njeni notranjosti razgrajal kruti boj. Bledica ,ki se ji je razlila po licu, ji je dodajala posebno čarobno mičnost. Ko bi se bil Spurny znal še kaj navdušiti, ne bila bi ostala Zofija mrzla zanj, toda ti časi so zanj že davno minili. Prikazen zalega dekleta je tako zdražlji-vo vplivala nanj, kakor grenčiea na jezik sladkosnedeža. "Iz nje postane enkrat ženska", — si je mislil v duhu — "a č« je resnica, da dobi toliko denarja, znal bi se ž njim rešiti propada." Zofija je začutila do njega nepremagljivi odpor ter sklenila, da se ga bo branila brezobirno. V než nem dekličjem srcu je dozorela krepka volja, da se ne uda temu človeku, kateremu se je pohotnost čitala iz očij. "Toda, ko bi bil tukaj Karol! Toda on ne pride v ta kem vremenu" — je javkala v duhu ter se zamislila. "Gospodična je nekako zamišljena', ji omeni s prisiljenim nasmehom Spurny. Ta smeh pa spre leti Zofijino telo kakor kačji pik Nejedly, ki je precej s početka opazil hčerino nepriljudnost, 30 pri besedah Spurnega grozeče po gleda. Zofija se trpko nasmeji. "Ne čudite se, gospod Spurny.' krepkim in strogim glasom, kakor bi imela pred seboj pobalina, ka-rega namerava kaznovati. Spurny se zelo začudi temu posebnemu glasu, vsekakor pa se še sili na smeh. "Da se poklonim vaši krasoti, mila gospodična." "Tako dobrikanje je pač odveč. Me vaščanke nismo privajene na take sladke besede z nežnim smehom. "Nikakor, ne dobrikam se, gospodična. Poklanjem se samo vaši nebeški krasoti, kakor zasluži. Vi ste kakor Venera...." "Dovolite, gospod. Povejte mi brez dobrikanja, čemu ste prišli?" — sili ona vanj. Spurny postane nestrpljiv. Ni vedel, ali ima takoj odgovoriti naravnost. ali še nekoliko počakati. Jezil se je na samega sebe, tla ga vaško dekle spravlja v zadrego.. Premišljal je. "Cemu premišljujete? Mar ne smem vedeti?" Sklep je bil storjen. "Smete. Prišel sem, tla vas poprosim za vašo roko." "Brez mojega dovoljenja?" "Nikakor, gospodična. Samo z vašim dovoljenjem." 4A kaj učinite, če ne privolim?' "Ali bi mogli biti tako okrutni, gospodična? Ne. ne morete; vaše angeljske oči mi pravijo to. v katerih čitam le milost in dob-oto." "Ne citate dobro", se nasmehne Zofija, in ko bi bil Spurny bolje pazil na ta njen smeh, bi bil čital iz njega samo preziranje. "Gospodična, ali bi mogli zavreči mojo ljubezen, katere se je vnelo do Vas moje srce?" je de-klamoval z zoperno pretiranostjo Spurny, in Zofija ni vedela v tem trenutku, ali se mu ima smejati ali imeti z njim sočutje. "Veste kaj. gospod?" se obrne k njemu resno. "Otresite se vseh teh ognjenih dokazov ljubezni in spregovoriva o vsem mirno. Ali bi vzeli za soprogo deklico, katera juhi drugega, 111 katera bi vas nik-lar ne mogla ljubiti?" Spurny ne odgovori. "Zares, vi bi je ne vzeli, ker to ji bilo proti vaši časti, napraviti nesrečno slabo dete. Vaša pot. go-spod, je bila zaman. Vedela sem. •emu pridete, ter trdno sklenila, la vas niti za trenutek ne pustim v negotovosti. Očeta imate 11a svoji strani. Toda kakor je Bog nad menoj — k oltarju me spravite h1 mrtvo." Te besede je izgovorila Zofija tako strastno in s tako odločnostjo, da se je Spurny kar prestrašil. Bila je še bledejša. ko je govorila svojo prisego, in ko jo je izrekla, ni se mogla dalje premagati, ni mogla, dalje ovirati solza, ki so se ji v debelih kapljicah ulile po bledem licu ... Karol Jirovec je prišel v dežju in blatu ter se vstavil pri teti V5ia-hovi, da tu osnaži vsaj nekoliko svojo obleko. Povedal je teti, čemu je prišel, in ona, ko je to slišala, ni bila preveč navdušena ob njegovem prihodu. Opazila je že 11a Zuzkini svatbi, da sta si ta dva bolj naklonjena nego bi bilo treba, toda ni rekla nič. "Kakor sta se sešla", si je mislila, "tako se razideta ter pozabita drug na drugega." Toda. evo, nista pozabila! Se ve — mislila je — Zofija je vrlo dekle, je bogata, toda Karola bi bilo škoda, ko bi prišel pod o-blast mlinarja Nejedlega. "Torej bi vzeli Zofijo?" "Da, teta. Zelo mi je všeč." "Vrla je in zala, pa tudi učena bolj nego vsi doktorji; dobi dokaj denarja, toda jaz bi od tega ne hotela niti beliča. Koliko visi na teh denarjih solz in kletve!" "Cemu teta?" "Ti denarji niso pošteni; vsi so pridobljeni oderuški.... Janoš je že prišel ob kmetijo. Kmalu po svatbi mu jo je hotel Kohn prodati, toda Nejedly jo je kupil poprej, nego je prišla na javno dražbo. Opeharil je Janoša za njo, nagovoril mu polno glavo nekaj in ta mu jo je dal na pol zastonj. Na tak oderuški način je pridobljeno vse mlinarjevo imetje. Nejedly bo že enkrat še obžaloval to, pa če ne on, nesrečen postane tisti, kateremu da svojo hčer in svoje imetje. Na takem premoženju ne more biti božjega blagoslova." "Kaj bo sedaj z Janoševimi?" "Na dnino pojdejo, in potikali se bodo po kotih. Takšno imetje, toda otroci vendar ne dobe nič. Efti to izve Martin, bržkone vse pobi-je. Martinova žena ve že to. Bila je še pri Janoševih, ko je Nejedly "Mogoče; imel bi dospeti sin nekega tovarnarja." "Gotovo je prišel snubit?" "Mislim: zato še rajše grem tje-kaj." "Ne hodite, ne poznate še tega Nejedlega. Obžalovali boste to enkrat — brani mu teta. "Ne, ne bom, teta. Zofija me ima rada. mati mi je naklonjena in o-odvrne ona'če" — dostavi s prisiljenim smehom — "čemu bi se mnogo brigali zanj. O11 se ukloni.' "Ali mislite? Toda jaz bi se med to rodbino ne mešala. Bala l»i se, da me pri prvem koraku doleti nesreča. Revna Zofija, da ima takega očeta." "Sedaj vidite, teta; a kdo ve. komu bi jo dal, ko bi je ne vzel jaz. Že grem. Na noč pridem zopet k vam." "Le pridite", odvrne teta, a v duhu ji je vedno nekaj dejalo, naj !>i Karol nikar ne hodil v mlin.... (Konec prihodnjič.) ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Pittsburgh, Pa.! Ignacij Pojasnit Ignas Magister, Z. Jakie la U. i. Ja kobich. Steelton, Pa.: Anton Hren. U1U7 Sto, Pa.: Joseph SkerlJ. Wert Newton. Pa. ia skalita: Joslj Joran. Willock, Pa.: Frank Bern* la Jocepk PeterneL Toelc. Utah: Anton PaiM. Wiaterquarters, Utah: Ixrals Bla dcfe. Black Diamond. Wash.: Gr. Po renta Bavensdale. Wash.: Jakob Bom Davis, W. Va. la sksUea: Joka Br* sick. Thomas, W. Ta ia okolica! fru| Kocijan In A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StampteL Kenoha. Wis.: Aleksander Pewilr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Seplch Heronim Svetlin. West Aliis, Wis.: Franf Bfol 14 uouis LonCariS. Roelt Springs, Wyo.: A. Justin, VaL 1 Stalich in Valentin Marcina. Kemmcrcr. Wyo.: Joels Hoteli CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLIT VENIKI: Duhovni boj .-.60 Evangelijska zakladnica t-.50 Gospod usliši mojo molitev z pesebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat :-.50 Jezus in Marija b—.40 Marija Varhinja 1—.60 Marija Kraljica —.60 Skrbi za dušo —.60 Vrtec nebeški r-.40 NAftl ZASTOPNIKI, cater! so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Nir~*Blk Canemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridgc. Pa.: Anton Jerlna. Canonsborg, Pa.: John Kokllch. Brooghtoo. Pa. In okolica: A. Dea •a*. Davragh, Pa.: Dragu tin Slavi«. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Snhor Cxport. Pa. in okolica: John Prootor Forest City, Pa.: Karl Zalar la W* 'Who. Varen. 1*» * Vntns Vaintl^i Greensburg Pa. In okolica: Joeept Novak. Irwin, Pa. In okolica: Frank Dos* to Johnstown, Pa.: Frank Gsbrenja lx John Polanc. Marianna, Pa: E. Gottlicher. Meadow Lands. Pa.: Georg Sekali* Monessen, Pa.: Math. Klkelj. Mosn Boa. Pa. ia okolica: Frank _ . ______ POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. ui 2. del vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemako-sloven- ski slovar Schimpffov slovensko-nem- ški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po Slovensko-angleška slovnica, vez. Spisovnik ljubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po -.50 Na jutro vem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, 1., 2. in 3. zvezek po Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrinski O j etiki Odkritje Amerike, yea. Prihajac Pregovori, priliko, reki Prst božji Randevouz fc—-30( t—.30 t-.20 ^-.20 :-.15 .20 !—.20 t—.19 ^.80 i—.30 .—.25 1—.20 (—.25 Revolucija na Portugalskem —.20 -.40 Senila t—.15 .— 30 Simon Gregorčiča poezijo t—.45 .'40 Stanley v Afriki ^-.20 _ 40 Sherlock Holmes, _.70 ^ gvezek po —.80 _.00 Sveta noč 1—.20 Z—.50 [ Srečolovec —.20 __.50'Strah na Sokolskem gradu, r—.45! 100 zrezkov $5.00 __40' Strelec s—.20 ,_.401 Sanjska knjiga, velika —.30 _.15! Štiri povesti t—.20 : Tegetthof —.25 $1.20p °jan na Balkanu, 13 zvez. $1.85 $4.00izlate jagode, vez. —.30 $1.00 Življenjepis Simon Gregor-— 50 čiča •—.50 ' Ži vljenja trnjeva pot >—.50 $1.00 kruhom —.20 —.20 Življenje na avstr. dvom ali __25 Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.79 $1.20 $1.20 $2.00 $1.20 —.60 $1.00 —.40 —.40 —.50 —.50 —.50 SPILMANGVE POVESTI: ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk (—.20 Belgrajski biser ■—.20 Beneška vedeževalka r—.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo t—.15 Božični darovi t—.15 Burska vojska s—.25 Cerkvica na skali t—.15 Cesar Jožef II. ^.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke ^-.20 Don Kižot «—.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola ^-.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda >—.10 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po s—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem f—.20 Izlet v Carigrad <—.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo ?—.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo f —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril . —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič t—.20 Na divjem zapadu, vea. »—.60 OPOMBA: Naročilom je prilo 1. zv. Ljubite svoje sovraž- nike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indij- skega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske pove- sti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin ;—.30 11. zv. Rdeča in bela vrt- nica p—.30 12. zv. Boj in zmaga 1—.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja r—.30 15. zv. An gel j sužnjev r—-.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijan- skih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja t—.33 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol «—.29 Cigani —.40 Pri puščavniku —.20 Putifarka —.20 Raztresenca ' '—.30 Starinarica : —.20 Županova Micka t—.30 Idealna Tašča i—.20 RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po -—.03 ducat po t—.29 Z slikami mesta New Yorka po —.29 Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali —.33 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali —.10 Združenih držav, mali —.10 veliki —.29 vezan —.50 Balkanskih držav - —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po »—.28 žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina je uri v**« *nah ie vračunana. au IZVRŠEVALCI ODBOR: Frank S*k*er, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Edward Kali s h, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. .st i Ki KI VOJAŠKE VESTI. Imenovanja v armadi. Nadpo-očnik v rezervi 31. lovskega ba- :ilji>n;i Tomaž lieve je imenovan i stotnika v rezervi. — Za re-•i v:ui nadporoenike so imenova-i r<-/'Tvni poročniki: dr. Ivan ikar pri 7S. pešpolku, dr. Josip o/.ur pri 7!>. pešpolku, .M. Rehek ■.'i lov-kem bataljonu. Kresi* iir liobek pri bosensko-hereego-:isk«"ui lovskem bataljonu, Ka-»1 Ki iž pri liO. lovskem bataljo-i. Teodor Drotenik pri pe.š-oik i. Oton Koser pri 1)7. pe.špol-11, .losip Ornik pri 3. pijonirskem ;it rtljouu, Milan Hlažon pri 1>6. ■ špolku. Teodor Mateljan pri 7. a k- in bataljonu, Ivan Vidmar ri 7^. pešpolku, Josip lire/nik ri lv pešpolku, dr. Martin Ma-•i i."- [»ri ."►•». pešpolku, Edmuud evc pri 2. boseusko-hercegovin-vi n pešpolku. Dominik Lušiu t i 17. p«-špo!ku, Viktor Vasie pri 1. lovskem bataljonu. Anton riiler pri 47. pešpolku, Ivan Za-ar | * r-a 17. pešpolku. — Za po-K-nike v n-/ervi so imenovani mpoi ^«"aki in kadetje; Hajko »jee pri 17. pešpolku, Beno alj pri 7. p»*špolku, Ivan lieree. >pokl Kunšek, Fran Lobojec, iip Pleva, Viljem Lestijak iu ii| AmbniM pri 7. pešpolku, O-ir Mulej, Viktor A moje in Kor-i,l l>obrota pri 17. pešpolku, •ment l'avlovsek in .Matija Ma-[."■ p i 22."pešpolku, Anton Sar-i. Aleksander Rižcer in Vladi-L* Kaveiiik pri 27. pešpolku, tu St 'klasa pri 35. pešpolku. gust IVrtot, Alojzij lie, Ljude-(inba in Valentin Sibie pri 47. »olkii, Ivan pl. lv<»s pri "».'j. pesku. Karol Pivec pri 92. peški:, Kdvard Lože j pri 4. bosen-i-hrreegovinskem pešpolku, O-i IJeligoj pri 4. pešpolku cesar-li tirolskih strelcev, Josip Ma-; pri 7. lovskem bataljonu, itiko Ambrož pri 10. lovskem aljonu, Ivan .JtCMiiinek pri 2. ... b • rske.ni bataljonu, Fran Kola-i-ir pri n. pijonirskem bataljonu, Friderik Vdovie pri železniškem polku iu Viktor Jernej pri hu-za rs k eni polku. KRANJSKO. Odlikovanje. Najstarejši sin polkovnika v pokoju Mihaela Lu-kanea pl. Savenburg v Ljubljani, Rudolf Luka ne pl. Savenburg. stotnik generalnega štaba, dode-Ijen najvišjemu poveljstvu južno-zapadne fronte, je dobil signum laudis. Preje je že dobil zaslužni kri/.ee 111. razreda z vojno deko-racijo. To je že šesto odlikovanje v rodbini, ki ima tri člane na vojni fronti. Pogreša se. Od moštva podmorskega čolna Št. 12 pogreša se med drugimi tudi Ljubljančan torped-ni inštruktor Makso Pustavrh, kateri je bil tudi udeležen pri u-spršuem napadu na francosko o-klopnico "Jean Bart" ter za to prejel srebrno svetinjo prvega r.i« red a. Darilo. Soprogi deželnega predsednika baronici Selnvarz je izročil Uobert Moskovič darilo 50 K /a okrepčevaluo postajo. Mcste še vedno brez moke. V Mostah ni dobiti nič moke. Trgov-ei so pa«"* dali denar za moko, pa je ne dobe, tako da zdaj nimajo ne denarja, ne moke. Kolera. Ministrstvo notranjih zadev razglaša dne 27. avgusta: Po poročilih z dne 26. avgusta je bilo v Ljubljani ugotovljenih sedem slučajev kolere pri vojakih, ki no se vrnili z bojišča. — V Vipavi so >e primerili štirje slučaji kolere. Vsi oboleli so vojaki. Umrla je v Ljubljani Antonija Jeločnik. soproga črkostavca Pavla Jeločnika, kateri se sedaj nahaja pri vojakih. Kanjka zapušča štiri nepreskrbljene otroke. Pogreb je bil 30. avgusta. Pritcžba iz dvorskega okraja. No, tega pa še ni bilo. Mnogo let že obstoji trg za živila <>b tobačni tovarni in prebivalstvo bližnje o kolice je zadovoljno kupovalo on-di živila. Nad tem se nihče ni spodtikal. razen kake posamezne delavke iz tovarne. Dne 27. avgu sta zjutraj pa je nastopila neka močka oseba, o kateri se ne ve, kdo je, niti ako je upravičena poditi kupovalce z onega prostora. Ta oseba je celo suvala z roko vsakogar, ki ni urno bežal, mu žugala tudi. da bo drugo pot še vse kaj hujšega, ako se kdo razen delavk na trg prikaže. Okoličani vprašamo: Zakaj tobačna tovarna ne da nabiti tablice na vrata, ki Iti zabranjevala vstop drugim, razen tovarniškemu osobju? In ako to obvelja, naj pa še tovarniške delavke ne prihajajo na glavni trg. To nam že preseda; krajevne razmere jasno dovolj kažejo, kako potrebno je, da mesto ljubljansko ob pričetku Tržaške ceste napravi javni Irg živil za vse sloje. Naš del mesta. Gradišče, marsikaj živo potrebuje, česar ni tukaj. Ob mirnem času ni dvoma, da si tukajšnje prebivalstvo želi dobiti tudi še cestno železnico, pošto. kavarno, park, ceste, kanalizacije i. dr. Meščani Tržaške. Rimske in Bleiweisove ceste že sedaj toplo polagamo na srce slavni mestni gosposki, da te naprave že vnaprej stvarno razmišljuje. Tatvina. 220 litrov vina je bilo ukradenih nekemu krčmarju iz kleti v Vojaški ulici v Ljubljani. Tam je shranil lansko jesen 3 sode \yna, ki so bili zaprti in zapečateni. Ko je prišel te dni pogledat -sode. je videl, da sta dva odprta in konstatiral je, da manjka 220 litrov vina. Trgovina zopet otvorjena. Lastnika tvrdke <'iulia in .lesih "Pod Trančo" v Ljubljani naznanjata, da je trgovina zopet odprta. Par mesecev po pričetku vojne sta morala trgovino zapreti, ki je bilo vse osobje poklicano pod orožje, tudi lastnika sama. ŠTAJERSKO. Padel je na severnem bojišču črkostavec Ivan Kline iz Maribora. Ob izbruhu vojne je moral, kakor mnogi drugi mariborski Slovenci, veliko pretrpeti zaradi " veleLzdaje" in "srbofilstva"'. pozneje je bil potrjen v vojake. Sedaj je konečno padel za to "izdano" domovino. Padel je na bojišču učitelj na nemški šoli na Bregu pri Ptuju Maks Flek. Bil je doma iz Sevnice. Vojak na smrt obsojen. Sodišče ij. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu naznanja, da je bil poddesetnik Karel Jandl 26. domobranskega pespolka radi ponovne dezertacije obsojen na smrt in dne 28. avgusta ob 7. zjutraj list rel j en. Smrtna kosa. Iz Šoštanja poročajo: Tu je umrl po dolgi mučni bolezni notar Vinko Kolšek. Pogreb se je vršil v soboto dne 28. avgusta popoldne. Pokojnik je zapustil vdovo in pet otrok. Za šoštanjske Slovence pomeni smrt notarja lvolška nenadomestljivo izgubo. Kar je rajni delal za nas v društvenem, družabnem in gospodarskem oziru, se v kratkih vrstah ne da popisati. Med nami mu ohranimo vedno hvaležen spomin. Velika nesreča se je zgodila v petek ponoči 27. avgusta v Dona-v ieu na Zgornjem Štajerskem. Ceber tekočega železa se je prevrnil v neko jamo, kjer se je nahajajo več delavcev. Strašna tekočina je tri delavce popolnoma sežgala, tri pa težko opekla. Nočni napad. Iz Rogatca poročajo: Kočarja Nikolaj Jurič in Urban Vodušek sta napadla ponoči delavca Jerneja Nežmaha in sta ga do smrti pretepla. Oba sn-roveža so zaprli. Ustavljeni sejmi. Iz Gradca poročajo: Sejmi za vprežno in plemensko govejo živino so zaradi kuge-slinavke in grintavke zopet ustavljeni. Velik požar so imeli v Sedlar jevem pri Podčetrtku. Zgorelo je kljub vsemu napom gasilcev 17 poslopij. Zgorele so tudi celi vrsti posestnikov vse zaloge žita in krme. Zgorela je pri M ura v i graščina Schratteuberg, in sicer popolnoma. ,S poslopjem vred je zgorel tudi en vojak. Ig poštne službe. Poštni pristav Štefan Koren v Mariboru je ime- novan za poštarja v Halbenrainu pri Radgoni. KOROŠKO. Smrt na bojnem polju. Na severnem bojišču je padel Rudolf Sehurian, dijak na celovški realki in sin Janeza Schuriana, ofieianta pri deželni vlad i. — Padel je na severnem bojišču Žiga Kastner, c. kr. kadet v 4. stotniji domobranskega pešpolka. V bitki pri Černeliči ob Dnjestru ga je zadela v srce ruska krogla tako, da je na licu mesta izdihnil svojo dušo. Že dan preje se je odlikoval s posebnim pogumom. .Stotnik Sporer, ki je sporočil žalostno novico njegovi vdovi Liziki Kastner rojeni Seheinigg v Celovcu, ga hvali s te-mi-le besedami: "Padel je, boreč se v resnici kot junak, izgled vsakemu vojaku, na častnem polju, bil je svojemu moštvu po očetovsko skrbeč predstojnik, katero mu je bilo vdano iz celega srca. Častniki smo ponosni, da smo imeli tako hrabrega tovariša med nami, vsi žalujemo po njem.*' V ruskem ujetništvu se nahaja medicinee Krat h iz Celovca. Piše. da je bil ujet dne 22. marca. Nahaja se v Celjabinsku v guberniji Orenburg. Kolera. Uradno se razglaša, da se je primerilo v Beljaku šest slučajev kolere. Vsi oboleli so vojaki. Toča je pobila po več krajih na Koroškem, tako v Gospa Sveti. Št. Tomažu pri Celovcu, Kazazah1 venski duhovnik ('omota obdol-pri Celovcu, Št. Jakobu v Rožu in'^n vohunstva in da se je v Vero-drugih krajih. j111 vršila proti njemu obravnava,j Cena moke na drobno. Deželni Pri kateri je bil oproščen, predsednik koroški je dne IS. avgusta izdal odredbo, vsled katere' HRVATSKO, se cene za različne vrste pšenične' Umrl je v Osjeku bivši hrvat-' moke iu za rženo moko pri pro-jski koalieijonaški poslanec dr. j daji na drobno določijo med 74 in j Ante Beden ie. 46 vin. Ta odredba se je objavila! Goreči vlak. Dne 27. avgusta v deželnem zakoniku in je z 20J se je užgala streha nekega vago-! avgustom stopila v veljavo. Vsak'"a P™ lokalnem vlaku Zagreb—,' trgovec z moko je dolžan v svojTSamobor. kratko potem. k«> je od-' prodajalni nabiti uradno določene -peljal z zagrebškega kolodvora, cene moke v natančno vidni pi-| Vlak je hitro zavozil nazaj in o-j razglasu šeuj so pogasili, ne da bi se bila ge so vrgli že na Ajševico. Takoj nato so naglo odleteli proti italijanskim postojankam. Padle italijanske bombe niso napravile niti najmanjše škode, ker ena, ki je padla v ulico Vogel na dvorišče izvoščeka Cot or ja, ni eksplodirala, druga pa je eksplodirala na eni njivi za Mesarsko ulico, tretja je padla na dvorišče "Venutije-vega dvorca*' v ulici Toscolaro. V soboto najbrž so bili tako razburjeni. ko so došli iz Ajševice, kjer so jih prav dobro obsipavali s šrapneli in granatami ter njih očesni živci niso bili več v stanu natanko razločevati mesta in njega predmetov. Sicer pa smo mi prav zadovoljni, da vedno mečejo svoje bombe tja. kjer ni nikogar.' Jubilej enega težkih možnarjev.. Eden avstrijskih težkih možnar-j jev, ki nosi ime padlega avstrijskega artilerijskega, podpolkovnika Riharda pl. Komer. "Rihard" in ki je že pomagal rušiti belgijske trdnjave, je obhajal nedavno na italijanski bojni črti jubilej, ko je oddal na Italijane svoj 12(H) strel. — Odkar se je ojačila avstrijska artilerijska delavnost, je krog tolminskega obmostja postalo mirneje. Italijane, ki so preje poznali silne učinke avstrijskih možnarjev v listih ter so smatrali j te vesti za pretirane, prevzame sedaj neodoljiva groza, če samo kje najdejo učinke teh topov. Oproščen slovenski duhovnik. "Pol. Korr." javlja, da je bil slo- MAZNANILO. Rojakom t Lorain, Ohio, In o- kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik JOHN KUMŠE, ki j© pooblaš5en pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois it-Wisconsin naznanjamo, da jih bo de obiskal naš sastopnlk t Upravni odbor: Predsednik: Anton rievel, 410 E. r»tli St., New York, N. Y. Podpredsednik: Jolin Pirnat, 2S01 Catalpa Ave., Ridsewood, N. Y. Tajnik: Vinko Zovnik, S")2 Anth on Ave., Kidgewood, X. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., Kidgewood, N. Zapisnikar: Ivan Gerjovich, 328 Bond St., Brooklyn, X. Y. Nadzorni odbor: • Josip Pogaehnik, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. John Jurkas, 640 Warren St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovieh, 440 Union St., Brooklyn, N. Y. Mary Kompare, 32 Stagg St., Brooklyn, N* Y. Iv—v« C'.,^!; 59 st. Mark's Place. New York, N. Y. Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, CD E. 7th St., New York, N. Y. Redne društvene seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v društveni dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. 5th St. blizu 3. Ave. v New Yorku, N. Y. in se prično točno ob 8. uri zvečer. pripetila kaka nesreča. Ciganska tolpa se potepa v va-raždinskem okraju, kjer je izvr-•likih ropov ter napad- savi. Prodajalci, ki bi po še nadalje prodajali moko po višji ceni, se bodo kaznovali. V posebnem interesu prebivalstva je. da se vsako prekoračenje cene slla V('e VL* . - * , brezpogojno takoj naznani. 11;l posamezne vasi z revolverji. Duhovniške vesti. Za knezoško- 1>ri »^i taki priliki je bil v Kri-fijske svetovalce so bili imenova-' žancih kmet Horvat smrtno ob-ni: Karol Kaponig, dekan v Ma-I beljen. Oblasti sumijo, da je to leni Št. Vidu; Janez Schmutzer,' tolpa, ki je strahovala pred župnik v Svečah; Volbenk Sera j-; tt>J"'t brežiško okolico._. nik, prost v Spodnjem Drauber-! NAZNANILO gu; Jožef Tiefenbacher, dekan v t Cenjenim rojakom v Milwaukee Marija-Rojah; p. Oton Thiel, su-1 in Sheboygan ter sploh v državi pen or samostana nemškega reda Wisconsin naznanjamo, da rojak v Brezah. — Prestavljena _sta: j. VODOVNIK ni upravičen po-Mihael Ksterle. kaplan v Crni,|birati naročnino za naš list Glas kot župni upravitelj na Javorje,'xaro(la Tor(lj rojaki. Ue vročite in Karol Marašeek. upravitelj v nm niti eenta? ker za 11jenui Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naroČ nino za list "Glas Naroda" in i« dajati pravoveljavna potrdila. Ro jakom ga toplo priporočamo. Hnravništvo 'Glaa Naroda'. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za revmatične bolečine, okorelost in negib-čnost sklepov in mišic Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor i varstveno znam-ko.- 25 in 50 centov j v lekarnah ali naravnost od F. AD. RICHTER & CO. Jgj 74-80 Wishing ton St. New York, N. Y. dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-»tavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne Bilke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list xelo razširjen. Vb« osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. -m Kneži. kot kaplan v Črno. PRIMORSKO. Po enem letu vojne. Tržaški mestnik baron Fries-Skene je na značeni ročeno svoto odgovarja on sam. Mi odgovarjamo le za s vote, ki so poslane nam ali pa izročene na-. šim zastopnikom, ki so v listu o- S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda, HARMONIKE bodisi kakrgnekoll vrste Izdelujem iu popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo posije, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnitt vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St., Cleveland. Ohio. NAZNANILO. Cenjenim aaročnikom t Pni sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovala! aa ■toimik cesarjev rojstni dan nagovoril de-putacijo tržaških Slovencev v slovenskem jeziku in zaključil takole: ''In tako naj bo torej 18. avgusta častni dan Avstrije v tem preresnem letu, za Trst in njegovo prebivalstvo dan zaupljive na-de v lepo bodočnost plodonosne-ga dela in nekaljenega blagostanja, kakor jo je naš cesar, pokrovitelj miru, vedno hotel pripravljati svojim narodom. Potem bo tudi slovensko prebivalstvo Trsta. ki se je — hvala njegovi vstrajni delavnosti in neutrudlji-vi organizaciji — povspelo do važneiga činitelja v javnem in gospodarskem razvoju mesta, ljudstvo, katerega sinovi se sedaj z junaško hrabrostjo bore za čast in bodočnost Avstrije, v okviru trdno zvezane države, pod modro, očetovsko skrbjo našega premil.; gospoda in cesarja, deležno onih dobrot, ki jih bo uživala naša| preljuba domovina po zmagoslav-J no dovršeni vojni. V tem smislu vas pozdravljam še enkrat, gosyw-' da moja, ter se vam zahvaljujem| za izražene dokaze vašega patrio-' tizma!" (Mi k temu pravimo: Ob-! ljube se obljubujejo in norci sej radujejo. Treba si je samo pomi-i sliti: Zakaj so potem razpustili) "Slovensko Matico"? Zakaj ni i več šolskih slovenskih čitank?) j Italijanski zrakoplovci nad Go-! rico. Iz Gorice poročajo: V sobo-, to dne 28. avgusta so pripluli tri-f je sovražni zrakoplovi nad Gori-; co, na vse zgodaj. Obleteli so par-krat mesto in nato odpluli proti Ajševici, kjer so najbrž metali | j bombe, ker je bilo čuti nekaj takega kakor eksplodiranje bomb. Ni trajalo dolgo, ko so zopet pri-1 Kf. IfOKKO JILauy šli nad Gorico in začeli krožitifki je pooblaščen pobirati *arol nad njo. Kar naenkrat se prikaže! nimo ia izdajati toaadevma belkasta črta pod vsakim zrako-jdila. plovom: spustili so bombe. To se j Sedaj se modi t Pitiabnrfk, ni zopet ponovilo, ker so imeli jl1®^ ia oikoBeL najbrž vsak le samo po eno, dru- Ummi^n °iBllS tlifoii" Izvanrcdna ponudba za bolne. To je zadnji mesec, ki nudimo —, da hočemo natančno pre-iskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.U0 vredno preiskavo z X-ZARKI VSE ZA $2.00. i Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo nara\Tiost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem brdnikrm se svetuje, naj se je poslužijo, tidi ako žive 200 milj oJ tu. Izplačalo se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je nevarno. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Fcnnaoent Bldg. 746 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatnt tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Vrednostna ponudba kadilcem CIGARETTES "Standard Amerike": lO HASSAN KUPONOV ZASTONJ (IZREŽlTE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO.. Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. Y. Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915. Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ci^a rete v Ameriki za najbolj razširjenecigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj m prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: , . . Kuponov Milo za bnti ......25 Čopič, Sčeiine so vložene v trd gumi . . 50 Britev, najboljše jeklo . . . .50 Jermen, dvojen za brušenje in hlajenje . . 50 Ela-tični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E. mera od ;-<0 do 44 inčev. Prikladen za vaako telo in Dostavo. Zdravniki ga priporočajo povsod 1 !0 Žepni nožič, biserni ročaj, dve klini ter pila za nohte........125 Aparat za rezanje hrane, s štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem domu........200 Pošljite kupone na Premium Department, Drawer L, 484-490 Broome Street Kuponov Zensk> ali mežki dežnik, ameriški Taffeta. Mission ročnik...... Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega n^ža, Emery brusa, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, pri Drave za odpiranje Skatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . . 3900 AMERICAN TOBACCO COMPANY New York City, N. Y. 250 300 650 \ GLAS NARODA, 23. SEPTEMB 17A. 10i, Marija Grubbe i Spisal J. P. JAKOBSEN. 7 a Glas N a r o d a p r e v e 1 G. P. 4 (Nadaljevanje) Nobenih otrok ni imela ter je bila raditega skrajno nepotrpež-]jiv;i n:i nu-stnifa mat* re. I\>l«*«r tcna. koje duša in mišljenje je vsled pomankanja .rajnega in uspešnega nadzorstva skoro zašla na napačna pota. ki >a j«> bila na drugi strani zopet ogorčena radi neupravičenosti nasilnosti. bi skoro občutila kot mir in olajšavo, če bi ji kdo pokazal s trdno kn strogo roko pravo pot. Vodilo se je pa ni na ta način. (■■•spa Bigitze j.- imela toliko opravka s politiko in intrigami, • živ. ia v t;»ko tesni zvezi z dvornimi krogi, da je ali Cele dnevf i/ostajala i/ hiše ali pa bila doma tako zaposlena, da je lahko storila Marija s seboj in svojim časom to. kar je hotela. Ce pa je -iiela gospa Rigitze kedaj trenutek časa za otroka, jo je storila lastna /amuda še enkrat tako nestrpno in ostro. < "lo razmerje se je moralo vsled tega Mariji dozdevati kot h. dastora ter je skoro izbudilo v njej domnevo, da je izobčenka, katero vsi sovražijo, a nihče ne ljubi. Ko je tako stala ob oknu ter zrla preko mesta, se jo je polotil »*ut zapušeenosti in samote. Naslonila je glavo na okvir okna tet /i i laziuišljeno na oblake, ki so počasi pluli po nebu. Pi;iv doi.ro je pojmila vso žalost hrepenenja, o kateri je go-vori'a l.ui ija. Bilo je kot da je nekaj gorelo v notranjosti in kot »ia ni i loveku preostujalo nič esar drugega, kot pustiti goreti kot je hoi' In. Vse to je poznala, a kaj naj postane iz tega? Dan je potekal /.i dnem. , nieesar. ničesar. — nikoli stvari, katere bi se veseli1:!. A!i more iti 1o tako naprej? — Da. še dolgo! Tudi potem. ! o ho dopolnilu šestnajst let. Sestra Anamarija tega pač ni pretrpel:;, bila je s"daj poročena. Povsem razločno in jasno se je še opominjala vsega hrup« in veselosti ženitovanja. še dolgo potem ko s<> jo poslali v posteljo. In godba! Ona k>i s.- gotovo tudi lahko omožila! A s kom? Morda z bratom Ta. j- bil seveda strašno grd; pa če bi že moralo biti. Kaj takega pa se je nemogoče veseliti. (_'esa se more človek na tem s\etu sploh veseliti ' Ali je kaj? — Ono ni mogla ničesar videti. Stopila je od okna. sedla počasi za mizo ter pričela pisati: Moj povsem prijazen pozdrav, poslan v Bogu. draga Anamarija dobra sestra in prijateljica! Bog te vedno obvaruj in hvala ti za vse dobro. Pišem, tla ti čestitam, ker je bil porod srečen ter sedaj sveža in pri dobrem zdravju. Draga sestra, meni gre dobro t< r s. m sveža in zdrava. Teta živi razkošno ter je tukaj večkrat dosti gostov. Večina teh je kavalirjev z dvora in razven par starih /ensk pridejo k nama le možki. Med njimi jih je dosti, ki so pozna-i na-'o ranjko mater ter jo slave radi njene lepote in drugih stva-r .1 sedim vedno s tujci Tiri mizi, a nihče me ne ogovori, razven l irik; Fn u. rika. kar hi pa on lahko opustil, ker je vedno bolj vnet . i nagajanja kot pa za pameten pogovor. On je še zelo mlad i r ni na najboljšem glasu, ker zahaja v gostilne ter druge sličnt prostore. Sedaj pa komaj vem še kako drugo novico kot to, da bomo imeli danes zvečer družbo in da bo tudi on navzoč. Vsaki krat. kadar govorim francoski, se mi smeje ter pravi, tla je ta francoščina stara pač sto let. To je zelo lahko mogoče, ker je bil "t i od .lens \ času, ko je potoval, še zelo mlad človek. Drugače u< | i hvali, ker znam tako dobro sestavljati ter pravi, da ne zna takt* nobena dama na dvoru. .Ta/, pa smatram to za komplimente t. r ne dam nič za vse. Že nekaj časa nisem ničesar izvedeta o Tje]e. Teta postane vedno huda. kadar govori o življenju očeta, ker namreč živi skupaj z žensko nizkega rodu. .laz sem večkrat žalostna a. i t * -a. kar pa nič ne koristi. Ne pusti, tla bi videl Stiho to pismo, a pozdravi mi ga od srca. — Septembra lfi."»T. Tvoja draga sestra, Marija Grubbe. 1' .igorotlni gospej. gospej Anamariji Grubbe, soprogi Stiho Hoeglis na Gjorlev, moji dragi prijateljici in sestri, prijazno pisano. —-- ■* ^ * * Dvignili so s,, od mize ter odšli v d'orano, kjer je nudila Luei j;i gostom votlo. Marija je pribežala v neko zatišje pri oknu ter j. bila napol skrita v mogočno nagubanih gawlinah. Flrik Preden!" je prihitel za njo. se pretirano spoštljivo priklonil ter rekel / zelo resnim obrazom, da ga boli. ker je sedel pri mizi tako daleč, od gospodične. Ko je govoril to. je položil svojo majhno zarjavelo roko na desko okna. Marija je pogledala na roko ter zardela do las. — Oprostite, gospodična, vidim da postajate rdeči iz srda. ker s. m si drznil napraviti vam dolžni, spoštljivi poklon. Morda je tu-
  • BUREAU OF INDUSTSIH AND IMMIGBATION. Urad v mestu New Yorknt M Mast 29th St., odprt vsaki dan sd are sjntraj do 9. popeldn® In cvedo sveier oi B. d* 19 tO* vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yeles3. Obsega 11 raznih zemljevidov. mm fOtih straneh in v*aka stran je 10* pri 131 palca rellkt; Cena samo 25 centov;" Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov ea S straneh, vsaka etran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov. Til semljevidi so narejeni v raznih barvah, da iq visk ¥ lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prt- -f bi v al cev držav in posameznih meBt. Ravno tako je povsod I tudi označen obseg površine, katero zavzemajo)posamans R države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah ln natančen naslov -In mi vam tako] odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjes* i ;tj »d jama damo popast. I Slovenic Publishing Company, i «82 Cortlandt Street New York, N Y * ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽ1TE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako t«