ALUMINIJ Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo SEPTEMBER 2018 Bodimo aktivni Bodite aktivni tudi vi. Jaz pa vas že zdaj spodbujam, da se nam pridružite na 21. Talumovem dnevu za zdravje v septembru 2019, ker bomo tudi z aktivnostmi Zdravo Talum vztrajali še naprej. Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma 9 Naslovnica: Matic Marinič, Talum Inštitut (foto: Stanko Kozel) Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d. Kidričevo, Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: aleksandra.jelusic@talum.si. Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov. Uredniški odbor: Aleksandra Jelušič, glavna urednica, Danica Hrnčič, Lilijana Ditrih in Mateja Hergula, članice, ter Gregor Jurko, član. Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak Prelom, priprava za tisk in tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. Iz vsebine 4 5 6 8 9 11 13 16 21 22 25 26 27 28 29 30 31 Talumov dan za zdravje dokaz naše vztrajnosti Objava v strokovni reviji JOM Priznanje za vodjo službe za informatiko Virtualna resničnost Obvladovanje dokumentov Sprehod skozi zgodovino 7. Dan inovativnosti v Talumu Tudi pri hrani smo lahko inovativni Proces visokotlačnega litja Po upokojitvi bosta na vrsti literatura in gledališče Intervju Navezan sem na domače okolje 20. Talumov dan za zdravje Ribiči osvojili tretje mesto Dajanje, darovanje – kdor mi daje, me uči dajati Ne zamudite Letovanje otrok v Pacugu Poletni Talumov fotonatečaj Na zdravje Križanka 6 8 9 11 13 16 21 22 25 26 29 30 leteti ALUMINIJ številka 9, stran 3 UVODNIK Zdravja ne dobite v trgovini ALEKSANDRA JELUŠIČ GLAVNA UREDNICA Naslov, ki sem ga zapisala kot uvod v septembrski časopis Aluminij, je le del citata, ki ga je zapisal duhovnik in vodni terapevt Sebastian Kneipp, znan po svojem zdravljenju z vodo (knajpanje ali izmenično prhanje s hladno in vročo vodo). Žal ali na srečo je res tako, da se zdravja ne da kupiti. Z denarjem si lahko kupimo le izvrstno zdravljenje, kar pa je jalova tolažba, saj je v tem stanju naše telo že poškodovano. Na ta svet pridemo vsi zdravi – z izjemo nekaterih – in postanemo lastniki našega lastnega telesa. Navadno se pričakuje, da za stvari, ki so v naši lasti in za katere smo odgovorni, skrbimo kot dober gospodar, jih preventivno pregledujemo in redno servisiramo. Le tako lahko namreč od svojega telesa pričakujemo, da bo brezhibno delovalo in nam dobro služilo. Odlično se tega pravila držimo, kadar gre za naše avtomobile, hiše in druge materialne dobrine, na svoje lastno telo pa pozabljamo in mu le redko dajemo prednost pred vsemi drugimi obveznostmi. Vrednosti zdravja in napačnega načina življenja se zavemo šele takrat, ko nas bolezen udari po glavi in nas zdravnik postavi na realna tla. Takrat si obljubimo, da bomo od tega trenutka naprej stvari počeli drugače. Kaj pa, če bi tokrat naredili spremembo, še preden nas v to prisili bolezen? Verjetno imate na svojem službenem koledarju za več mesecev naprej zapisan plan obveznosti, ki jih morate po- storiti. Še enkrat toliko obveznosti je na vašem zasebnem koledarju. Zdi se, da v natrpanem urniku ni prostora za dodatno aktivnost. Morda je tako zato, ker na športne dejavnosti gledamo kot na prosti čas ali kot na nekaj, s čimer se nagradimo. Na ta način prosti čas nikoli ne pride na naš urnik, ker zanj preprosto zmanjka časa. Na telesno dejavnost bi morali torej gledati kot na obveznost, ki jo moramo nujno opraviti, kajti če je ne bomo, morda že jutri ne bomo mogli opraviti vseh drugih obveznosti. Kakovostno delo je namreč v veliki meri pogojeno z našim psihofizičnim zdravjem in dobro mentalno kondicijo, ki pa je žal ne moremo pridobiti s sedenjem pri računalniku. Priložnost, da naredimo nekaj za svoje zdravje, nam je bila omogočena prvo soboto v septembru, ko smo se talu- movci že dvajsetič zapored zbrali na našem Talumovem dnevu za zdravje. Upamo, da ste tisti, ki ste na rekreativnem dogodku manjkali, imeli tehten razlog (ste bili v tem času na delovnem mestu ali pa ste bili bolni), kajti s tem niste zamudili le prijetnega druženja, temveč ste predvsem zamudili priložnost, da naredite nekaj zase. Teh priložnosti nam Talum ponuja res veliko, a če jih ne boste zagrabili, jih bo nekega dne preprosto zmanjkalo. Ne zato, ker bi se Talum naveličal spodbujati, temveč zato, ker se bo vaše telo odločilo, da vas ima dovolj. Ne smete mu zameriti, tudi telo je krvavo pod kožo. p ALUMINIJ številka 9, stran 4 UPRAVA Srečno in ZDRAVO. Na ZDRAVJE. Samo ZDRAV naj bo. Novoletno voščilo, zdravica, čestitka ob rojstvu. Veliko je situacij v vsakdanjem življe- nju, v katerih zaželimo drugim veliko mero ZDRAVJA. In vse prevečkrat se izkaže, da se teh besed niti ne zavedamo, dokler nas, naših bližnjih ali naših sodelavcev ne izda ravno ZDRAVJE. Prav zato je zelo pomembno, da na pomen ZDRAVJA vedno znova opozarjamo in za to tudi sistema- tično delamo. Veseli in ponosni smo lahko, da v Talumu že dve desetletji dejavno opozarjamo na pomen zdravja, ki je temelj za dobro in uspešno življenje in delo tako posameznika kot organizacije. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarja, da je dobro zdravje bistveno za gospodarski in družbeni razvoj in ključna skrb v življenju vsakega posameznika, vseh družin in skupnosti. Slabo zdravje zapravlja potenciale, vodi v obup in izčrpava vire na vseh področjih. Svetovna zdravstvena organizacija zato vse spodbuja k dejavni skrbi za izboljšanje in varovanje lastnega zdravja. Aktivnosti za zdravje Zdravo Talum, ki smo jih v skupini Talum kot spodbudo zaposlenim za večjo skrb za zdravje uvedli že leta 1998, so precej starejšega datuma kot zapis WHO, ki ga povzemam zgoraj. Kljub temu so že tedaj, ko smo jih uvedli, v celoti odsevale cilje organizacije, ki na svetovni ravni ljudi ozavešča o pomenu zdravja. Že pred 20 leti je v Talumu nastala preprosta formula: LASTNA SKRB + TALUM = ZDRAVJE. Od leta 2012 je skrb za zdravje zaposlenih vključena v strategijo družbe. Zadnja tri leta za promocijo aktivnosti za zdravje dodatno skrbijo Talu- movi promotorji zdravja, naši ambasadorji dobre volje, ki tudi v deževnem dnevu, kakršna je bila letošnja prva septembrska sobota, poskrbijo za pozitivno energijo med udeleženci. Letošnji 20. Talumov dan za zdravje je bil odličen dokaz naše vztrajnosti, pa tudi trme, trdoživosti, poguma in pripravljenosti na izzive časa pri uresničevanju naših skupnih ciljev. Vrednoti vztrajnost in zavzetost v naši lastni skrbi za zdravje še kako prideta v ospredje, zlasti pri tistih, ki se tega še posebej zavedamo in se aktivnosti za zdravje tudi udeležujemo. Mogoče se je sicer marsikateremu med nami preprosteje prepustiti iskanjem izgovorov, zakaj bi morda z dejavnostmi za zdravje začeli jutri in ne danes in zakaj se letos nismo pridružil sodelavcem na Talumovem dnevu za zdravje, ker morda dejavnosti niso primerne za nas. Vesel sem, da nas je v Talumu veliko takih, ki smo iskanje izgovorov presegli. Še bolj vesel pa bom, ko nas bo še več dejavno skrbelo za svoje zdrav- je. Pa naj bo to v okviru naših sistematičnih aktivnostih za dolgoročno ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih ali med svojim prostim časom. Talumovci imamo v primerjavi z zaposlenimi v drugih podjetjih veliko možnosti in priložnosti za udeležbo pri aktivnostih za krepitev zdravja, zato apeliram na vse, da to izkoristite. Še preden bi bili v to zaradi pomanjkanja zdravja prisiljeni. Kmalu se nam obeta Evropski teden športa (23.–30. september), ki letos poteka pod sloganom #BEACTIVE. Evropejce spodbuja k redni telesni dejavnosti – ne glede na starost, izobrazbo ali telesno pripravljenost. Bodite dejavni tudi vi. Jaz pa vas že zdaj spodbujam, da se nam pridružite na 21. Talumovem dnevu za zdravje v septembru 2019, ker bomo tudi z aktivnostmi Zdravo Talum vztrajali še naprej. p Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma Letošnji 20. Talumov dan za zdravje je bil odličen dokaz naše vztrajnosti, pa tudi trme, trdoživosti, poguma in pripravljenosti na izzive časa pri uresničevanju naših skupnih ciljev.« » Talumov dan za zdravje dokaz naše vztrajnosti ALUMINIJ številka 9, stran 5 Na Brdu pri Kranju so v petek, 7. septembra 2018, podelili nagrado CIO leta, ki jo podeljujejo direktorjem ali vodjem informatike za iz- jemne dosežke na področju IKT menedžmenta. Med tri nominiran- ke, ki jih je v predzadnjem krogu izbral strokovni odbor nagrade CIO leta, se je uvrstila vodja službe za informatiko Milica Pišek. Strokovni odbor nagrade CIO leta je Milico Pišek med finalistke izbral, ker je služba za informatiko v Talumu, ki jo vodi od leta 2011, ključ- ni nosilec uresničevanja digitalne strategije podjetja in uspešno izvaja informacijsko podporo raznoliki proizvodnji Taluma. Hkrati pa Milica Pišek svoje znanje uspešno predaja tako ključnim upravljavcem poslov- nih procesov kot mlajšim članom svoje ekipe, pa tudi študentom, saj kot gostujoča predavateljica sodeluje z Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru. p Priznanje za vodjo službe za informatiko NATAŠA VODUŠEK FRAS FOTO: BENJAMIN VERDENIK DOSEŽKI NAŠIH SODELAVCEV Raziskave in razvoj so gonilo napredka v vseh korakih proizvodnje aluminija in njegovih izdel- kov. Elektrolizni proces velja za energetsko intenziven, zato vse nas postavlja pred izziv, kako ta proces narediti snovno in energijsko učinkovitejši. V članku Managing the Electrolysis Process by Integrating In Situ Measurements of the Bath`s Properties, ki je bil objavljen v priznani znan- stveni reviji The Journal of the Minerals, Metals & Materials Society (JOM), je sodelavec Haris Salihagić Hrenko iz PE Aluminij skupaj z Naravoslovnotehniško fakulteto iz Ljubljane raziskal razlike med vplivom in situ meritev lastnosti elektrolita in klasičnih meritev lastnosti elektrolita na tokovni izkoristek in stabilnost elektroliznega procesa. Posebej podrobno so analizirali kemijsko sestavo in temperaturo elektrolita, povprečno nestabilnost, povprečno želeno upornost in to- kovni izkoristek. Ugotovili so, da so rezultati in situ meritev natančnejši v primerjavi z meritvami XRD. Razlika med izmerjeno vrednostjo prebitka AlF 3 lahko preseže 1,34 mas. %, kar je posle- dica priprave vzorca elektrolita za XRD. Zaradi povečanega števila meritev so dosegli znižanje temperature elektrolita (za 0,6 °C) in znižanje prebitka AlF 3 (za 0,46 mas. %). Z uporabo statistič- ne metode Hotelling T 2 je bil dokazan vpliv integracije in situ meritev na znižanje temperature in prebitka AlF 3 . Zaradi boljšega nadzora temperature in kemijske sestave elektrolita se je za 0,091 μΩ izboljšala stabilnost procesa. To je posledično pomenilo tudi zmanjšanje porabe enosmerne električne ener- gije za 11,56 kWh/t aluminija, tokovni izkoristek pa se je povečal za 0,36 % (glede na primerjalno obdobje). p Povzetek članka: //link.springer.com/article/10.1007 s11837-018-2999-5 Objava v strokovni reviji JOM NATAŠA VODUŠEK FRAS ALUMINIJ številka 9, stran 6 Virtualno resničnost uvrščamo v podro- čje digitalizacije, ki je ena izmed strateških usmeritev skupine Talum. Morda se pov- prečnemu človeku zdi virtualnost nekaj, kar je rezervirano za prihodnost, a ni tako, saj so tehnološko usmerjena podjetja v njej že pre- poznala prednosti, ki jih prinaša. V nadalje- vanju bomo zapisali, kaj je virtualna resnič- nost, kako deluje in za kaj vse je uporabna. Virtualna resničnost Talumovci boste lahko virtualno izkušnjo doživeli na 7. Dnevu inovativnosti DANIJEL VRBNJAK FOTO: PIXABAY DIGITALIZACIJA Več o delovanju VR očal na spletni povezavi: www.youtube.com/watch?v=9BBrfFvwH9k ALUMINIJ številka 9, stran 7 Kaj je virtualna resničnost? Virtualna resničnost je tridimenzionalno, računalniško ustvarje- no okolje, ki ga lahko posameznik raziskuje in spreminja tako, da postane del virtualnega sveta ali pa ga celo spreminja. Vse to mu daje občutek, da je soustvarjalec virtualnega okolja in ima nad njim popoln nadzor. Definicija virtualne resničnosti je izpeljana dobesedno. Vir- tualizacija je predstavljanje oziroma projiciranje določenega ele- menta, v tem primeru izmišljene resničnosti, ki je prikazana kot umetno ustvarjen svet. Zaradi iluzije izkušnje, ki jo projiciranje omogoča, dobimo občutek, da je projekcija realna. Človek ima različna čutila Svet spoznavamo s čuti in dojemanjem. V šoli smo se naučili, da imamo pet čutov: okus, dotik, voh, vid in sluh. Toda to so zgolj naši najbolj očitni čuti. Resnica je, da jih imamo ljudje veliko več, na primer tudi občutek za ravnotežje. Vsi obču- teni doživljaji skupaj s posebnimi zaznavnimi informacijami, ki jih poustvarjajo naši možgani, zagotavljajo, da je pretok informa- cij iz okolja konkreten in bogat. Izkušnja realnosti Vse, kar vemo o naši realnosti, torej zaznavamo s čuti. Z drugimi besedami: izkušnja realnosti je kombinacija informacij iz okolja in dojemanja teh informacij v možganih. Razumljiva je torej tr- ditev, da če lahko čuti zaznavajo izmišljene informacije, se lahko spremeni tudi dojemanje. Če bi predstavili različico realnosti, ki je v resnici ni, bi jo lahko možgani dojeli kot popolnoma realno. Temu bi lahko rekli virtualna resničnost. Kako deluje virtualna resničnost Virtualno resničnost človeku predstavimo s pomočjo elektron- skih naprav, največkrat je to povezava slušalk, projicirnih očal, vsesmerne tekalne steze in posebnih rokavic. Vsak del te kom- pilacije je potreben za simuliranje določenih čutov za dojemanje iluzije kot realnosti. To je veliko težje, kot zveni. Naši čuti in možgani so namreč raz- viti tako, da postrežejo z odlično sinhronizacijo in posredovano izkušnjo. Ko kar koli ni tako, kot bi moralo biti, to večinoma tudi zaznamo. Tukaj prideta na vrsto poglobitev in realizacija. Pomanjkljivosti, ki ločijo prepričljive oziroma prijetne izkušnje virtualne resničnosti od neskladnih ali neprijetnih, so delno teh- nične in delno konceptualne. Zato mora tehnologija virtualne realnosti upoštevati tudi psihologijo človeka. Človek ima 180-stopinjski zorni kot Primerjajmo zorni kot človekovega očesa s filmskim projicira- njem. Kar človek vidi, navadno nima istega vidnega obsega, kot ga ima film. Ljudje imamo večinoma 180-stopinjski zorni kot, in čeprav se širine našega zaznavanja pogosto niti ne zavedamo, saj smo ves čas pozorni na celotno okolico, bi opazili, če bi je del manjkalo. Podobno se zgodi, če se tisto, kar vidimo in zaznava- mo, ne sklada z občutkom za ravnotežje. V tem primeru nam postane slabo, kar se pogosto zgodi ljudem na ladji ali pri branju v premikajočem se avtomobilu. Virtualna resničnost mora biti torej izvedena tako, da se kombinacija strojne in programske opreme ter človeškega dojemanja popolnoma sklada. Na ta način dobimo želeni učinek – torej človekov občutek prisotnosti v nekem oko- lju. Namen uporabe virtualne resničnosti Virtualna resničnost je zahtevno področje, zato je za vse nas ve- lik izziv. S tem izzivom se je vredno ukvarjati, saj gre za najbolj ambiciozno zastavljeno industrijo oziroma tržno nišo. Pomisli- mo samo na področje zabavne industrije, kamor spadajo tudi videoigre, in na filmsko industrijo – to sta področji, za kateri se bo potrošnik vedno zanimal in v tem poslu se obrača veliko denarja. Področja uporabe Virtualna resničnost se uporablja tudi na drugih področjih, kot so: • arhitektura, • šport, • medicina, • umetnost, • turizem, • izobraževanje. To pa še zdaleč niso vsa področja, saj bo v prihodnosti virtualna resničnost tako razširjena, da jo bodo uporabljali prav na vseh področjih, ki si jih človek danes lahko zamisli. Virtualna resnič- nost lahko pripelje tudi do novih, zanimivih in razburljivih izu- mov in ugotovitev, ki bodo vplivali na naše vsakdanje življenje in dojemanje tega življenja. Pridobivanje realnih izkušenj Pa še ene prednosti virtualne resničnosti ne smemo spregledati: virtualna izkušnja nam omogoča, da se brez posledic prepušča- mo tveganjem in si tako pridobivamo realne izkušnje. Očala za virtualno resničnost Očala za virtualno resničnost (VR očala ali goggles) so na igral- niško-zabaviščnem področju vse bolj priljubljena. So lažja in za nošenje udobnejša kot standardna naprava HMD in že vsebujejo marsikatero interaktivno funkcijo, kot je avdio, video in sledenje gibanju glave. Precej podobna so očalom za 3D prikaz, saj oboja delujejo po principu naprav HDM, kar jim omogočajo polarizira- ne leče, ki kažejo dve sliki. Naprednejše različice teh očal vsebuje- jo sistem za sledenje gibanju glave. Ta je priključen na računalnik, ki pošilja signale za nastavitev slike – s tem se videno sklada s premikanjem človeka. p številka 9, stran 8 V okviru usposabljanj, ki so bila organizirana v devetih terminih oziroma skupinah, je bilo usposobljenih 68 kolegov sodelavcev, ki pri svojem delu aktivno uporabljajo BC. Predstavljene so bile vsebine modula Delovni dokumenti, ki zajema iskanje veljavnih dokumentov, izdelavo dokumentov, pregledovanje njihove vsebine ter obvladovanje revizij in fizičnih kopij veljavnih dokumentov. Sledil je praktični prikaz postopka ustvarjanja dokumentov in njihovega obvladovanja tako med postopkom ustvarjanja kot tudi že veljavnih doku- mentov. Delo se je zaključilo z vnosom dokumenta vsakega udeleženca v sistem. Usposabljanja so potekala v na novo opremljeni e-učilnici (309) v tretjem nadstropju upravne stavbe. Vsak udeleženec je na svojem računalniku pridobil praktično izkušnjo pri vseh postopkih in fazah obvladovanja dokumentov. Z izmenjavo različnih mnenj, dilem in težav so bila usposabljanja zelo interaktivna, na večino vprašanj pa nam je s skupnimi močmi uspelo poiskati odgovore in dobre rešitve. p Služba za odnose z javnostmi je v sodelovanju s PE Aluminij in Službo za strateški razvoj oblikovala informacijsko tablo. Na njej smo predsta- vili zgodovino elektroliz A in B ter proces delovanja obstoječih elektro- liz C1 in C2. Tablo smo postavili ob muzeju na prostem, ki je urejen v neposredni bližini elektrolize C. V njem si lahko ogledate stari elektro- lizni peči s Söderbergovo tehnologijo, ki je danes ne uporabljamo več. Podatki na informativni tabli so zapisani v slovenskem in angleškem jeziku. V primeru poslovnega obiska jo je mogoče vključiti v predsta- vitev oziroma ogled Taluma. To je še eden izmed načinov, s katerimi ohranjamo bogato zgodovino in tradicijo naše tovarne. p Obvladovanje dokumentov v dokumentnem sistemu Busines Connect (BC) Sprehod skozi zgodovino Business Connect (BC), sistem za obvladovanje dokumentacije, v Talumu služi kot dobro orodje za obvladovanje dokumentacije proce- sov, ki so povezani z vhodno pošto, računi, pogodbami in delovnimi dokumenti, kot so poslovniki, organizacijski predpisi, navodila za delo ipd. In ravno slednjim smo v poletnih mesecih namenili nekaj več pozornosti. KRISTIAN LIPOVAC ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ SISTEMI UPRAVLJANJA SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI ALUMINIJ številka 9, stran 9 INOVATIVNOST 7. Dan inovativnosti v Talumu TOMAŽ KVAS FOTO: PIXABAY leteti V Talumu letos prirejamo že 7. Dan inovativnosti. Za »pravljično« sedmo izvedbo dogodka pa navdiha nismo iskali v bajeslovju, ampak smo se raje spogledovali z naprednimi tehnologijami, kot je navidezna resničnost. Tema letošnjega natečaja Upam si! je bila nadgradnja procesov z digitalnimi tehnologijami, skladno s tem pa bomo gostili Iva Boscarola. Ustanovitelju Pipistrela, podjetja, ki sodi med najinovativnejša evropska podjetja in razvija celo električna letala, digitalne tehnologije niso neznan- ka. V znamenju letenja bo celoten letošnji Dan inovativnosti. Kot vsako leto doslej pripravljamo za naše zaposlene več spremljajočih dogodkov, katerih rdeča nit je inovativnost. Vrhunec dneva bo letalsko obarvana osrednja prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad Talumovim inovatorjem. Letos bo potekala v stari elektrolizni hali B. Poletite z nami! Pridružite se nam v četrtek, 20. septembra. Pa ne pozabite svoje letalske karte! Program prireditve 9.00–11.30 Ustvarjalna delavnica za otroke Kot vsako leto bomo tudi tokrat k nam povabili učence iz OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce na ustvarjalno delavnico. Potekala bo v šotoru pred je- dilnico. Vrtela se bo okoli izdelave papirnatih letal in – kot se za Talum spodobi – tudi letal iz aluminijaste folije. 9.00–14.30 Polet v navidezni resničnosti in uporaba VR očal Vsi zaposleni si boste lahko (na hodniku pred vstopom v jedilnico) na- deli očala za navidezno resničnost in se prepustili virtualnemu 360-sto- pinjskemu ogledu hale C, pa tudi bolj eksotičnim doživetjem, kot je vožnja na vlakcu smrti. Usedli se boste lahko tudi v pravi pravcati simu- lator podjetja Aereform in poleteli. Od 13. ure dalje bodo te virtualne dogodivščine na voljo v hali B. 14.30–16.30 Osrednja prireditev ob 7. Dnevu inovativnosti Na osrednji prireditvi – letos bo v hali B – bomo nagradili sodelavce za njihov prispevek na področju inovativnosti. Osrednji gost bo Ivo Boscarol, ustanovitelj in direktor podjetja Pipistrel, inovator in vizionar brez dlake na jeziku. Prireditev bo popestril dinamični glasbeni nastop »beatboxerja« Zhige, kot se glasi umetniško ime Žige Žmavca. p Tudi pri hrani smo lahko inovativni BRIGITA AČIMOVIČ FOTO: PIXABAY Tudi letos se bo Dnevu inovativnosti v skupini Talum pridružila družba Vital, in to z malicami in postrežbo v slogu celotnega dne- va. Rdeča nit dneva bosta aluminij in letalstvo. Prav zato bodo v imena malic vpletena imena različnih proizvajalcev turističnih ter športnih lahkih in ultralahkih letal iz različnih držav. Za imeni pro- izvajalcev pa se bo skrivala jed, značilna za državo ali območje, kjer ima sedež posamezni proizvajalec letal. DIAMOND Air Industries je avstrijski proizvajalec kompozitnih letal, ki deluje po vsem svetu. Diamond Group svojim strankam ponuja inovativne izdel- ke, storitve in znanje po vsem svetu na področjih splošnega letalstva, simulatorjev, daljinskega zaznavanja in informacijske tehnologije. Na sedežu v Wiener Neustadtu zaposlujejo več kot 500 sodelavk in sode- lavcev. Njihovi začetki segajo v leto 1981. ALUMINIJ številka 9, stran 10 Ker smo bili tudi letos pri opisu jedilnika za mesec septem- ber za četrtek, 20. septembra, nekoliko skrivnostni, vam zaradi lažje izbire malice za Dan inovativnosti tokrat pred- stavljamo podrobnejši meni: DNEVNA JUHA: DIAMOND Avstrija (goveja juha z jetrnimi cmoki) TOPLA MALICA: AIRBUS Francija (Coq au vin oziroma petelin/piščanec z vinom in prilogo iz riža) HLADNA MALICA: BOEING ZDA (cheeseburger) DIETNA MALICA: ILJUŠIN Rusija (zrezek Stroganov s kruhovo rezino) SADNA MALICA: EMBRAER Brazilija (sadje s pridihom eksotike) SOLATNI KROŽNIK: AEROSPOOL Slovaška (solata po slovaško) SLADICA: PIPISTREL Slovenija (prekmurska gibanica) Ekipa družbe Vital vam želi dober tek. AEROSPOOL je proizvajalec ultralahkih športnih letal Dynamic iz slovaškega mesta Prievidza. Leta 1990 so ga ustanovili člani aerokluba iz Prievidze. ILJUŠIN je ruski proizvajalec letal, katerega začetnik je Sergej Vladimirovič Ilju- šin. Biro Iljušin so ustanovili v času Sovjetske zveze leta 1933. BOEING Company je ameriška večnacionalna korporacija, ki načrtuje, proizvaja in po vsem svetu prodaja letala, rotorje, rakete, satelite in rakete. Boeing je eden največjih proizvajalcev letal na svetu. Ustanovil ga je William Boeing 15. julija 1916. Družba ima sedež v Chicagu v Illinoisu. Leta 2016 je zabeležila 94,6 milijarde dolarjev prodaje. EMBRAER (Empresa Brasileira de Aeronáutica) je brazilski letalski konglomerat, ki proizvaja komercialna, vojaška in poslovna letala. Leta 1969 so ga na večletno željo brazilske vlade ustanovili kot vladno podjetje. Prvo letalo družbe je bil turbopropelerski Embraer EMB 110 Bandeirante. Embra- er je dobil veliko dovoljenj za licenčno proizvodnjo letal, npr. za Piper. Leta 1994 se je družba privatizirala. AIRBUS je evropski proizvajalec reaktivnih potniških letal, sicer pa podružnica evropskega obrambnega koncerna EADS (European Aeronautic De- fence and Space Company). Sedež ima v Blagnacu blizu Toulousa v Franciji. Airbus je prvi proizvajalec, ki je uvedel sistem fly-by-wire, in to v potniško letalo A320. Proizvaja letala od najmanjšega A318 s 132 sedeži do superjumba, dvonadstropnega A380 z 853 sedeži. Z ameri- škim konkurentom Boeingom si približno enakomerno delita trg velikih potniških letal. PIPISTREL je vodilni svetovni proizvajalec ultralahkih motorno-jadralnih letal in jadralnih letal s pomožnim motorjem. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1987. Več o podjetju in njegovem nadaljnjem razvoju boste lahko izve- deli na Dnevu inovativnosti v hali B. ALUMINIJ številka 9, stran 11 Proces litja V osnovi poteka litje tako, da zlitino stalimo in jo vlijemo v ulivno ko- moro. V orodju, ki ima obliko končnega izdelka, se nato zlitina strdi in obdrži svojo obliko. Poznamo dva postopka litja, in sicer: • litje v enkratne in • litje v trajne forme. Litje v trajne forme Pri litju v trajne forme, ki je namenjeno serijskemu litju, poznamo več podvrst. Tako je lahko litje: • tlačno, • centrifugalno ali • kontinuirno. Tlačno litje Pri tlačnem litju imamo orodje, ki ima trajno formo, saj je narejeno iz orodnega jekla in ima poleg gravure z obliko ulitka še livni kanal (doli- vek) in oddušne kanale. Orodje je dvodelno, da lahko ulitek, potem ko se ohladi, vzamemo iz forme. Visokotlačno litje Ulitki se pri visokotlačnem litju izdelujejo na tako imenovanih visoko- tlačnih celicah (gre za avtomatiziran proces). Celica je sestavljena iz raz- ličnih naprav in procesov, ki se med seboj izmenjujejo po določenem vrstnem redu. Priprava taline Proces se začne s pripravo taline. Talina se pripravi v talilni peči in se po postopku čiščenja pripelje v »dozirno-vzdrževalno peč«. Peč, ki deluje po principu ustvarjanja nadtlaka, po dozirnem sistemu med procesom litja dovaja določeno količino taline v orodje. Količina taline je predpi- sana za vsak posamezen ulitek. Proces mazanja Prvi pravi proces, ki poteka na livarskem stroju, je proces mazanja. Pri tem procesu mazalna glava (mazalni sistem) skozi specialne ventile pod visokim tlakom spušča premaz na orodje. Mazanje je eden pomembnej- ših dejavnikov v procesu izdelave visokotlačnih ulitkov. Mazanje orodja ima več funkcij. Prvi pogoj, ki mu mora mazanje gravure zadostiti, je ustvarjanje mikrofilma med gravuro in ulitkom, kar nam omogoča, da ulitek vzamemo iz orodja, ne da bi se talina prijela na orodje. Drugi po- goj, ki nam omogoča kakovostne izdelke in zmanjšuje možnosti nastan- ka določenih napak na ulitkih, je hlajenje gravure s pomočjo mazalnega sistema. Orodje se premazuje z različnimi mediji in po različnih postop- kih, kot so vodotopni premazi, mikro mazanje z oljem, elektrostatično premazovanje. Proces visokotlačnega litja Tlačno litje je danes ena najhitreje razvijajočih se industrijskih aplikacij. GREGOR NOVAK FOTO: ARHIV PE ULITKI OPIS PROCESOV ALUMINIJ številka 9, stran 12 Tri faze litja Proces litja se začne, ko talino vlijemo v ulivno komoro, in je razdeljen na tri faze. • Prva faza pomeni počasen hod bata, da talina zapolni tlačno komoro in doseže ulivno režo. Začne se s pospeševanjem bata do določene hitrosti. Hitrosti bata v prvi fazi se gibljejo med 0,2 m/s in 0,5 m/s. • Druga faza tlačnega litja je polnjenje gravure. Hitrosti bata v drugi fazi so precej višje kot v prvi fazi in se gibljejo med 2,00 m/s in 5,50 m/s. • Tretja faza je faza, v kateri se talina dodatno stiska. Namen dodatne- ga stiskanja je zapolnitev skrčka taline pri ohlajanju. Faza nastopi po koncu druge faze, po zaustavitvi bata. Tlaki v tretji fazi dosegajo tudi do 1500 barov. Strjevanje Končani tretji oziroma zadnji fazi litja sledi strjevanje. Med odpiranjem orodja livni bat porine odlitek na pomično stran orodja, tam pa ga iz- metalniki porinejo iz gravure. Odvzem ulitka se opravi z robotom. Ro- bot vzame ulitek in ga nato ohladi v hladilnem bazenu ter ga odloži na obrezilno orodje, ki je vpeto na obrezilno stiskalnico. Ko ulitki na stroju pridejo iz obrezilnega orodja, v katerem se odstranijo dolivek in oddu- šniki, jih livar pregleda in zloži v palete. Celoten cikel litja lahko traja od 30 do 150 sekund, odvisno od teže ulit- ka in števila gnezd. Visokotlačni stroji se razlikujejo po zapiralni sili, ki je lahko od 50 ton in vse do 4800 ton. Na 4800-tonskem stroju se lahko odlije celotno ohišje vrat za avtomobile. Tlačno litje ima številne prednosti v primerjavi z nekaterimi drugimi tehnologijami litja (namenjeno je predvsem za množično proizvodnjo): • s procesom tlačnega litja lahko dobimo izdelke zahtevnejših oblik, ki imajo manjša tolerančna območja v primerjavi s proizvodi drugih izdelovalnih postopkov; • proizvodnja tlačnih ulitkov teče z visoko frekvenco; • ulitki imajo mnogo tanjše stene od ulitkov, narejenih z drugimi po- stopki ulivanja; • tlačno litje zagotavlja izdelke, ki so vzdržljivi, dimenzijsko stabilni in imajo videz in občutek kakovosti; • tlačna orodja lahko naredijo več tisoč identičnih ulitkov v predpisa- nih tolerancah, preden je potrebno dodatno popravilo orodja; • površina ulitka je lepša kot pri večini vrst litja; • vložke drugih kovin in tudi nekaterih nekovin lahko vstavimo v orodje in jih oblijemo; • odpornost proti koroziji pri tlačnih ulitkih variira od dobre do zelo velike; • tlačni ulitki vsebujejo več funkcij v enem delu z zapleteno obliko. V Talumu, PE Ulitki, smo leta 2016 kupili in zagnali prvi dve visokotlač- ni livni celici z zapiralno silo 1050 in 1400 ton. Tako smo gravitacijsko in nizkotlačno tehnologijo nadgradili še s tehnologijo visokotlačnega litja. Zdaj pa že inštaliramo tudi tretji tlačnolivni stroj velikosti 1800 ton. Celica je sestavljena iz tlačnolivnega stroja proizvajalca Bühler, dozirno- -vzdrževalne peči proizvajalca Striko, odjemalnega robota Kuka, obre- zilne stiskalnice znamke Diesse Presse in Weko ter temperirne naprave znamke Robamat. Celica je popolnoma avtomatizirana in nadgrajena s sistemom za hitro vpetje orodja in izmetalnih drogov, kar nam omogo- ča optimalne čase menjave orodij. Letos bomo tehnologijo nadgradili s sistemom vakuumskega in mikro mazanja (minimalni nanos ločilnega sredstva), z namenom, da bi optimirali čase litja. Le tako smo lahko v koraku z novimi smernicami – litje strukturnih delov, razvoj materialov z večjimi zahtevami (raztezek). Trenutno proizvajamo ulitke za KTM, VW in Mercedes, v razvojni fazi pa pripravljamo orodja za Wabco, Vibracoustic in BMW. p ALUMINIJ številka 9, stran 13 ALUMINIJ številka 8, stran 13 »Po upokojitvi bosta na vrsti literatura in gledališče« Pogovor z Antonom Zelenikom Moj tokratni sogovornik je Anton Zelenik, sodelavec iz družbe PE Rondelice, ki je v Talumu zaposlen že od leta 1979 in se bo drugo leto upokojil. Ko sem Antona pov- prašala o njegovih začetkih v Talumu, me je odgovor presenetil. Verjemite, tudi vas bo. ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: STANKO KOZEL TALUMOVE ZGODBE ALUMINIJ številka 9, stran 14 ALUMINIJ številka 8, stran 14 Prvo srečanje s tovarno Njegovo prvo srečanje s Talumom se je zgodilo leta 1964, ko je kot petletni mulček dobil priložnost, da si pobliže po- gleda, kaj se skriva za ograjo tovarne. Dva soseda in so- rodnik so bili zaposleni v tovarni in so o njej tudi veliko razlagali, kar je vzbudilo Antonovo radovednost. Sosed ga je nekega dne vzel s seboj v »fabriko« in Anton se obiska spominja takole: »Ne spomnim se, kje smo hodili in kaj vse smo si ogledali, mi je pa na to dogodivščino v spominu ostal dimnik, ki se je takrat še dvigoval nad tovarno. Vsi vemo, da so ga kasneje porušili. To je bil za vse nas zelo čustven dogodek, saj smo se z leti nanj navezali.« Kot otrok je sanjaril o poklicu pilota Kot otrok je Anton sanjaril o poklicu pilota. Nad letali se je navdušil, ko je katero preletelo njihov kraj. To so bila letala, ki so vzletala na letališču v Moškanjcih. Anton ni postal pilot, je pa pred zaposlitvijo veliko prostega časa preživel na letališču v Moškanjcih in opravil teoretični izpit za padalca. Žal pa se mu tudi ta želja naposled ni uresničila, saj so vmes prišli nepredvideni dogodki. Prva generacija kvalificiranih livarjev V osmem razredu osnovne šole je v razred prišel predstav- nik Taluma in učencem razložil o možnosti zaposlitve v tovarni. Že takrat se je Anton odločil, da se bo izšolal za livarja, in bil je v prvi generaciji mladih, ki so si pridobili kvalifikacijo za ta poklic. Pred tem namreč ni bilo progra- ma, v katerem bi se mladi lahko šolali za livarja. »Šola je bila na Teznem v Mariboru in prvi letnik je bil splošen, kar po- meni, da smo vsi pridobivali zanje s področja kovinarstva, šele v drugem in tretjem letniku pa smo se ločili glede na iz- brani program. Naš predavatelj je delal v Mariborski livarni in njegovo znanje ni bilo primerljivo s prakso v Talumu, saj je litje aluminija v praksi potekalo povsem drugače.« Talumov štipendist Anton je bil Talumov štipendist in vedel je, da se bo po zaključku šolanja kot livar zaposlil v tovarni. Prav zaradi tega je že med šolanjem z veseljem hodil v tovarno in si na ta način pridobil veliko praktičnega znanja. »V času moje prakse so v stari livarni ulivali 5- in 25-kilogramske hlebčke, drogove in bra- ne. Zlaganje hlebčkov ni bilo enostavno, saj so bili težki in vroči. Znati si jih moral tudi pravilno zložiti, da je bil vez stabilen.« Za Antona in druge mlad- ce, ki na področju livarstva niso imeli izkušenj, je bilo najtežje opravilo uliva- nje hlebčkov, saj je bilo pri tem treba pokazati kar veliko znanja in spretnosti. »Vroč aluminij je tekel po žlebu proti kokilam. Nad kokilami je bila posebna naprava, ki se je vrtela in iz katere je nato aluminij tekel v kokilo. Ta naprava se je pogosto zamašila, in če je nisi pravočasno očistil, je vroč aluminij stekel po tleh. Tla ob peči so bila pogosto mokra in v stiku z vročim aluminijem so nastale manjše eksplozije.« Razposajeni mladci Mladci, ki so v Talum prihajali na prakso, so bili tudi navihani. »Včasih se je zgodilo, da nam ni uspelo s traku sproti pobrati vseh hlebčkov in so morali prekiniti litje.« Leta 1979 je Anton v Talumu začel delati kot pripravnik. Te- daj je bila v Talumu livarna tam, kjer sta danes PE Ulitki in družba Talum Inštitut. Kasneje so začeli na območju današnje PE Rondelice graditi novo livarno. »Spraševali smo se, zakaj so novo livarno zgradili tako daleč stran od stare livarne. Takrat Talum namreč še ni bil videti tako kot danes. Ni še bilo elektrolize C.« Posluževanje livarske peči 6F Anton je v stari livarni pogosto delal tudi pri peči z oznako 6F. V tej peči se je ulivala silicijeva legura. »Najprej sem moral iti v skladišče silicija in ga pripeljati pred peč, nato pa sem ga z lopato metal skozi ozka vrata peči. Delo je bilo zelo naporno in moral si biti pazljiv, da si silicij metal dovolj globoko v peč. V nasprotnem primeru se ga je namreč preveč nabralo tik ob vratih peči in nisi imel prostora, kamor bi lahko naložil preostanek materiala.« ALUMINIJ številka 9, stran 15 Zaposlitev v novi livarni Anton je začel delati v stari livarni, vendar je takrat že rasla nova. V njej je začel delati leta 1982. Pred obrato- vanjem nove livarne je šla ekipa livarjev – med njimi je bil tudi Anton – na usposabljanje v Francijo. Tam so bili kar 14 dni in se seznanili z eno izmed francoskih livarn in litjem širokega traku. Tudi pri nas bo nekoč tako »Livarna v Franciji nas je navdušila – predvsem čistoča, svetlost proizvodnih hal in barvitost. Čudili smo se, saj so bile ograje v livarni pobarvane v rumeno barvo. V naši stari livarni tega nismo bili navajeni, saj je bilo vse črno in temačno. Pogovarjali smo se, da bo tudi pri nas livarna nekoč tako urejena – in danes je res tako!« Nova tehnologija in izzivi V novi livarni (današnja PE Rondelice) so lili žico, ozki in široki trak. Žice danes v PE Rondelice ne lijejo več, tudi širokega traku ne. »Za vse nas je bila to povsem nova tehnologija, ki je še nismo obvladali. Vse znanje, ki ga imamo danes, smo si pridobili sami pri delu in z izku- šnjami. Danes bi bilo nepredstavljivo, če vam bi zaupal, s kakšnimi izzivi vse smo se srečevali. No, naj vam za- upam vsaj en pripetljaj, ki se mu danes lahko smejimo.« Pripetljaj z žico Nekoč je zraven današnje PE Rondelice stala jedilnica, v kateri so zaposleni malicali. Ko je bila proizvodnja žice stabilna, so se sodelavci livarji odpravili na malico, navadno pa ta odmor ni trajal prav dolgo, saj se je iz hale oglasila sirena, kar je pomenilo, da je na liniji nekaj narobe. »Ko smo zaslišali sireno, smo vstali od mize in se nemudoma odpravili nazaj na delovno mesto. Sode- lavci iz drugih obratov so nas začudeno gledali, saj niso vedeli, kaj se dogaja. Pri litju žice se je ta začela kopičiti med livnim kolesom in zastojem v valjarni, zato smo jo morali sproti odstranjevati, dokler valjarne niso popra- vili. Nekoč je trak na liniji tekel s hitrostjo 4,5 metra na minuto, danes pa je ta hitrost 9 metrov na minuto, kar je bilo za tisti čas nepredstavljivo.« Resnica osvobaja Anton Zelenik je danes zaposlen v PE Rondelice in opravlja naloge vodje del pri ulivanju aluminija. V nje- govi ekipi je trenutno sedem sodelavcev. »Pri sodelavcih najbolj cenim odkritost. Človek si mora znati priznati, kadar kaj naredi narobe, saj na tem temeljita zaupanje in spoštovanje. Pri delu ni prostora za zamere.« Ukvarjal se bom z literaturo in gledališčem Nekoč je Anton zelo veliko bral, kasneje pa je zaradi službenih in družinskih obveznosti branje zanemaril. Ukvarjal se je tudi z amaterskim gledališčem in v le- pem spominu so mu ostale gledališke predstave, ki so jih uprizorili v ptujskem gledališču za vse zaposlene v družbah skupine Talum. Po upokojitvi bi se rad znova posvetil knjigam in gledališkim uprizoritvam ter vino- gradu. Želimo mu, da čim bolje izkoristi obdobje, ki je pred njim, že zdaj pa se veselimo tudi vabila na katero izmed gledaliških predstav. p ALUMINIJ številka 9, stran 16 Leon Vidovič vodja Servisnega vzdrževanja INTERVJU ALUMINIJ številka 9, stran 17 Ko slišimo besedo remont, takoj pomislimo na to, da je nekaj treba popraviti, zamenjati, obno- viti. Na kaj pa pomislite vi? Leon Vidovič S tem se srečujem praktično vsak mesec, tako da je to za nas običajna zadeva. Odvisno je le, za kako obsežen remont gre. Ivan Ogrinc Remonti so sestavni del našega procesa, ki pa praviloma v kratkem in skrbno načrtovanem obdobju pomenijo popolno osredotočenost na izvedbo del. Aktivnosti, ki potekajo, so: organizacija izvedbe, iskanje dodatnih delavcev kot pomoč pri posameznih delih, priprava na način dela, zagotavljanje ustre- znega orodja in materiala in podobno. Kaj vse je treba načrtovati pri pripravi in izvedbi remontov (ljudje, finančni viri, rezervni deli, zunanji, izvajalci …)? Leon Vidovič Remont je posledica stanja nekega stroja, naprave ali proizvodne linije. Naslednji korak pomeni prepo- znati potreben obseg del in oceniti strošek izvedbe. Sem spadajo ekipa, ki bo izvajala remont, nadome- stni deli in potrebna podpora zunanjih akterjev. So pa remonti, za katere je obseg del določen vnaprej. V takšnih primeri gre predvsem za to, da se določeni sklopi v času remonta samo zamenjajo, vendar je treba te sklope pripraviti že pred izvedbo remonta in tudi še potem. Tako dela v delavnici, povezana z določenim remontom, potekajo že pred izvedbo in še kar nekaj časa po že ponovno zagnani proizvo- dnji. Ivan Ogrinc Zagotovo vse od naštetega. Praviloma nimamo dovolj lastnih človeških virov za izvedbo predvidenega obsega del, zato je treba nekako »zakrpati to luknjo«. Rezervne dele običajno priskrbijo sodelavci za tehnološko pripravo na posameznih področjih vzdrževanja, drugo pa mi sami. Terminski plan je skrb- no načrtovan in se ga je seveda treba držati tudi za ceno dela preko rednega delovnega časa in dela med vikendi. V čem je razlika med rednimi, letnimi, obdobnimi, generalnimi, izrednimi remonti? Leon Vidovič Remonti so lahko zelo različni glede na obseg del in čas, namenjen izvedbi. Vsak remont, na katerega se lahko pripraviš, je boljši kot izredni. Slednji je praviloma posledica izredne odpovedi katere od kom- ponent. Takrat gre za nenačrtovani zastoj proizvodnje, to pa pomeni veliko težavo za proizvodnjo in za izvajalca remonta. Letni remont je takšen, da se nanj pripravimo in izvedba poteka brez večjih zapletov. Generalni remonti so praviloma namenjeni prenovam s sočasno posodobitvijo. Ti remonti se načrtuje- jo dalj časa, pa tudi izvedba običajno traja bistveno dlje kot pri drugih remontih. Ivan Ogrinc Menim, da se je na vse naštete remonte treba maksimalno dobro pripraviti, razlika pa je v obsegu del, zahtevnosti, času … Je pa res, da so izredni remonti lahko zahtevnejši, saj je čas, namenjen zanje, krajši, razmere za delo pa običajno težje, saj ni časa za popolne zaustavitve naprav, na katerih dela potekajo. Specifično je to predvsem za vse peči, v katerih je tekoči aluminij in pri katerih je ob takšni vrsti remon- ta marsikaj treba postoriti tudi med obratovanjem. Na kakšen način se vaša ekipa pripravi na primer na redni letni remont naprav oziroma objektov? Leon Vidovič Kot sem že omenil, je remont posledica stanja neke naprave. Zato je treba naprave dobro poznati in spremljati delovanje ves čas obratovanja. Na podlagi zbranih podatkov poskušamo predvideti čas in obseg remonta. Ekipo za izvedbo remonta sestavimo glede na predvidena dela. Od obsega je odvisno, ali postavimo vodjo izvedbe remonta ali pa določimo vodje del v posamezni skupini. Ekipa mora biti sestavljena tako, da bo delo nemoteno teklo. Izvesti je treba tudi izobraževanje, da se ekipa seznani z obsegom in namenom remonta. Pri vsakem delu obstajajo določena tveganja za zdravje in varnost. Tega se lotevamo tako, da poskušamo ta tveganja prepoznati in se pravilno opremimo za izvedbo. Po- tem je tu še prerazporeditev delovnega časa ali delo preko polnega delovnega časa. Na to je treba ekipe pripraviti in se dogovoriti vnaprej. Ljudje smo zelo različni. Za nekatere je pomembno, da vse poteka po vnaprej dogovorjenem scenariju, drugi se prav dobro znajdejo v nepredvidenih situacijah in jim to pomeni izziv. Ivan Ogrinc Priprava na redni letni remont naprav kjer koli v skupini Talum je na našem področju, v Strojnem vzdr- ževanju, glede na izkušnje, ki jih imamo, dokaj ustaljena in predvidljiva, vendar pa je treba upoštevati tudi želje naročnikov. Z vodji vzdrževanja v posameznih PE vse to usklajujemo brez večjih zapletov, saj vsi razmišljamo le o tem, kako čim bolje izvesti planirana dela. Poletni meseci niso samo čas dopustov, temveč je to tudi ob- dobje, ki ga sodelavci iz družbe Talum Servis in inženiring na- menijo za vsakoletne remonte, ki so nujni, da lahko proizvodni procesi tečejo nemoteno. K to- kratnemu pogovoru za časopis Aluminij smo povabili sodelav- ko Danico Marolt ter sodelavca Ivana Ogrinca in Leona Vido- viča, ki so zadolženi za remont vsak na svojem področju. V to- kratni številki časopisa bomo predstavili oba sodelavca, sode- lavko Danico Marolt pa bomo predstavili v prihodnji številki, saj je bila tedaj, ko je sestavek nastajal, odsotna. ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: STANKO KOZEL ALUMINIJ številka 9, stran 18 Kaj je pri pripravi in izvedbi določenega re- monta največji izziv? Leon Vidovič Razen pri generalnem remontu je najteže oce- niti obseg del. Vedno se kaj »odkrije« med iz- vajanjem remonta in takrat se je treba pravilno odzvati, da je vse končano v predvidenem roku in da bo naprava po izvedbi remonta zanesljivo delovala do naslednjega takega posega. Ivan Ogrinc Izzivov je pri pripravi remontov vedno veliko, drži pa dejstvo, da je treba tudi navidezno ne- pomembne stvari opredeliti čim bolj natančno, da je kasneje izvedba popravila boljša in učin- kovitejša. Kako usklajujete redno delo in recimo izre- dni remont (dogodek, ki ni bil načrtovan)? Leon Vidovič Naše delo je takšno, da prihaja do nepredvide- nih situacij, in tega se je treba zavedati, preden podpišeš pogodbo o zaposlitvi. Na to opozo- rimo vsakega novozaposlenega. Pri izrednem remontu je treba na hitro sestaviti ekipo in ta- krat ne moreš računati na vsakega posameznika. Ekipo sestaviš, vodja del naredi hitro oceno tve- ganja in dela se začnejo. Druga dela poskušamo takrat podrediti trenutni situaciji. Ivan Ogrinc Zagotovo vsak nenačrtovan dogodek pomeni motnjo v procesu. Seveda smo v družbi Talum Servis in inženiring oziroma v Strojnem vzdr- ževanju na to že navajeni, saj so takšni dogodki kar pogosti in jih zato mogoče malo laže spre- jemamo kot v okoljih, kjer je tega manj. Pomeni pa hitro in seveda kakovostno izvedbo teh del, hkrati pa usklajevanje že predvidenih terminov z naročniki, ki smo jim kakšen izdelek oziroma popravilo že obljubili in ga zaradi takšnega do- godka ne bomo izvedli v dogovorjenem roku. V veliki meri naletimo na razumevanje. Kakšen je pomen usposobljenosti lastne eki- pe in sodelovanja z drugimi ekipami v pod- jetju ali celo zunanjimi sodelavci in podizva- jalci? Leon Vidovič Ustrezno usposobljena ekipa je osnova – pri tem se vse začne. Vsak posameznik ima neke posebne sposobnosti in znanja. V bistvu je tre- ba samo pravilno sestaviti ekipe in stvari bodo potekale tako, kot je treba. Sodelovanje med ekipami je vedno prisotno. Pogosto je na delu več ekip istočasno. V času planiranja se je treba tega zavedati in zadeve uskladiti. Nekatera dela si morajo slediti po točno določenem zaporedju in takrat je pomembno, da vsak svoje naredi v predvidenem roku. Ni pa zmeraj lahko, zato je potrebnega veliko prilagajanja in dogovarjanja med potekom remonta. Ivan Ogrinc Usposobljenost je seveda velikega pomena za kakovostno in pravočasno opravljeno stori- ALUMINIJ številka 9, stran 19 tev. Mislim, da imamo kakovostne, izkušene in usposobljene ekipe, seveda pa je pravi pokaza- telj tega zadovoljstvo naših naročnikov oziroma kupcev. Pri vsem tem so ključni ljudje – za svojo ekipo moram reči, da je odlična, in na to sem seveda zelo ponosen! Največji, najtežji oziroma najzahtevnejši re- mont, pri katerem ste sodelovali oziroma ste ga vodili? Leon Vidovič Remonti so zelo različni. Najbolj ti ostane v spominu kak obsežnejši generalni remont. Eden takšnih je zagotovo bil tisti, ko smo obnavljali starejše žerjave v elektrolizi C. Po svoje zanimivi so tudi generalni remonti livnih strojev za zu- nanje naročnike. To je še poseben izziv, saj ne narediš samo klasičnega remonta, temveč stroje posodobiš in dogradiš. Ivan Ogrinc Izpostavljal ne bi nobenega. Vsak je po svoje zahteven, pa naj bo to na videz čisto enostaven poseg ali pa remont, pri katerem je potrebno usklajeno sodelovanje več področij vzdrževanja v družbi Talum Servis in inženiring. Na kakšen način poskrbite za svoj lastni »re- mont«? Leon Vidovič Tako kot je pomembno eno, je tudi drugo. Do- pust je treba kakovostno preživeti in se aktivno sprostiti. Tudi kak podaljšan konec tedna zna priti zelo prav. Ivan Ogrinc Da nadaljujem v stilu remontov: ne bi rekel, da sem se že kdaj resno »remontiral«, je pa večino- ma šlo na srečo za nekaj manjših izrednih re- montov, ki jih seveda nisem sam izvajal – pa tudi moja ekipa ne (smeh). So pa bili dokaj uspešni, saj kakih večjih težav in posledic nimam. Drži pa, da rad poskrbim za preventivno vzdrževanje telesa, in mogoče je tudi to razlog, da ne priha- ja do izrednih dogodkov (poškodb, nerodnosti, poškodb zaradi nerodnosti …). Zase menim, da sem bolj družaben tip človeka, ki zna motivirati ljudi okrog sebe in jih pritegniti k kakršni koli dejavnosti, pa naj gre za take na službenem po- dročju ali v prostem času. Vse te dejavnosti pa morajo biti z razlogom, da prispevajo k zdravju, dobremu počutju in dobrim medsebojnim od- nosom. Na ta način človek laže premaguje vsa- kodnevne bolj ali manj stresne situacije bodisi v službi bodisi doma. Če sem pri tem uspešen, pa naj presodijo drugi. Želim si, da bi čas za moj generalni remont prišel čim kasneje. Prepričan sem, da z vsaj malo prilagajanja in pripravljenosti sprejemati kompromise skupaj zmoremo vse! p ALUMINIJ številka 9, stran 20 Ivan Ogrinc vodja Strojnega vzdrževanja ALUMINIJ številka 9, stran 21 MOJ DELOVNI DAN Navezan sem na domače okolje Že v srednji šoli je bila kemija med vsemi predmeti zame najbolj zanimiva, ležali pa sta mi tudi matematika in fizika. Po zaključku gimnazije sem se odločil za študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, ko sem končal tudi to, pa sem se ukvarjal z iskanjem zaposlitve. Želel sem si ostati v domačem okolju in se zaposliti v podjetju, ki bi mi nudilo stabilnost. V Kidričevem sem si namreč ustvaril dom, imam pa tudi majhnega otroka, tako da mi je materialna varnost ta trenutek zelo pomembna. V času iskanja zaposlitve mi je bilo žal, da nisem izkoristil vseh možnosti, ki jih je mladim ponujal Talum. Če ne bi zamudil roka za prijavo, bi si morda kot odličen učenec lahko pridobil štipendijo in tako bi imel po končanem študiju tudi zaposlitev. V Talumu pa sem se želel zaposliti tudi zaradi tradicije – dedek, oče in še drugi sorodniki so bili namreč vsi po vrsti talumovci in tudi sam sem si želel nekoč postati talumovec. Poslal sem kar nekaj prošenj za zaposlitev in slednjič se mi je želja le uresničila, saj so me povabili na razgovor v Ta- lum in bil sem med izbranimi. Pred tremi leti sem se tako zaposlil v družbi Talum Inštitut. Zadolžen sem za področje emisij. Od vsega začetka je moj mentor Marjan Pilinger, ki je tik pred upokojitvijo, zato name prenaša svoje znanje in izkušnje. Kljub generacijski razliki se z Marjanom odlično razumeva in drug drugemu pomagava, jaz njemu pri stvareh, ki so pove- zane z računalnikom, on pa ima ogromno praktičnega znanja in izkušenj. Svoj delovni dan težko opišem, saj dan ni enak dnevu – vse je odvisno od tega, v kateri fazi je posamezno naročilo, ki ga mora naša ekipa realizirati. Kot sem že zapisal, sem odgovoren za izvajanje okoljskih monitoringov na področju emisij. To pomeni, da sem prisoten v fazi usklajevanja po- drobnosti z naročnikom, izdelave načrta izvedbe meritev, pri meritvah in pri pisanju končnega poročila. Naloge so torej zelo raznolike in postopek, ki sem ga opisal, se ne zaključi v enem dnevu, temveč traja dalje časa. Delo je v veliki meri terensko in dinamično, kar mi zelo ustreza. Pri merjenju emisij na terenu moraš biti tudi zelo iznajdljiv in prilagodljiv. Imamo no- tranje in zunanje naročnike, za katere izvajamo storitev merjenja emisij. Ukvarjam se tudi s kalibracijo aparatov, ki se uporabljajo v Talumu. Za aparat, ki je ustrezno kalibriran, se izda certifikat. Če bi vse aparate za izva- janje meritev pošiljali v kalibriranje zunanjim izvajalcem, bi bil to za Talum velik strošek. Seveda nas podrobno preverjajo tudi zunanji presojevalci. Vstajam ob 5.45 zjutraj in s partnerko najprej poskrbiva za otroka, da pride pravočasno v vrtec, nato pa se tudi sama odpraviva v službo. Na delovnem mestu sem običajno ob 7. uri. Sodelavci zjutraj skupaj spijemo čaj in poklepetamo, nato pa se vsak loti svojega dela. Navadno najprej pregledam elektronska sporočila, nato pa sledijo vsakdanje obveznosti. Z delom in z odnosi s sodelavci sem zelo zadovoljen. Vesel sem tudi tega, da sem po dveh letih dela dobil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. To mi veliko pomeni. p ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: STANKO KOZEL Matic Marinič, Talum Inštitut ALUMINIJ številka 9, stran 22 Tudi muhasto vreme nas ne ustavi Kljub muhastemu vremenu je bila na 20. Talumovem dnevu za zdravje izvedena velika večina predvidenih dejavnosti. Pohodniki in kolesarji smo bili deležni celo dvojnega doživetja – hoje oziroma kolesarjenja in še »plavanja«, saj nas je med potjo tudi namočil dež. Dežne kaplje niso odplaknile dobrega razpoloženja, ki nas je prevevalo tudi med skupnim kosilom v restavraciji Pan, kjer smo zaključili naše druženje. Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je ob tem zbranim na dnevu čestital za vztrajnost ter skupaj s Talumovimi promotorji zdravja, skrbniki aktivnosti na 20. Talumo- vem dnevu za zdravje, razrezal jubilejno torto. Vtisi Talumovih promotorjev zdravja Jože Lovenjak, pohodništvo Letos je v okviru Talumovega dneva za zdravje potekal že dvajseti po- hod, vendar nam je tokrat nekoliko ponagajalo vreme. Pot je potekala iz Doline Winettu na Jelovice vse do repetitorja, od koder je v lepem vremenu lep razgled na Dravsko in Ptujsko polje in na naš Talum. Pot smo nadaljevali do izletniške kmetije Lončarič in se tam ustavili za poči- tek, okrepčilo in debato. Po počitku smo zaradi slabega vremena sklenili pot nadaljevati po asfaltirani cesti vse do vasi Naraplje, kjer nas je čakal avtobus, s katerim smo se vrnili pred restavracijo Pan v Kidričevem. Hvala sodelavcem, ki ste pomagali pri realizaciji pohoda, in seveda vsem pohodnikom, ki ste kljub vremenski napovedi in nekaj kapljam dežja na pohodu s seboj prinesli dobro voljo. Se vidimo na 21. Talumovem dnevu za zdravje. Haris Salihagić Hrenko, kolesarjenje (krajša trasa) Krajša kolesarska trasa je bila letos drugačna kot v preteklih letih. Ko- lesarili smo skozi Lovrenc na Dravskem polju, čez Ptujsko Goro, Maj- šperk, Lešje, Stopno, Savinjsko, Sestrže, Spodnje Jablane, Cirkovce, Mi- hovce, Pleterje in Župečjo vas. Vsi smo bili mnenja, da je bila izbira poti dobra, čeprav je vključevala dva vzpona, a v dobri druži nista bila pre- zahtevna. Seveda je po obeh vzponih sledil načrtovani postanek, za dru- ge postanke pa je letos poskrbela mobilna aplikacija. Presenetljivo smo letos kolesarji na krajši trasi ostali suhi, kljub malo slabšemu vremenu. Slavko Krajnc, kolesarjenje (daljša trasa) Že 20 let se vsako leto pripravljam na Talumov dan za zdravje, ki je namenjen raznim športnim dejavnostim. Kot vsako leto sem tudi letos sodeloval pri pripravi in izvedbi teh dejavnosti. Lansko leto zaradi zdra- vstvenih težav nisem sodeloval pri izvedbi, na dnevu za zdravje pa sem bil prisoten. Pohvaliti se moram, da sem vseh preostalih 19 let vsakič sodeloval pri organizaciji in izvedbi kolesarjenja. Letos smo se z manjšo ekipo sodelavcev podali na daljšo kolesarko turo, ki smo jo odkolesarili kljub slabi vremenski napovedi. Trasa je vodila od restavracije Pan proti Vidmu, Leskovcu, Malemu Okiču, Cirkulanam in Dolanam, kjer smo se po krajšem postanku odločili, da zaradi dežja pot raje nadaljujemo in se tako čim prej vrnemo nazaj v Kidričevo. Žal pa nas je na poti proti Markovcem ujela nevihta in vedrili smo v vasi Bukovci. Ko se je vreme nekoliko izboljšalo, smo se podali proti Kidričevemu in s tem koncu predvidene trase. Prekolesarili smo 48 kilometrov in čas je bil za poči- tek in okrepčilo. V restavraciji Pan sta nas pričakali dve ogromni tuni, ki smo si ju z užitkom privoščili, poskusili pa smo tudi druge dobrote. Ob 20. obletnici Talumovega dneva za zdravje sem se spomnil na naše začetke, ko smo dogodek priredili na lokaciji nekdanjega kopališča v Kidričevem. Takrat še nismo slutili, da bo ta prireditev postala tradici- onalna. Začetki se ne morejo primerjati z dogodkom, kot ga organizi- ramo danes, saj smo ga z leti izboljšali. Vesel in ponosen sem, da sem lahko del te zgodbe, saj mi pomoč pri organizaciji in izvedbi prinaša zadovoljstvo. Ponovno se vidimo na 21. Talumovem dnevu za zdravje. Aleksandra Jelušič, plavanje Že stari Grki so poznali modrost, da zdrav duh lahko prebiva le v zdra- vem telesu. Tega se danes vsi dobro zavedamo, zaradi hitrega tempa ži- 20. Talumov dan za zdravje Prva sobota v septembru je že dve desetletji rezervirana za Talumov dan za zdravje. V soboto, 1. septembra 2018, smo se tako talumovci zbrali že na 20. Talumovem dnevu za zdravje. Pohoda, kolesarjenja na krajši in daljši trasi, spoznavanja konj in jahanja, plavanja in različnih športnih dejavnosti v Športni dvorani Kidričevo se je udeležilo 148 talumovk in talumovcev. KADROVSKA SLUŽBA IN SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI FOTO: STANKO KOZEL, NATAŠA VODUŠEK FRAS, ALEKSANDRA JELUŠIČ ZDRAVO TALUM ALUMINIJ {tevilka 2, stran 24 ZDRAVO TALUM Kako se znebiti nadle`nega ka{lja Nad ka{elj z doma~imi zdravili V teh hladnih dneh marsikoga napade silovit ka{elj. Ta je lahko suh ali produktiven, kar pomeni, da izka{ljujemo tudi sluz. ^e ka{ljanje ne spremlja kak{ne res- nej{e bolezni, si lahko poskusimo s kak{nim doma pripravljenim naravnim zdravilom pomagati kar sami. »^e ka{elj traja od dva do osem tednov, govorimo o akutnem ka{lju. Kadar pa traja ve~ kot osem tednov, gre za kroni~ni ka{elj,« pojasni dru`inska zdrav- nica Lili Lo~ni{kar, dr. med. Pri kroni~nem ka{lju je treba ~im prej obiskati zdravnika. S pregledom pa ni dobro odla{ati tudi v nasled- njih primerih: – ~e ka{elj po kak{nem tednu dni ni ni~ bla`ji ali ~e se celo stop- njuje; – ~e je ka{elj tako mo~an, da pono~i ne moremo spati; – ~e poleg tega, da ka{ljamo, tudi te`ko dihamo in smo brez sape; – ~e opazimo, da je frekvenca dihanja pove~ana (za primerja- vo: obi~ajna frekvenca dihanja pri odraslem je od 12 do 16 vdi- hov na minuto); – ~e ima ka{elj podoben zvok, kot je laje` psa (v tem primeru gre namre~ lahko za tako imenova- ni oslovski ka{elj); – ~e ka{elj spremlja povi{ana tele- sna temperatura, kajti v tem pri- meru je velika verjetnost, da je ka{elj spremljajo~i znak kak - {ne ga virusnega obolenja; – ~e bi bil vzrok ka{ljanja lahko tujek v dihalnih poteh; – ~e v izka{ljani sluzi opazimo tudi kri, kajti to je lahko znak plju~nice, bronhitisa, plju~nega edema, celo plju~nega raka; – ~e opazimo, da so roke, obraz, jezik rahlo pomodreli. ^e ka{elj ni nevaren in ne zahteva posebnega zdravljenja, bo zdrav- nik verjetno naro~il, da je treba piti zadosti toplih napitkov in po~ivati. Ka{elj lahko povzro~i virus ali bakterija Ka{elj najpogosteje spremlja viru- sna in bakterijska obolenja (pred- vsem dihal). Obi~ajno se pri virus- nih oku`bah dihal pojavi suh ka{elj, pri katerem ne izka{ljuje- mo nikakr{ne sluzi, obi~ajno pa je zelo dra`e~ in naporen. Ker se bolnik zelo napreza, ga pogosto bolijo trebu{ne mi{ice in mi{ice prsnega ko{a. Pri bakterijskih oku`bah je ka{elj obi~ajno pro- duktiven, kar pomeni, da bolnik izka{ljuje sluz. Od tega, kaj povzro~a ka{elj, je odvisno tudi zdravljenje. ^e je ka{elj povezan z bakterijsko oku`bo, zdravnik predpi{e anti- biotike, ~e pa gre za virus in ~e seveda ka{elj ni nevaren, je treba po~ivati, piti zadosti toplih napit - kov in telesu zagotoviti tudi dovolj vitamina C. Morda bo zdravnik predpisal zdravila, ki ka{elj zavirajo ali ki ga spodbujajo in s tem tudi laj{ajo izlo~anje sluzi iz dihalnih poti. V lekarni lahko povpra{amo tudi po pastilah ozi- roma sirupih za bla`enje ka{lja oziroma za izka{ljevanje. »Lahko poskusimo z br{ljanovimi pri- pravki, lizanjem islandskega li{aja, pitjem prsnega ~aja trikrat dnevno, smrekovimi vr{i~ki,« sve- tuje dr. Lo~ni{kar. »Ob izka{ljeva- nju pazimo na pove~an vnos toplih teko~in, lahko si pomaga- mo s sirupi za izka{ljevanje.« Nad ka{elj z doma~imi zdravili ^e ka{elj ne zahteva obiska zdrav- nika in zdravljenja z zdravili, ki jih zdravnik predpi{e, ga lahko posku{amo pozdraviti sami. Raz - dra`ena dihala pomiri `ajbljevo mleko. Priprava tega doma ~e ga zdravila za laj{anje ka{lja je povsem preprosta: sladkor kara- meliziramo, zalijemo z mlekom in dodamo `ajbelj. Potem to me{ani- co na majhnem ognju segrevamo pribli`no pet do deset minut. Tak{no karamelizirano mleko z `ajbljem pijemo ve~krat na dan. Lahko pa ~rno redkev prere`emo na pol in lijakasto izdolbemo, potem pa vanjo zlijemo med. »Izdolbeno redkev z medom po - tem postavite nad kozarec ali posodo in pustite stati prek no~i, JO@ICA JUNGER POVZETO PO: HTTP://VIZITA.SI/CLA- NEK/BOLEZNI/NASVETI-ZA-ZDRAVLJE- NJE-NADLEZNEGA-KASLJA.HTML HTTP://MOJALETA.SI/CLANEK/S-TEM- SUPER-RECEPTOM-BOSTE-ZARES- ODPRAVILI-KASELJ-IN-ZDRAVILI-BOLE- ZNI-DIHAL FOTO: SPLET V preteklosti so si ljudje ob raznih boleznih pomagali z rastlinami in doma~imi zdravili, ki so si jih sami pripravili. Nekaj ~asa so bila doma~a zdravila skoraj v pozabi, zdaj pa se veliko ljudi spet odlo~a za naravne na~ine zdravljenja. V okviru skrbi za zdravje smo se odlo~ili, da bomo v Aluminiju objavljali ~lanke, kako si lahko doma pripravimo rastline in si simptome bolezni laj{amo z zeli{~i z doma~ega vrta ali z rastlinami, ki jih lahko sami naberemo na travniku. Recept: Trdovraten ka{elj je v~asih zelo nadle`en, ne pomagajo niti zdravila. Zato preizkusite ta u~inkoviti recept. To zdravilo pozdravi ka{elj in tudi druge plju~ne bolezni. Zlato naravno zdravilo so uporabljali `e na{i predniki. Potrebujemo le zelje in med! List surovega zelja za nekaj minut potopimo v vrelo vodo, da postane topel in mehak. Nato ga damo na papirnato brisa~ko in ga po eni strani nama`emo z medom. Stran z medom si polo`imo na gole prsi, nato pa se pokrijemo s toplo brisa~o in {e z odejo. Najbolje je, da tak obkladek naredimo zve~er, saj ga lahko imamo celo no~. Zjutraj oblogo odstranimo in se umijemo s toplo vodo. Dobro se obri{emo in toplo oble~emo. Postopek ponavljamo vsak ve~er, dokler ni bolje. Pri bronhitisu traja zdravljenje teden dni, pri drugih boleznih dihal pa zdrav - ljenje izvajamo, dokler je treba. ALUMINIJ številka 9, stran 23 vljenja pa nam pogosto zmanjkuje časa, da bi v tej smeri tudi konkretno kaj naredili. Malo je podjetij, ki bi se skrbi za človekovo psihofizično zdravje lotevala sistematično, tako kot to že 20 let počne Talum. Če člo- vek te možnosti ne izkoristi, mu bo slednjič zmanjkalo izgovorov, zakaj se ni takrat, ko je bil za to še čas, tudi sam bolj posvetil skrbi zase in za svoje zdravje. Sodelavci, ki smo se prvo soboto v septembru kljub slabi vremenski napovedi zbrali pred restavracijo Pan, smo skrb za zdravje že ponotranjili. Na izbiro smo imeli pester nabor športnih dejavnosti, med katerimi je vsak našel tisto, ki je bila po njegovi meri. Sama sem se kot promotorka zdravja letos odločila za plavanje. Malo je k temu pripo- mogla slaba vremenska napoved, veliko pa težave v križu, ki so se tudi pri meni že začele oglašati. Kar velika skupina se nas je z avtobusom odpeljala proti Termam Ptuj. Če bi bilo vreme prijetnejše, bi ta dan pre- živeli ob zunanjih bazenih, a je bilo tudi v notranjosti kopališča prijetno. Plavali smo, nekaj časa smo namenili tudi za klepet, manjkala pa ni niti vodna telovadba. Sploh nismo mogli verjeti, kako hitro je minilo tistih nekaj ur. Sodelavci iz Pana so nas tudi letos prijetno presenetili, saj so pripravili ribje specialitete in druge poslastice, ko so nam po koncu športnih de- javnosti šle zelo v slast. Kot se spodobi, smo ob okrogli obletnici razre- zali torto in se z njo posladkali. Tistim, ki vas ni bilo, je lahko žal. Drugo leto se nam pridružite, boste videli, kako je fajn! Slavko Škerget, dvoranski športi Športne dejavnosti v dvorani smo pripravili za primer slabega vreme- na. Prvo soboto v septembru, ki je bila rezervirana za Talumov dan za zdravje, nam vreme žal ni bilo naklonjeno, zato dejavnosti nismo mogli speljati v Adrenalinskem parku Vurberk, smo pa jih sodelavcem zato ponudili v Športni dvorani Kidričevo. Športna dvorana Kidričevo ima v kletnih prostorih urejeno strelišče in talumovke in talumovci smo se z veseljem pomerili v streljanju v tarčo in streljanju račk. Športnega plezanja na umetni steni pa so se lotili le najbolj pogumni. Sodelavcu Miranu Purgu je celo uspelo splezati do vrha plezalne stene. Za konec smo se pomerili še v namiznem tenisu in košarki. Za nas to ni bil samo športni dogodek, izkoristili smo ga tudi za prijetno druženje, klepet in kulinarične užitke, za katere so tako kot vsako leto izvrstno poskrbeli sodelavci iz družbe Vital. Jožica Junger in Mateja Herak, jahanje Konj je močan, čudovit in mogočen … Je vrhunska stvaritev narave – popolna, elegantna, plemenita, čuteča, navdušujoča – okras travnika, hiše in človeka. Skozi njegovo grivo in rep zapoje veter in ju razmrši. Konji nam posodijo krila, ki jih ljudje nimamo, zato s konjem ne dobiš samo čudovite živali, ampak tudi pristno bližino in pozornost čudovite- ga prijatelja, ki nam daje možnost, da z njim pobegnemo iz vsakodnev- nega sveta. Jahanje je ena tistih dejavnosti, o kateri smo vsi sanjali še kot otroci. To ni le šport za najmlajše in mlade, temveč se ga brez težav lahko lotimo tudi odrasli. Jahanje je bilo izbirna dejavnost tudi na našem 20. Talumo- vem dnevu za zdravje. Zanjo se nas je odločilo sedem. Pravljično število, ki je napovedovalo prav takšno doživetje. Ljubitelji konj smo dan za zdravje preživeli v Konjeniškem parku Starošinci v Zavodu Nazaj na konja, kjer so nas, tako kot zmeraj, lepo in prijazno sprejeli; nekateri smo bili namreč tam že prejšnja leta. Naš dan se je začel kar na pašniku. Ker se je oblačilo, smo pomagali v hlev pripeljati nekaj konj. Novi ude- leženci so v uvodnem delu spoznavali namen, organizacijo in dejavnosti Zavoda Nazaj na konja. Gospod Sašo nam je predstavil osnovna zgodo- vinska dejstva in zanimivosti o teh čudovitih živalih. Spoznali smo, da je marsikatera naša predstava o konjih zmotna in pretiran strah pred njimi povsem odveč. Konji so ena najbolj plašnih in čutečih bitij in v človeku najdejo svojega zaupnika in varnost. Pogoj za to je seveda ustrezna in pristna vez, vzpostavljena med konjem in človekom. Rezultat prave vezi med konjem in človekom se odraža tako v fizičnem kot psihičnem po- čutju obeh. Znano je, da so konji odlične terapevtske živali. Ker zaradi dežja v naravi nismo mogli jahati, smo preostali del našega časa preživeli v hlevih. Pomagali smo jih počistiti in konjem namestili svežo hrano. Čistili, krtačili in česali smo konje in na ta način vzpostavili prvi stik z njimi. Za konec smo se skupaj z vodnikom odpravili v pokri- to jahalno areno in zajahali našega novega prijatelja. Na konju smo lah- ko preizkusili svoje ravnotežje in sposobnost lovljenja ravnotežja, spro- ščenost in sposobnost zliti se z gibanjem konja, nenazadnje pa tudi svoj pogum. Jahanje je zelo zahtevna veščina, ki po drugi strani daje človeku občutek svobode in sproščenosti, in kar je najpomembneje, omogoča stik z bitjem, ki čuti tvoje težave, bolečino, veselje, strah, vznemirjenost, ti stoji ob strani in ti zaupa. p ALUMINIJ številka 9, stran 24 Sodelavci, ki so se podali na daljšo in krajšo kolesarsko traso. V dvorani smo streljali, plezali in igrali namizni tenis. Le kdo je zadel tarčo? Dobrote iz restavracije Pan Ambasadorji zdravja Nekateri smo se razgibavali s pomočjo vodnih aerobnih vaj. Konji so nežna in čuteča bitja ter simbolj svobode gibanja. Pohodnikov tudi megla in nekaj kapljic dežja ni ustavilo. Pot pod noge in na pohod. ALUMINIJ številka 9, stran 25 Pravila udeležbe na tekmovanju Tekmovanje je tokrat organizirala Regijska organizacija SKEI Velenje. Tekmovalne ekipe smo se ob 7. uri zbrale na Škalskem jezeru (Ribiška dru- žina Velenje). Tekmovale so lahko vse območne ali regijske organizacije SKEI, vsaka z eno štiričlansko ekipo. Pravico do nastopa so imeli le člani SKEI Slovenije. Ribiči osvojili tretje mesto V soboto, 25. avgusta 2018, je v Velenju potekalo 11. državno prvenstvo SKEI Slovenije – Memorial Franca Trbuca v lovu rib s plovcem. Udeležila se ga je tudi ekipa iz Regijske organizacije SKEI Ptuj z okolico, ki je branila lanski naslov najboljših ribičev SKEI. IGOR JEZA FOTO: STANISLAV HORVAT SKEI SKEI Velenje za odlično pripravljeno prvenstvo. Poslovili smo se z obljubo, da se prihodnje leto znova pomerimo na ribiškem tekmovanju. Ribiški pozdrav! Rezultati tekmovanja Našo ekipo so odlično zastopali Sebastjan Letonja kot vodja ekipe in tekmovalci Mario Kuret, Viktor Slameršek, Robert Žvegla in Robert Horvat. Rezultati posamezno Ime in priimek Osvojeno mesto Sebastjan Letonja Mario Kuret (3. v sekt.) 8. mesto Viktor Slameršek 12. mesto Robert Žvegla 13. mesto Robert Horvat 15. mesto Rezultati ekipno Mesto Ekipa ReO Teža ulova v gramih 1. Velenje 7792 2. Pomurje 6770 3. Ptuj 3312 4. Koroška 5. Posočje 6. Celje 7. Gorenjska 8. Zasavje SKEI Velenje za odlično pripravljeno prvenstvo. Poslovili smo se z obljubo, da se prihodnje leto znova pomerimo na ribiškem tekmovanju. Ribiški pozdrav! Rezultati tekmovanja Našo ekipo so odlično zastopali Sebastjan Letonja kot vodja ekipe in tekmovalci Mario Kuret, Viktor Slameršek, Robert Žvegla in Robert Horvat. Rezultati posamezno Ime in priimek Osvojeno mesto Sebastjan Letonja Mario Kuret (3. v sekt.) 8. mesto Viktor Slameršek 12. mesto Robert Žvegla 13. mesto Robert Horvat 15. mesto Rezultati ekipno Mesto Ekipa ReO Teža ulova v gramih 1. Velenje 7792 2. Pomurje 6770 3. Ptuj 3312 4. Koroška 5. Posočje 6. Celje 7. Gorenjska 8. Zasavje Pomembni podatki • globina vode: od 2 do 6 metrov; • najpogostejše ribe v ribniku: amur, androga, babuška, klen, krap, linj, ostriž, ploščič, rdečeoka, rdečeperka, smuč, som, ščuka, tolstolobik, zelenika; • dovoljena vrsta ribolova: beličarjenje, muharjenje, talni ribolov, vijačenje; • vabe, ki jih je dovoljeno uporabljati: umetne vabe ter vabe ra- stlinskega in živalskega izvora. Potek tekmovanja Zbor tekmovalcev je bil ob 7.15, ob 7.45 pa so tekmovalci žrebali svoja lovna mesta. Po žrebu je vsak tekmovalec zasedel svoje lovno mesto in se pripravil na tekmovanje. Potem je bilo najprej na vrsti hranjenje rib, ob 9. uri pa se je začelo tekmovanje in je trajalo vse do 13. ure. Sledilo je tehtanje rib in prav zanimivo je bilo spremljati sodnike, ki so do grama natančno tehtali ulov. Zmagala je ekipa iz Velenja Kot je razvidno iz preglednice z rezultati, smo predstavniki ptujske or- ganizacije SKEI v ekipni razvrstitvi osvojili odlično 3. mesto. Prehodni pokal smo predali ekipi iz Velenja, ki je na letošnjem tekmovanju poka- zala največ ribiškega znanja in si priborila zmago. Podelitev pokalov Po prijetnem kosilu, ki smo ga použili v dobri družbi, je potekala sveča- na podelitev pokalov. Podelila jih je predsednica ZSSS in SKEI Slovenije Lidija Jerkič. Na koncu smo se udeleženci tekmovanja zahvalili športni komisiji SKEI Slovenije in predstavnikom Regijske organizacije SKEI Velenje za odlično pripravljeno prvenstvo. Poslovili smo se z obljubo, da se prihodnje leto znova pomerimo na ribiškem tekmovanju. Ribiški pozdrav! Rezultati tekmovanja Našo ekipo so odlično zastopali Sebastjan Letonja kot vodja ekipe in tekmovalci Mario Kuret, Viktor Slameršek, Robert Žvegla in Robert Horvat. p ALUMINIJ številka 9, stran 26 Predstavitev sodelavcev krvodajalcev iz delovne enote Promet Franc Zajc Franc ima darovanje zares v krvi. V sebi nosi plemenitost dajanja, darovanja. Njegova udeležba na krvodajalskih akcijah se bliža stotici, tako da bomo v Talumu kmalu spet imeli viteza krvodajalstva. Naj mu zdravje služi, da bo dosegel ta častitljivi naziv! Štefan Ros Štefan se je prve krvodajalske akcije udeležil davnega leta 1989 v ta- kratnem TGA-ju na pobudo sodelavcev. Tudi on je zvest krvodajalec, saj je kri daroval že 82-krat. Spominja se, kako je bilo pred leti, ko smo še imeli pravico do dveh dni odsotnosti z dela zaradi udeležbe na krvodajalski akciji, da so se s sodelavci po odvzemu družili in kakšno rekli v sproščenem vzdušju, ponosni, da so pomagali ohranjati življe- nje ljudi, ki so pomoč potrebovali. To, zadnje, jih krasi še vedno, saj še vedno pomagajo ohranjati življenja. Emil Kirbiš Emil je prvi odvzem opravil leta 1982 v UKC Maribor. Pozneje je sodeloval na krvodajalski akciji, ko je služil vojaški rok. Doslej je kri daroval 48-krat. Zaveda se, da je kri neprecenljiva tekočina, da življe- nje teče dalje. Z drobnim dejanjem lahko morda rešiš eno življenje ali tudi več in Emil je trdno prepričan, da dela prav. Jožef Korez Jože je prvič obiskal transfuzijski oddelek leta 1990 na Ptuju. Doslej je kri daroval 30-krat. Zaradi zdravstvenih težav se ni mogel udeleževati odvzemov, kot bi si želel in hotel. Tako kot on so tudi njegovi bližnji že potrebovali darovano kri, zato se še kako zaveda, kako pomembno je, da lahko pomaga sočloveku. Poleg tega je prepričan, da se dobro z Od leve proti desni: Franc Zajc, Štefan Ros, Emil Kirbiš, Franc Stojnšek in Jožef Korez Dajanje, darovanje – kdor mi daje, me uči dajati MARJETKA LEDINEK FOTO: STANKO KOZEL AKTIV KRVODAJALCEV TALUM Obvestilo sodelavkam in sodelavcem, zaposlenim v družbah skupine Talum, v Silkemu in Praliku Krvodajalska akcija v septembru bo v torek, 25., in četrtek, 27. septembra 2018, med 7. in 11. uro na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice oziroma vsak torek in četrtek v mesecu. Čestitke vsem, ki ste zbrali po- gum in se nam pridružili. Prav tako hvala vsem, ki ste se kljub dopustom v tako velikem številu udeležili krvodajalskih akcij. Zaradi vas življenja tečejo dalje. Hvala v imenu tistih, ki so vašo kri potrebovali. ALUMINIJ številka 9, stran 27 dobrim vrača. Kri bo daroval še naprej, če bo le zdrav. Franc Stojnšek Franc je postal krvodajalec že pred leti kot član društva, v ka- terem so krvodajalstvo vseskozi podpirali. Zdaj kri daruje kot talumovec, saj je prepričan, da je tako prav. Sam še nikoli ni potreboval darovane krvi, vendar pa ne ve, kdaj bi se to lahko zgodilo. Kri daruje, ko je zdrav in sam pri sebi tako tudi čuti. S to gesto, ki je zanj minimalna, za koga pa mogoče življenjskega pomena, skuša živeti vrednoto biti človek človeku. p Vsak krvodajalec je nekaj posebnega, a so si hkrati vsi krvo- dajalci podobni. Njihove zgodbe odstirajo predanost, strast in nesebično pomoč popolnemu neznancu. Njihov odnos do ljudi in življenja pa dokazuje, da imajo darovanje v krvi. Udeleženci na krvodajalski ak- ciji v mesecu avgustu (številka v oklepaju pove, kolikokrat je po- sameznik doslej že daroval kri): Amalija Vesenjak (11) Marjan Anderlič (81) Janez Toplak (21) Boštjan Lešnik (71) Milan Prapotnik (110) Srečko Gajšek (45) Drago Furek (90) Jani Gojčič (13) Igor Turnšek (54) Maks Kostanjevec (62) Branko Krajnc (14) Sabina Predikaka (12) Branko Krošl (75) Ivan Petek (37) Roman Železnik (55) Jože Premzl (56) Marko Horvat (12) Franc Horvat (46) Bojan Merc (92) Bojan Krajnc (51) Danijel Roškar (17) Marijan Pernek (59) Franjo Mihelač (48) Franc Stojnšek (6) Slavko Vek (60) Aleksander Bezjak (41) Franc Krajnc (66) Srečko Cajnko (54) Štefan Ros (83) Darko Emeršič (77) Janez Vertič (54) Leon Turk (55) Janez Tominc (22) Marjetka Ledinek (40) Robert Tušek (22) Nada Cimerman (35) Filip Muhič (10) Zoran Bilić (63) Anton Murko (30) Angela Ceci (14) Sandi Svenšek (19) Andrej Horvat (34) Miran Koser (65) Novinci na krvodajalski akciji (do 5 odvzemov): Mihael Trafela (5) Zvonko Habjanič (4) Andrej Šmigoc (4) Leon Pernat (4) Uroš Prejac (4) Ramiz Duraković (2) Robert Žvegla (2) Amadej Sklepič (1) Dejan Habjanič (1) Alen Golob (1) Andrej Dukarić (1) David Stergar (1) Zahvala Ob izgubi našega dragega očeta, tasta, brata in dedka Antona PIŠKA iz Lovrenca na Dravskem polju 97A, upokojenca Taluma, se iskreno zahvaljujemo sindikatu Skei Talum za darovano cvetje in odigrano žalostinko. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na nje- govi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Vsi njegovi NAPOVEDNIK DOGODKOV IN OBISKOV Ne zamudite Oktober 2018 2. 10. ABS Network v Gradcu Predstavitev projekta Talumova ugankarska dogodivščina 9.–11. 10. Sejem Aluminium 2018 v Dϋsseldorfu; obiščite nas v hali 10, prostor 10E13 19. 10. Ekskurzija za inovatorje – množična inovativnost 19. 10. Ogled Taluma, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana ALUMINIJ številka 9, stran 28 Letovanje otrok v Pacugu Druga skupina otrok, 20. 8. 2018 SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI FOTO: NATAŠA VODUŠEK FRAS, ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA VIČ - RUDNIK Otroke je pred odhodom pozdravil Dušan Skledar, sodelavec iz Kadrovske službe. Iz kuhinje je že dišalo. Otrokom so postregli s kosilom. Pa so doma. Se ponovno družimo drugo leto. Druga skupina otrok, ki so letovali v Pacugu. Pogled na zaliv Še nekaj metrov in prispeli bodo v otroško letovišče. Otroci so srečno prispeli v Pacug. ALUMINIJ številka 9, stran 29 POLETNI Talumov fotonatečaj 1. MESTO, MIRAN JEZA 3. MESTO, JURIJ VALENTAN 2. MESTO, VESNA KOŠIR UREDNIŠTVO ČASOPISA ALUMINIJ FOTO: PIXABAY Poleti vas je uredništvo časopisa Aluminij povabilo, da nam pošljete svoje poletne fotoutrinke. Na njih ni smel manjkati logo ali napis TALUM, vse drugo pa je bilo prepuščeno vaši kreativnosti in domišljiji. Kot smo obljubili, objavljamo najboljše fotografije in njihove avtorje v septembrski številki časopisa, ko se po večini že sprašujemo, kako hitro je minilo poletje … Fotografija v obliki rebusa Po oceni uredniškega odbora časopisa Aluminij je naj- boljši spomin na poletje ujel sodelavec Miran Jeza, ki nas je presenetil z miselno uganko oziroma rebusom, fotografiranim avgusta na jadrnici pred otokom Ka- prije. Klobuček s Talumovim logom Drugo mesto je pripadlo fotografiji sodelavke Vesne Košir. Spominek s klobučkom in znakom Zdravo Ta- lum je bil zabeležen meseca julija v Pakoštanih. Fotografija, posneta z dronom Na tretje mesto se je uvrstil posnetek Jurija Valentana, ki je s pomočjo drona julija fotografiral mesto Hvar. Vsem sodelavkam in sodelavcem se zahvaljujemo za poslane fotografije, ki so nas s svojo izvirnostjo razve- selile in za trenutek popeljale v dopustniške skomine. Nagrado lahko prevzamete v Službi za odnose z jav- nostmi. Kmalu vas bomo izzvali z novim fotonatečajem. p ALUMINIJ številka 9, stran 30 KOLUMNA Rojstni dnevi so koristni za zdrav- je. Raziskave so namreč pokazale, da ljudje, ki so v svojem življenju proslavili več rojstnih dni, živijo dlje. Kako torej doseči, da bi jih praznovali čim več? Oziroma ali je pravi cilj, da jih praznujemo čim več, ne glede na kakovost življenja? Eden osnovnih pojmov kitajske filozofije (ja, tudi nanje se bo treba navaditi) je filozofski koncept jina in janga, ki združuje nasprotujoče si sile v harmonično celoto. Svetlo- ba in tema, moški in ženski prin- cip, zdravo in nezdravo življenje, črni in rdeči, Indijanci in kavboji, partizani in Nemci, metalurgija in ekonomija, ogenj in led, svetniki in grešniki, kovine in nekovinski vključki … Nasprotja se privlačijo, brez levega dela bi težko razumeli desni del, če v svojem življenju ne bi imeli deževnih dni, bi teže uži- vali v sončnih, tako pa je vse sku- paj ena celota, ki daje čar in ritem delu, življenju in vesolju nasploh. Dovolj bodi filozofije, prihranimo jo raje za napovedi, kaj nas čaka v prihodnosti, živeti pa je treba tu- kaj in zdaj. Katere so torej nujne sestavine za bolj srečno, sproščeno in zdravo življenje in jih redkeje najdemo med nasveti za zdravo življenje? Poglejmo. Svinjska mast in ocvirki. Med voj- no in hitro po njej je to veljalo za luksuzno živilo, z nepotrebnimi svarili o škodljivosti pa je kasneje po nepotrebnem dobilo negati- ven predznak, saj ga izpodrivajo kokosova in avokadova maščoba in druge neokusne masti rastlin- skega izvora. Pri svinjski masti gre za nenasičene ali enkrat nasičene maščobe, ki po raziskavah znižu- jejo raven slabega holesterola. Teh jedi ne znamo več uživati zaradi družbeno pogojenega občutka krivde, nadomeščamo ga s kuplje- nimi nadomestki tako imenovanih transmaščob, ki so zdravju veliko bolj škodljive. Brez slabe vesti si namažite kos kruha, bolj preproste in poceni malice ni. Špricar. Pijača, ki zajema bistvo omenjene kitajske filozofije – jin in jang, vino in vodo, liter in liter – je v svojem bistvu energijski na- pitek. Že stari Grki in Rimljani so težka vina mešali z vodo, da so do- bili lažjo osvežilno pijačo, in tudi naša civilizacija je del te kulture. Če vprašate starejšo generacijo, s čim so se odžejali, potem ko so prekopali vrt, nasekali drva ali ko so zabetonirali zgornjo ploščo, sem prepričan, da boste dobili enoznačen odgovor: špricar. Eno- stavno ni bolj osvežilne pijače, ki je obenem relativno prijazna za no- tranje organe, lahka, pitna in ima ob večji količini tudi pomirjeval- no-uspavalni učinek. Če boste ob delu spili deset pločevink katerega od modernih energijskih zvarkov, ne boste spali tri dni, srce vam bo bílo kot noro. Po desetih špricarjih takih težav s spancem ali srcem ne boste imeli. Rdeči Marlboro. Ok, tu vas bomo težje prepričali, pa vseeno poskusi- mo. Prosto po Svetlani Makarovič gre pri kajenju za etično držo, ki se upira diktatu zdravja in oblasti, kot da je danes edini namen življenja, da smo lepi in zdravi, ne glede na to, ali nas to sploh veseli in zado- voljuje. Obenem so lahke, ultra- lahke in superlahke cigarete še bolj škodljive, ker redkejši tobačni dim potegnemo globlje in ga v pljučih zadržujemo dalj časa. Če ste neka- dilec in vas proti jutru na veselici prime, da bi storili kaj neznačilne- ga za vas, izberite raje kaj močnej- šega, da si boste hitreje premislili, in tudi tisti, ki se štejejo med kadil- ce, bodo z izbiro močnejše cigare- te potrošili manj. Da bi našteli še kaj več razvad, nam je zmanjkalo prostora. Recimo pe- civo v službi, čips pri televiziji, pre- ležana nedelja … Včasih, ampak res tu in tam, smo lahko malo jang in se zastrupljamo, pomembno je, da smo celo leto jin, da telovadi- mo, da gremo na Zdravo Talum, da plavamo, da migamo, plezamo, tečemo, si mažemo kokosovo mast na polnozrnate kruhke, da pijemo zelenjavno-sadne smutije. Vsega po malem, zmerno in po pameti. Na zdravje! p Na zdravje GREGOR JURKO FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ ALUMINIJ številka 9, stran 31 KRIŽANKA VABILO 7. Dan inovativnosti Četrtek, 20. septembra 2018, ob 14.30 uri v Hali B. Medse smo tokrat povabili Iva Boscarola, ustanovitelja in direktorja podjetja Pipistrel, inovatorja in vizionarja. Upajmo si leteti! leteti