r
i v
t\ I Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
VeUa za ne leto - . - $6.00	„
Za pol leta.....$3.00	Q
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00	~
»J
!
n
i
□
i
GLAS
Ust slovenskih delaycev v Ameriki.
and legal Holidays. 75.000 Readers.
Sundays
l£L£F0N: CORTLANDT 2876		New York, N. Y.f tmder Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 201. — ŠTEV. 201.	NEW YORK. THURSDAY, AUGUST .27. 1925.	— ČETRTEK. 27. AVGUSTA 1925. ~	VOLUME XXXXn. — LETNIK XXXIII.
PREPREČUJEJO URAVNAVO
Predsed. Coolidge in francoski dolg.
Vztrajni molk Združenih držav preprečuje urav- j Predsednik Coolidge bo navo francoskega dolga v Angliji. — Caillaux zahteval, da povravna in Chamberlain sta obedovala z ameriškim po- Francija svoj dolg na slanikom, a slednji jima ne more pomagati. — temelju angleške urav-Anglija hoče izvedeti, kaj bo dobila Francija nave. — Predsednik ne v Ameriki. — Po mnenju Združeifih držav ni- bo vpošteval nobene ta-so mednarodni dolgovi v medsebojnem stiku. kozvane obljube predsednika Wilsona.
Poroča John Balderston.	_
J	SWAMPSCOTT, Mass.. 2fi. av-
gusta. — EVancosfko-ameriska p<v f^jiuija <rl«ide fram-osrke^a dnfea se boiio vi-šila na »i i-f>£*o Trtrnvsk podkii»i, b-rea posebnih simpatij za francosko staj;šče.
To je odločno namignjeno v pripombah, objavljenih v imenu predri tdnika: Vsled tega se mora Francija pripraviti na to. da odplaka ■svoj dolgo v dva in še«lde-seih Letii^. z obrestnimi morami treh iii treh in pol odstotka. - X.nki oficijelni jvredsta vitel j je izjavil. <La d<v!oea postava za fmn-diraiije dolgov angleško uravnavo kot standardu na katerem se je skl}:<nilo štiri ali pet dogovorov z e'viropskimi dolžniki K temu sve je dostavilo, da bo moral vSatktlo, ki s'kusa. doječi posebno post (/pačijo, dokaza t a komisiji, zakaj ns j bi yjc njegov iposabaii slučaj razlikoval od vseli drugih. Druge važ-ne objave, izrečene v imi iiu pred-sedaua, so se glasile:
Opozicija pral i varčevalni politiki predsednika, ki se bo vršila še na.|we. ne 1k) uspešna.
Armad.ii i generalni štab bi mo r al nuditi xlezeli primemo varstvi-za, tristo milijonov dolarjev na leto, kar so znašali izdatki pred ,vojno približno le sto in dvajset milijonov dolarjev. Xi sniatrati resnim ugotovil, da <e bo arma <la razkrojila, ee se l)o 4i.>viIo dovolila.
Predsednik Ihi i/menov«Tl nove poslanika za Japonsko tnko hitro kot le mogoče.
Predkednfc Coolidge se bo vi -nil v WasIirngAon krofg Deian*-
Dogovor med Churchillom in Caillauxom je ne- 0prajmika-
LONDON, Anglija, 26. avgusta. — Pogajanja med Caillauxom in Churchillom glede francoskega dolga v Angliji so dosegla včeraj važno točko, ko je angleški finančni minister izjavil, da je nujno ^otrebno izvedeti stališče Združenih držav napram 1 rancosko-ameriškemu dolgu, predno se nadaljuje poskusom, da se doseže francosko-angleško uravnavo. Vsled tega je prisostoval Caillaux obedu v francoskem poslaništvu, katerega sta se udeležila tudi ameriški poslanik Hougton ter angleški mini-eter za zunanje zadeve, Austin Chamberlain.
Zaenkrat je še tajno, kaj se je vršilo pri tem o-taedu, a dejanski je bil vprizorjen poskus napotiti poslanika, da poizve pri administraciji v Washing-tonu glede pogojev, katere bo ponudila Amerika Franciji. Houghton ni mogel ničesar izjaviti, leer nima nikakih tozadevnih obvestil iz Washingtona. a Caillaux in Chamberlain sta imela daljši pogovor glede položaja.
^ Caillaux je imel včeraj številne konference, kajti obiskal je Montague Normana, governerja , Angleške banke in druge izvedence, in v privatnem pogovoru s Churchillom sta se oba ministra spopadla glede vprašanja, koliko naj plača Francija Angliji.
Caillaux je opustil svoj prvotni poskus, da napoti Francijo, da sprejme večji del prejemkov iz Dawesovega načrta ter ponudil deset milijonov iuntov na leto, neglede na nemška plačila. Church-Kil! je skrčil angleško zahtevo na štirinajst milijonov funtov na leto, a pod pogojem, da ne bodo države zahtevale več kot to od Francije.
Odkritje velike zarote v Kini.
Francozi so baje preprečili zaroto, ko je namen je bil oborožiti Kitajce. V Šanghaju je bila za plenjena municija, i n aretirani so bili visoki inozemski arm a d n i častniki.
Demonstracije v oproščenih mestih.
DELODAJALCI ZAVRNILI
POGOJE DELAVCEV
Oproščenje Due s s e 1- Delodajalci so zavrnili pogoje premogarjev, da
dorfa so obhajali z velikimi slovesnostmi. — Francoska poslani c a nudi temelj pogajanj, ki se bodo najbrž vršila v Lausanne..
se
mogoč, predvsem glede stališča Združenih držav. Včeraj je postajalo vedno bolj jasno, da si Caillaux na vse kriplje prizadeva pridobiti si privoljenje Anglije za povsem določena leta plačila Francija v namenu, da se teh pogojev posluži kot temelja po-janj v Washingtonu.
Ce bi resnična težkoča dejanski obstajala le v razliki med desetimi milijoni funtov ter štirinajstimi, katere je Churchill pripravljen sprejeti, bi bil kompromis mogoč, kajti tudi če bi Caillaux privolil v sedanjo angleško zahtevo, bi lahko šel v Washington ter rekel, da je Anglija izpustila Francijo z dvema odstotkoma dbresti na -dolg in da ne morejo Združene države vsled-storiti nič manj.
Angleška diplomacija je v skrajni meri ovirana vsled vztrajnega stališča Združenih držav, da niso mednarodni dolgovi v medsebojnem stiku. Angleži so mnenja, da bi morale Združene države iz prijateljstva informirati Anglijo in ^Francija vnaprej glede pogojev, katere hočejo staviti Franciji.
To zadevo so sporočili ameriškemu poslaniku Houghtonu. Ce ne bodo Združene države odgovorile, ne bo mogoče doseči nobenega direktnega uspeha na temelju sedanjih angleško-francoskih pogajanj glede dolga.
SAXGIIA-T, Kitajska, 2G avg. Francoska polteija je zaiple.nila vee;uj orožje in munieijo v vrednosti $40 000. Domneva se. da je bilo to orožje 7. mitnici ji > vti-.I vti-hotcr.pila v <L ž»*l<> mednarodna trojica prejšnjih vi-okih armadnLh easlnikov ii> uradnikov. Pošilja-' lev je bila namenjema za r*o vraž-1 rte Kitajce' tel* naj l>i se jo plačalo s ponare.i niin denarjem. Me 1 i aretiranimi se nahajajo:
— Vjmkojeni angleški -polkovnik James Christie; ameriški 1>ri-jiadni generali Charles Kranseh. alias Nelson; francoski ea-'niik^-Chaperon; prejšnji nemški carinski uradnik Otto Christ ter neki Kitajec o .katerem sj> glasi, da je generalni tiajnik generala Wong >JIse Ilua. v kojega posesti je našla policija $40.000. poleg vetlike množine ponarejenega denarja.
Ameriška, francoska in angl"-j ška mešanja sodišča se bodo peea-l la s temi slučaji.	|
WASHINGTON. D. C.. 2G. avg.; Wa-ihingtoiLska vlada je včeraj formalno sprejela povabilo Kitajske. naj -s*e ti-de.leži ear.nske kort-P.renee, v-re.l dogovora med devetimi silami. sklenjenega v Wasihiingtomi.
zopet otvori pogajanja. — Izločili so zahteve, ki se tičejo povečanja stroškov.—Lastniki pravijo, da bi cene premoga poskočile. — Stališče pred-sednika Coolidge-a. — Na razpolago je dosti izkopanega premoga.
HAZELTON, Pa., 26. avgusta. — Antracitni premogarji so včeraj na konferenci meščanskim komitejem stavili ponudbo za obnovljenje po<*a-veera., • janj z delodajalci, če bi slednji obljubili, da
Pes se je obesil.
NEWBURGH, N. Y., 26. avg. — 1'ri poskusu, tla pride na zla-to prostosti, se je obesila tukaj velika danska dogu, kii je bila last (i. Sujdana iz Ma^brook.
Našli ho ju*, ki je bil haje vreden pet sto ddbrj.iv, včeraj zjn-Iraj mrkega. Pri poskusih, da pride na prosto, si je ponesreči zadrgnil vrat
.....
Francoska varnostna - poslanica.
BERt#IN, Nemčija, 26 avgusta Odgovor Francije na nemško po- -.tih in v najbodj
pripomb pr|»<ltednika je oei vidno da smatra s^taslisee Bekrijh povsem ločeno od družili in da niso pogoji, dovoljeni IJel^iji, ni-kak uzoree, po katerem bi nio^li Francija, Italija, in dr.^sri nai-o di prikrojiti svoja upanja.
Vsatkdo .spoznava, da je zavzemala Belgija v vojni prav posebno frtaVišee, da je biLa nevtralna dežela, zajeta m? d d v eni a nasprotnima .silama.
V>ed tf*ga .ie obstajala želja, da -•e ]>ostopa z Belgijo -tako veliko-1 dušno kot le mogooe. Pri Anjrlijij so uporab :ii standard plačilne zmožnosti i it to bo t.udi temeljni! pomislek pri razpravah z drugimi narodi.
BERLIN, Nem."i ja. 2G. nvjruda. u. n so i'i-jncoske iji belirijskt eet-«* «» Išle i/ Ducsst Moifa. l):i>:;bur j-a • n HuiiroJa. .]«• vprizoi'lo
/ l^r.iXr:n!" p,'";j nfv bod° iz|očil| zahtev, ki bi imele za posledico po-
l.ivalstvo pri.'e<tni karneval i'akljadami. o prif-eli zv ».le sc» ijv parne
Komitej trinajstih trgovcev iz okrajev, proizva-BERLilN. Nemčija, 26. avg. — jajočih trdi premog, je potom John Uhla iz VVilkes-ka'bin;;^f	barre» načelnika komiteja, naprosil- John Lewisa,
O ..„xn na mednarodnega predsednika United Mine Workers,
da bi se premogarji sestali zopet z delodajalci. ^
I	------ ----— -	| J KJ-
7 višane proizvajalne stroške. Delodajalci so pozne-Nataneno .»b poinoei je zavrnili ponudbo z utemeljitvijo, da bi povišani voniti zvonci\-j in oda- stroški povišali cene Dremora.
ti a
i.uthrov sprejel franc nemške ponudbe Hede vam j>tnt-•r.i do^ov. ra kot t *ueij >.« p -trajanja in vsled l«*ga je vr.jetno. da
Po dve uri trajajoči debati glede spora, ki j
clo-
Zadolžen tovarnar je postal ropar.
Tvorničar, ki je hotel rešiti svoje podjetje, j e postal drzen ropar, ter odnesel $21,000 v gotovini.—Fred C. Nickol je priznal svoje dejanje.
slanik de Majrgerie in predlagalo so je začasno. <la se bodo pried!a uvodna j>ogajanja mogoče že v treh tednih. Vodili jih bodo izvede nei glede medenarodnega prava. Kraj zborovanja ni še dolo-»*-< n. a bo najbrž izbran La-usanne v Švici.
Oporna tnMci ohlaja v t "ni. č° naj nd«deže konference miuLstr-pretls'vlnik ter zsnnanji mini-s!-i pii- idctih <) žel ali le zunanji ministri.
Natančno besedilo francoskega
bo sklenjen splošni evropski var- (	_	_	.
no tni dogovor. Na temelju te od-!vedel do prekinjenja pogajanj v Atlantic City ene ločit ve sta se sestala pozno >-eeraj 4. avgusta, je dal Lewis izraza želji, da se sklene
::tLŽ?n:Tr 7::::i?t (,°gOVOr Z lastniki premogovnikov ter imenoval
obenem pogoje premogarjev.
—	Vedno smo pripravljeni sestati se z antra-citnimi delodajalci, — je rekel Lewis, — če bi le hoteli privoliti,, da se vrše pogajanja na temelju dejstev. Pogajanja se lahko vrše, če bodo umaknili svoje ugotovilo na konferenci, da ne bodo popustili glede ničesarv ter zavrnili vse, kar bi moglo motiti faktor proizvajalnih stroškov.
Razpoloženje delodajalcev glede ponudbe Lewisa je takole pojasnil W. Inglis, predsednik Glen Alden Coal Company v Scrantonu ter načelnik <»d jnvora i m objavljeno ž- v iM-tr- mezdnega komiteja delodajalcev:
hi ne k< t se je izprva n:vme-	M v	_.vv
—	iN ase stalisce napram zahtevam premogarjev izve-j je neizpremenjenp. Kot veste, nismo mi prekinili
pogajanj. Mi še vedno vztrajamo pri tem, da ne
ravalo, šele v prt 'k.
Iz gotovih virov pa se je dc'.Io. da j«* sestavljena 'po-liuiiea.
Piliti v nobeno stvar v novem kontrak-
tega uravnala pot k direktnim
| tu, ki bi povečala produkcijske stroške, kajti to bi
pogajanjem, f* tip ni v ne vsebuje povečalo cene premoga.
Odločno se je postavil proti vsakemu javnemu
l ie sar, kar bi obetalo uravnavo
nasprotij, ki obstajajo med Ber-'
Nemci v francoski legiji.
PAR^Z, Francija. 26. avgus\ta. Več kot šestnajst tisoč Nemcev. ' ee kof polovica e-kupjiega števila Tujske legije, pomaga stari m sovražniku Franciji, vojerati boj proti Riifeem.
Vprašanja hi ponudbe prejšnjib nil i^rsiti romarski napad.
DAYTON. O.. 25. avgusta. — Fro /an, dajle mi za tn-nutek revolver, d\j. t ne moreni tega prenesti, — je rekel včeraj Fred C. Xiekol, predsednik Niekol Manufacturing Cornpany in odličen •me-'ean Daytotia enenni detekti v o v, ki so gu stražfli. Ar-tiran je bil. ker f?a sumijo, da je dne 14. avgniata oropal Day t on Sa\4ng &. Trn t Co. banko ter odnese-$21,000, potron ko jf pet uslužbencev ziiprl v varnostno shrambo.
Nifkol je podal včeraj pismeno priznanje, v katerem pravi, da je izvršil rop. ker je neobhodno potit bovaU denar, da resi svojo tvrdko pralnega poloma. Vsi njegovi poskusi, <la si izposodi denar. 5-.0 se izjalovili in vtal je pred ban-kercttocn. V svojem obupu je skle-
j lin oni in Parizom, j Tri točke, ki so om< i nji nenuki vanuostna po obravnava ta francoski doikmnent zaporedoma namreč revizijo ob-Htojeeih pogotlb. sklenitev razso-• ii.ščn h ipoarod'l) in vstop Nemčij.-v L i; »o na-rodov.
C le.le ] rve točke je bil nagibi*? (To-1 ižen .vporazum. ker izjavlja Xemeij.i v svoji zadnji poslanici .la ^e ol>sto.feč h posrodb ne sme •jot akni i i vsled predlaganega va.r-nostnepra dogovora.
vmešavanju v tem stadiju spora. Meščanski komi-lenjene v zad- tej bp nadaljeval s svojimi napori, da spravi obe tm poslanici, strani skupaj in sicer na konferenci z delodajalci, ri se bo vršila danes v Wilkesbaree.
SWAMPSCOTT, Mass., 26. avgusta. — Da je predsednik Coolidge trdno sklenil pustiti antra-citne premogarje in delodajalce izvojevati njih boj tudi potem, ko bo proglašena stavka, je bilo raz-/idno iz zadovoljstva, katerer'je kazal vspričo po-ročil, da so na površini velike zaloge premoga.
slanico c?led£ varai ost nega dog'o-vora bo tvoril podlago za eventualno konfei-enco. To je vse, kar je mogoče defknitrvno reči gl<le položaja, razveiKtega, da vlada izjavlja, da je ton posflanice spravljiv.
/r
vojakov prihajajo	dan v
n-an'eoHko vojno m inistrst vo v tavern številu, da je popolnoma nemogoče ugoditi vsem prošnjam za sprejemi v Tujsko leg-ijo.
Od dneva naprej, ko se je dotil -Al»d)ll Krim. poveljnik vstašev. efenzive, je bila Tujska le-gija vedno na najbolj nevarnih me-\TOČih bojih.
l astniki zagotavljajo, da sa^raei-li neanSki deli te formacije velike izgube, ker so se spustili v boj kot izkušeni vojaki. Dezercij niso med Nemci «tako pogoste kot
Policija pravi, da je bil zlr»čin previdno =započet in pogumno Izveden. Nickol se je namenoma odpeljal v Toledo, kjer jt> kupil dola moder p'a.-:č ter mo<lro masko, katero si j:1 nataknil, ko j<* vdrl v barako. To zakrinkan je je bilo ta-
Ko so bili bančni uslužbenci jx>-rvani, naj dvignejo roke ter odkorakajo v varnostno shrambo, se ie pričelo \a«č uradnikov smojat: ob pojrledu na čudno našemljeno postavo, kajti domnevali so. dr. -i je klo privoščil n umestno šalo. To smejanje, združeno s Mtrahom. da se bo načrt izjalovil, ker se ni hotel pod nobenim pogojem po-služiti orožja, je napotilo Nicko-'a. da je jw.iv glasnejše in bolj preteče ponovil. Eden uslužbencev jv- čul nemški naglas, a niti v sanjah foi mu ne moplo pa.sti v irla vo. da bi mogel biti bandit od-'ičen tvorničar ter vla^a-telj v banki. Fred Nickol. Sele ko so policijska poizveilm'anja dognala nje-
ko popolno, d i ni imel noben ?ove finančne težkoče preel ropom
luslužbencev niti najmanjšega pojma jrteae jdentičnostii bandita. čeprav °o / a vsi uslužbenci doibro poznali. Le ene stvari ni mogel Nickol prikriti in to je bil nje«jov glas. SfeuHal je izprennhniti clas. a ker je ibil Nemec in zunaj ^vzgo
pa med dragimi narodnostmi v j jen. je prišel n .mški naglas na i^giji- _< _	površje, kadar j« bil razburjen.
ter ropu sledeče pora\Tianj2 najbolj nujnih dolgov, je dotični bančni uradmTk oly\*estil policijo o nemškem 'dialektu bandita. Vsled tega je bil Nickol aretiran ter jo* po kratkem zaslišavanju priznal svoje dejanje. Sedaj ga straži jo v <5 ilici noč in dan. da preprečijo iz vršenje samomora.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA : 1000 Din. _ $19.00 2000 Din. — $37.80 5000 Din. — $94 00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druse stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir ........ $ 8.70	500 lir..........$20.75
300 lir ,.......... $12.75 1000 lir...........$40.50
^ri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za po-šlnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bank* v Trstu.
Za pošiljatve. ki t>reso^ijo PF/TTIKOČ DINARJEV aH pa DVATISOČ"
LIR dovoljujemo po inocoT-nostl St» poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
PO ŠIL J AT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. ^
. FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N.
Telephone: Cortlandt 4687
Y.

GUS NARODA, 27. AVG 1925.
Owned and PnbUeked by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakaer, president	Lonii Benedik, treasurer
PImi of bxaaizM« of the corporation and addmnwea of above officers: i 02 Cortlandt 8t^ Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"0LA8NABODA" "Voice of ike People"
J »sued Every Day Except Sundays and Holidays.
%a eelo leta velja list ta Ameriko
in Kanado_______$6.00
Ta pol leta —______$3.00
Wa četrt leta________$1.50
Za New York ta eelo leto — $7.00
Za pol leta_________$3.50
Za nioeemstva ta celo leto _ $7.00 Za pol leta__________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Oku Naroda" itkaja vsaki dan ievzernii nedelj in praenfkov.
Popki bres podpisa in osebnosti se ne priobčuje^ Denar naj se Iriagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikom prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"jO L A S NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.	_
Nič ni predobro za vašega otroka. Dajte mu najboljše. Bordenovo Eagle Mleko. Je popolnoma varno
in čisto.
Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
.Dept. 1
Novice iz Jugoslavije-
STAROKRAJSKI KLERIKALIZEM
•Staiokrajski .klerikalci \o čuden stvor. Ggljeino si nekoliko bolj podrobno nekatere njihove bistvene lastnosti.
V divnoviiu je bilo do.-tti > t rank, etri so bile pa najbolj izrazite, namreč klerikalna., liberalna, in .soeijalistična.
ni sama zakrivila primanjkljaja.! (.]u vtiholapiio razno blago, zla
L-	i...:.. _______i , „ ___. i.. - t .	..	...
Kdo jo kriv smrti mlade uradnice .še ni znano.
Tatvina v sarajevski tobačni tovarni.
V sarajevski tobačni tovarni so prišli t,? dni na sled veliki tatvini, ki sta jo izvršila nočna čuvaja Rafin Kariman in Nejril Ba-ri-e. Vlomila sta ponoči v skladišče tobaika t-r odnesla dva veli/k a •zaboja cigaret "" Vardar"\ ki sta jih potem razprodaja po Sarajevu. Oba vlomilca sta že pod ključem.
-.it pa me-ta.
razna dalmatinska
Težka obsodba vojakanazarenca.
Vo.;<no sodišče v Beogradu jo čevljarjaT"Milana Vujiča obsodilo na 9 ler in S mesecev težk'.* ječe. j ker kot rekrnt ni hot (d sprejeti puške, češ, da mu to zabranjuje njegova nazarenska konfesija.
Aleksander Malinov v Beogradu.
V Beograd se je pripeljal bol-frair^ki ministr.-dci predsednik in \iulja d -mokratske stranke. Alek-sandi.ir Malinov. V njegovem spremstvu se je nahajal tudi bi\ ši pr»dsediiik sobranja TIristo Sl.ivejko. (Mm državnika sta takoj nadaljevala vožnjo v Švico, kamor sta odšla na oddih.
Novi argentinski konzul v Za. grebu.
Vlada je izdala novemu argen-
Zagoneten umor.	' Kako vtiohtapljajo svilo iz Italije.
V Os i je kil .+■ je zastrupila bb^-j Tihotapci so iznajdljivi ljudje, gajničarka zavarovalnice "Du-;preko Zadra. vtihotapljajo -vilo nav Frančiška G lat z. V smrt jo ja menda tudi drugo -blago tuko-je gnal primanjkljaj v blagajni ie. kozj- mehove napolnijo s svi-v tZinehku <>000 Din. Kakor javlja iG pa tlu]i z drugim blagom,
- .. . .. .. .. 4 . .	.. blagajničarka v pismu svojim so.-!„a spodnji konec meha pa privc-
booijalisli so se s ponosom na/avah socialist;i, liberalci so	bdi , , •• • „ .. . , , „ . . ,	.
.... , .i,,-- , i -i . i . .	• | rodni kom, je primanjkljaj nasta* žejo svinec, da se meh po t on i pod
ponosni na -svoj liberalizem, kadarkoli si pa klerikalcu rekel, da je ,	. , • , . » v.	, , 1 *. v
- j 11"	J <>rez njene krivde. Skontracija p,,Viv.ino vode; meh sam priveze
Klerikalec, je same jeze zardel kot rak ali 1*1 posta'1 zelen	kot , , - . , , ..	...	, .
kubčar	j blagajne in takoj uvedena pre- J0 na vrv, ki jo na skritem mc-
L7.'	„ . ,	«	. . 4 , . 4<11 . »kava je dognala, da <Matzov'a' y,tl pritrdijo na ladjo. Na ta na
Za Klerikalca ni bilo na svetu večji.- psovke kot beseda "kh'ri-	J 1	J
V.alec" Kaj to dokaizuj«'I>a so se na tiheui sramovali vs.tgu, kar je bilo v zvozi s klerikalizmoin-.
Kakšne so bde metode voditeljev slovenskih klerikalcev? Najbolj naizadn jaške, kar vi jih mora človek predstavljati.
Poglavitna parola voditeljev se je glasila: Držati narod v temi, da ne izpregleda in da nas ne >pozna.
Duhovniki so raz prižnic prepovedovali čitanje vseh tistih listov, ki niso nosili "klerikalnega pečata.
V	spovednici ni človek dobil odvtw, če je zaupal spovedniku največji greh — da je namreč naročen na kak neklerikalni list.
Voditelji slovenskih kil o-ikaleev so si poiskali zaslombe i>ri najvišjih mestih v stari Avstriji ter opravljali izborno izdajalsko Službe na račun slovenskega naroda.
— Njihova borba ni bila nikdar jništena ter niso imeli toliko poguma, da bi pogiednli poštenemu človeku v oči
Z vladno močjo- za svojo jeguljasto hrbti nico so dosegli skoro vse, kar so hoteli.
Karkoli udarcev je bila zadala vlada zadnjih tridese<t let slo-vcucskemu narodu, jih jim je zadala s posredovanjem slovenskih klerikalcev.
V	protidokaz navajajo klerikalci dr. Janeza Kre'ka in par drugih mož, ki jih advertajzajo za svoje. ,
Toda Krek ni bil nikdar in nikoli klerikalec in tudi tisti, katere lahko ž njim prispodabljamo, niso bili nikdar.
Nove politične razni are so skoro temeljito poniele tudi lvleri-kalizein v domovmi.
Jugoslovanska vlada je prepovedala klerikalnim duhovnikom v cerkvi pridigma.ti politiko.
Kkerikaliiim duhovnikom pravimo zato. ker pošteni katoliški duhovniki niso politike nikdar prkligovali.
To je bil velik udarec kajti klerikalnim duhovnikom je ostala j rdinoic le sc spovednica na razpolago.
Vse svoje politično delovanje so prenesli s prižnice v spoved-
nico.
Ker so se pa v spoveKlniei pet;ali skoro izključno le p politični mi grehi, s politično odvezo in s političino pokoro, se je tudi teg:t inarod naveličaL
Klerikalni stranka je v Jugoslaviji breiz opore in brez moči Ostalo je &ieer še,par žalostnih reprezemtantov. ki žive, duhu pre-kiklosti, ker se ne morejo prilagoditi sedanjosti.
II tem pa hodita Grdina in Koverta vsako leto po navodila, kako bi bilo mogoče v Ameriki razviti slovenski sta rok rajski kleri-kalizem, da bi donašal že vsaj približno take sani o ve kot jih je rodil pred vojno in med vojno v starem kraju.
Grdina skuša zamešati pojme o klerikalizmu in katoličanstvu
Zatorej si za,pcmi^ite rojaki: meti ikatoličanstvom in rikali/-mom je razlika kot med nočjo in dnevom.
Vzemimo človeka, ki ne živi poštenega življenja, pa je neprestano v eerkvi in se neprestano oglaša v klerikalnem časopisju. On je klerikalce, njegovo katoličanstvo je pa malo prida.
Oni, ki nočejo verjeti prepričevalnim dofkazom, da so tudi ljudje Kovertovc sorte večkrat v zmoti — so zagrizeni klerikalci.
Koverta ne spa<la niti med prve niti med druge.
On tvori raared oase.
On je praktioiai klerikalec in slab katoličan.
vinskemu konzulu v Zagrebu Al-frodu Silve-triniju exequatur.
Strossmayerjev spomenik v Zagrebu.
i Odbor za določitev kraja kjer I	.	.
Albanski notranji minister v Beo »aJ	postavi btrossmaverjev
gradu.	! ^ponienpk v Zagrebu, ie z večino
Te dni je prispel v B -ograd cl-1 grlaso vskleniil, da se omenjen: lanski minister za notranje zade- j spomenik jxistavi na južni strani ve Cena beg. Na kwlodvorn. ga ^ Jugoslovanske akademije, kakor -prejeli zastopniki notranjega in| je priporočal tudi veliki umetnik /unanjejra ministra Prihodu Cena 1'Cjra se pripisuje velik pomen, ker prevladuje mnenje, da ima nalog, da uredi z jiug. vlado vprašan je samostana Sv. Na uma in Vrmoša ter sploh končno razmejitev mwl obema državama.
Peter
JUGOSLAVIA IRREDENTA
V morje
V nekem nemškem mestu je jc skočila v ^Vsfeu 35-letna G. Na-umrl bivši avstfi.tski feTdmaršai dalin iz «kedtnja. Storila je to Konrad von Hotzendorf.	Ivdetl sporov in prepirov v druži-
Tekom vojne je bil dol^ časa (JJ;. Tn»plo so potegnili iz morja vstrijskega generalnega št a- blizu M>fj.
šel _ ba.
Bil je mož velikih vo.iaških z možnost: i, kjer je imel pod skup-! no ainnatlno komando vojake srbsko. hrvatske, slovenske, italijanske. neiuškR madžarske, češke, slovaške, poljske in romunske nu-rodno-tL Vsa ta
Reška škofija.
j Preti kratkim so bdle določen*
j meje nove škofije na Reki, ki ob-
jsfga tudi voloski, jelšanski iu tr-
»imvski dekanat. Prvi reški škof
i :>o najbrže dr. Karel ^Ieechia. se-pe«tra zme: ne' ... ^ - ,	,
,>.,..	dan ji vikar trza^ko-koperske .«»ko-
Iz Soče
lila pt sejana š-' z Zidi Ln c i sani. I ....
. .	tije
Poveljeval je armadi v kateri jej
vladalo večje nasprostvo kot med
Avstrijo in njenimi sovražniki. I
Proti koncu vojne so ga od$ta-'M) potenili tKkarsksre.i strojnika
vili.	\	j l.tona Božiča iz Gorice, ki je pred
Hontzendorf je doprinesel za(dlH'vi vtonil pri kopanju.
Avstrijo dosti \t'čje žHve kot pa
jieiuški kajzer za Nemčijo.
T.Toeizendorf j t vojni sina.
V nen-ški cesaa-^ki familiji so pa vsi živi in zdravi.
Požari.
V Marjanu je nastal požar v namreč izgubil Falzi,ri^vi tovarni za pohištvo.
Sk.nle je nad iOO.OOO lir. V Mirim je napravil požar znatno škodo na »premičninah in nepremične niso polegtega tudi srečni in uinah PriJl^^tniku in obrtniku
Lesitanu. Škode je 14.0(H) lir.
V Šempasu je nastal ogenj pri Antonu Lovrenčiču. Škode je na poslopju i h senu nad 001)0 lir.
zadovoljni, naj
sejo.
ami sebi pripi-
Domžale so postale trg. Dne S avgusta so se vršile v to svrho ve like s'ovesnosti;
Toda, ko bo kralj povišal dom
Na Reki
io a rot i rail i bančnega blagajnika >-d-ki-trp: v mesto, naj si izbere; H. Longobardija ki je pobegnit zato primernejši čas. V meK<."CU iz Genove s 14 milijoni lir. avgustu je nekoliko prezgodaj.
To naj stori meseca oktobri
V Idriji
udeležili praznovanja.
Meseea oktobra ali novembra imajo v kU-ti dovolj sredstev
::a to.
ali novembm. da se bodo tudi new ^ i,n,n(;Van za občinski ga komi-.vorSki Domžalei lahko v duhu St1rja dr Fran Medirazza. ro.lon,
i/. Trogira v Dalmaciji. Imenovanje komisarja pomeni, da občinskih volitev morda ne bo se dolgo. Pripravljajo se tla. da bi imela občina tako zastopstvo, ki povsem prijalo fašistovskitn s vrha m.
D
opisi
New York. N. Y.
Rojakom, ki sem jih obiskal za časa bivanja v Pennsylvania, naznanjam. da sem srečno dospel domov. Onim, ki so mi pove»rili kak nalog, naznanjam, da bom skušal vse v najkrajšem času urediti.
Vsem, kd so mi naročili pozdrave Petra Zgago, food i povedano, da sem jih oddal ter se jim on srčno z&hvalju Je. Opazil sem
trot, ki sem jih jaz pri rojakih vžil.	^
Skoro ne vem, kaj me je pravzaprav napotilo v Pa. Največ je pa pripomogla k temu odločitov moje žene ki je enostavno re^da : hočem, nakar ni preostalo meni drugega kot: morain.
Nikakor mi >p& dadaj m žal, da sem šel tja. • Naletei sem na stare znance, apoanal nove ljudi. Tako pit /prvih, 'kart pri drugih «em se
pa» ,da bt bil pozdravov že boli .mogel prepričati, da bo še Kranj-če bi jih spremljal del do- Iči ter se 2e vedno drse, jŠastl v
^ostoljiiibnosti, naših lepili domačih navad.
Tudi sj m imel priliko videti, kako žive rojaki ter se mučijo za vsakdanja ikruh po rudnikih. Vedno sem /njimi soglašal. Sedaj sem pa še bolj raz videl, da so njihove yahtove popolnoma upravičene. Želim jim za na prej boljših uspehov kot so jih imeli v zadnjih letih. Pn ipričan sem tudi, da jih bodo dosepjli, ako jih vsi kot en mož zahtevajo.
Zahvali ju jem se tem potbm vsem, ki so me sprejeli in pogostili ter jih vabim obiskati me. ako jih prhed^ pot v New York. Najdejo me v pisarni Frank Sak-ser State Bank, okI koil) t odide-mo nato malo k meni v vas.
VL Premru.
Irwin, Pa.
Tukaj se je ponesrečila 12. avgusta rojakinja Frančiška Hren. Ponoči «e ji je vnela obleka in ogenj jo je tako nesrečno opekel, da i? radi oipekliii v hudih bolečinah tud6 umrla* Ranjka je bila stara 67 let, doma iz Trebnoga in je bivala v Ameriki 25 let. kjer zapušča tri »nove in dve hčeri.
Ivo Meštrovič, avtor Strossmaver jove<ra spomenika, ki je svoje mnenje 'poefkrepil z idejnimi <-stet>kimi in arliitektičnimi ra/, l'gi.
Pomorski muzej v Splitu.
Organ rzaitor ji Jadranske razstave bavijo s projektom, da bi se pomorski in ribiški ter tujski ^ oddelek Jadraimk ' razstave upo-j rabil za stalen pomorski muzej, ki bi bil prvi in edini svoje vrste v jug. državi. Posebnemu odboru je poverjena naloga, naj uvede energično akcijo, da se ponvorsski muzej otvori že prihodnje leto.
Smrtna kosa.
V Valti vasi je umrla p > kratki bolezni Tončka Kulovec, rojena Znane, stara 43 let.
—V Zagrebu ie preminul Salomon Renedik, predsednik ;'Do-lenske" d. d. v Zagrebu.
Aleksander Inchiostri utonil?
Iz Osijeka poročajo: V neki kabini vojaškega kopališča so ob priliki snažetnja našli moško obleko in čevlje z dokumenti glase-čimi se na ime Aleksander Inchiostri, rojen 15. avgusta 19(U v Za-dru, po pok'icu slikar. Mladi Inchiostri Fe je kopal v vojaškem kopališču in je najbrž■: neop-iž-:no utonil. Pred kratkim jc prišel v Osijek, da tamkaj slika. Utopljenec je sin tudi v Ljubljani dobro Bdlaje zj-esta Čitateijica lnsta (^las. znanega slukaj^ Inchiostri ja, ki Naroda.	I je napravil ifipoizantuo sliko za
Sorodnikom nase sožalje! II Vsesokolsdcr iKpt v Ljubljani.
fa^opisj' poroča o nekem zakonskem možu. ki ie oklofuta! •>vojo ženo, katera je sedfla zvečer pred liišo, pa niti ni hotela takoj ponuditi stola. Žena ga je tožila. In sodni je odrexlil, da bo mož dolgo časa sedel.
Gazolin je za tri eente cenejši.
Toda dobro si zapomnite rojaki: ni cenejši zato, ker ga je preveč, ker so proizvajalni stroški i izki in k<'r si baš zastran visoke jeene ga/.olin? inairsikdo ni upal nabaviti kare. Xe. Ampak gazolin se zato pocenil, ker so kompanije v laseh ter skušajo druga drugo uničiti.
Iz "Wasliingtona poročajo, da je bilo lansko le<to v Ameriki .sorazmerno manj porok in več loCitev zakona.
Kaj je temu vzrok? Najbrž dejstvo,- da je za sklenitev zakona ponavadi treba nekoliko ljobezni. za ločitev pa par grobih b- =sed.
Ljubezen je redka danadfumš-nji. dočim so grobe besede na dnevnem rediti.
V	Los Angeles sta skušala dva lopova odvesti znano kinematografsko igralko Marv Piekford ter izsiliti od nje visoko odkupnino. Pre.l sodiščem sta nila spoznana krivim in sodnik ju bo obsodil najbrž na deset let ječe. To je težka kazen. Kapitalist, ki pod napačnimi pretvetzami zvalbi ubogo žensko v svojo tovarno ter jo neprestano sili. da mu dela za smešno plačo leta in leta po deset do dvanajst ur na dan. po nav ml i ni kaznovan, aimpak zavzema v takozvani družbi odlično mesto ter ga označujejo kot steber ameriške industrije.
*
V	listih čitam. da se John D. Rockefeller še ni iznebil svoje stare in velikodtušne navade. Vsaiko leto enkrat ali divalkrat se ponu°ša med skupino otrok ter začne -deliti mednje nove nikelne in d»J-me. Koliko jih razdeli, ni natančno znano, toda poročilo pravi, da ne tolrko. da ibi jih ne mogili ne&ti seboj. Člani njegove družine
Podraženje kruha.
Peki v Trs-tu zahtevajo podrn-že.nje kruha in sie t 4t) stol ink ]>ri belem in 3CMtoitink pri navadnem kridiu. Cene testenin so poskočile z^ 35 stotiuk pri kilogramu. P.»dražila se je moka v sled obnove uvozne carine na žito. Sedaj «e draži kruh. Ljudstvo razburjeno.
Fašisti tudi v Spodnji Trebuši.
Pred nekaj dnevi se je ustanovila sekcija fašistovske organizacije v Spodnji Trebuši in sicer na zelo slovesen način. Od blizu in daleč so prišli v sicer povabljeno Trebušo fašisti, tako iz Idrije. Kanala. Gorioe. itd. Po v-eli hišah so morale bita izobešene italijanske zastave. Bilo je polno govorov in sekcija je bila ustanovljena. to se pravi: mirna T rebusa ima sedaj mikaj ljudi, ki so pripravljeni skrbeti za mir in red*' v A-edno večjo čast domovine.
Ciganke hodijo po Istri
in sV parijo ljudi Te dni sta prišli dve eig.iinkii k neki kmntioi blizu l*ule, da ji povesta srečno bodočnost. Kmetica Burišič je vdova. Zato sta ji ciganki govorili o pokojnem možu in izsilili iz nje tisoč lir. da pomirita duha pokojnega Burišiča. Tudi najedli sta se •in napili. potem sta oiganki odšli. Vdova je naznanila sleparijo orožnikom.
CLA XEK / ;.<>.
Hrano za otroka ne sme tvoriti nikdar samo eden ali dva predmeta. Za preskrbo vseh snovi, potrebnih za ra>t. je potrebna raznolič-nost. Kazni»ličnost premaga ena-komernost. Otrokova hrana naj vsebuje vsak dan par izmeti naslednjih stvari.
Zrnate in druge jedi. ki vsebujejo razen zrna tudi otrobe in škrob: cela pšenica in cel riž vsebujejo vitamine in vse. kar je potrebno zoper zaprtje. Sočivje. posebno pa zelenjava, je jako bogata na železu, drugih mineralijah in vitaminih, ki so tudi v sadju vsebovani. Otroku naj se nikdar ne daje med jedjo kendija. razen o-poldne. ko naj tvori kendi del de-zerta. Sladkobo naj s»- mu daje v hrani kot je eoeoji. jnuhlingi in sadje. Mlečna in jajčna maščoha je dobra za otroke, ne pa maščoba iz pečene hrane. Pred sedmim letom dajte otroku h* malo mesa.
Mleko je najboljša in najbolj važna hrana /a rast<.H-epa otroka. To je najbolj popolna hrana tor je tudi najbolj poceni. Mleko vsebuje protein, ki nadomešča izgubljeno ter skrbi za rast; maščobo v pripravni obliki, naj se uporablja kot kurivo za telesno delovanje. Istotako tudi karbohidrat ali sladkor. En pint flnovno naj bo pravilo za vsakega otroka. Dve žlici l£or-denovc«;a Ea«le Hraiul v čase mrzle vode dobro premešano da je številnim slabohranjenim šolskim otrokom. (*e se to uporablja redno, je zaznamovati znaten napredek v teži. Slaba prehrana je zbirališče bolezenskih bacilov.
Otrok večkrat ne ljubi samega mleka. Da naj se ga mu v obliki cocoa, eiLstard-a, mlečnih juh. sme-tanskih jedil itd. Tukaj je napri-mer dvoje navodil.
j Pcven cusfnrd (posebno navodilo)
| Dve veliki žlici Bordenovega E-j agle Brand Mleka.
1 jajce.
1 1(5 oreščka.
~/s čaše vode.
Vi čajne žlice vanilije.
Zmešajte temeljito Eagle Brand in vodo. Stepeno jajce pridenite šumečemu mleku. Pridenite vani-lijo in orešček. Pečite nad vodo v neprevroči pe«*-i. Ko zapičite v sredo custarda noževo ostrino ter jo potegnete čisto ven je pečeno.
Med sladkosnedeži.
-
Svoj čas se je ustavila v pristanišču v Šiinghaju neka angleška bojna ladja. Poveljnik je šel v mesto in posetil najvišjega dostojanstvenika^ Ta je ibil zelo vesel in je povabil po(\'el.jtni'ka in njegove oficirje na obed. Miza je bila obložena z najraznovrstnejšimi jedili. Angleški poveljnik je pridno jedel dn posebno mu je ugajala jod, katero je smatral za ragout. Hotel pa je izvedeti, iz kakega mesa je pravzaprav ta jed. Toda to je bilo tec&co. Kitajec ni znal angleško, Anglež pa ne kitajsko. Treba se je bilo t oil^j postužit;
Cocoa.
3 velike žlice eoeoa. velike žlice sladkorja.
Malo soli.
3 čaše vrele vode.
Eno čašo Bordenovega Eagle Brand Mleka.
Zmešajte eoeoa. sladkor m sol. Razredčite z vodo, katero dodajte polagoma. Pustite vreti nekako dve minuti, vlijte notri mleko ter slepite, da na ta način preprečite skorjo na površini. Boljši je okus, če dodaste pol čajne žličice vanilije pred serviranjem.
za^trantega precej razburjajo in ' znakov. (Poveljnik je poikazal na vznemirjajo. Če ne bo "drugačeJ skledo oponašal pri tem raco. Ki-bo treba postaviti starega moža ittajee pa je spačal svoj obraz, zrna-pod kuratelo.	^ jal z glavo in odgovoril aategnje-
■	no: "Bavttav . .
Čitajtc ie članke vsak i cd en skrbno ter jih ohranite za poznejšo uporabo.
Protifasistovska opozicija v senatu.
Iz Rima poročajo o pripravah liberalne stranke za ustanovitev konii>a'ktne Liberalne opozicije v senatu, ki naj bi jo vodili senatorji Croee, Ruffini in Mosea.
POPRAVEK.
J- Stegei R.. D, 2, Schctnttvus, N. Y., prevzame v zameno farmo ali hišo, tudi če je nekaj uknjiibe ^mortgage) na -nji
GIAS NABOOA, 11. AVG 1925.
I ALOJZ JI RASE K:
I FILOZOFSKA ZGODBA
(Nadaljmnje.)
—	Saj sem si mislila, da je vse skupaj sama zavist zaradi mojega stanovanja ; takoj sem rekla i ko bi vsi, gospod Vavrena ne! Z gospodom Fribortor gre sicer zmerom na altfluja., ampa!k tole--
—	Mnogo kvasijo, pa malo resnice.
— Sedcminštirideset filozofov — in že je hotela razlagati, kakšne študente je že vse imela na stanovanju; toda Vavrena je vzel klobuk in odšel. zakaj mudilo se mu je.
*
Na stanovanji! gospodične Elis je bilo tilio, četudi se je tam pravzaprav mnogo na skrivnem vršilo. Zelenka je živel kakor po navadi in nič ga ni motilo. V kolegiju je stal med tistim viharjem zadaj, ni delal hrupa in je imel čisto vest.; samo to ga je jezilo, da ga bodo morda zasliševali. Poučeval je, kakor sicer, doma pa študiral in pojedal odmerjene krajce kruha in čežano.
Špinovo nebo je bilo še zmerom oblačno in okoli glave so se mu sukali skoro neprestano gosti kolobarji dima. katorega je sesal iz dol-Uo pipe. Zdaj je imel nov opravek. Izvlekel je iz omare dolg črn frak,
..In bilo ji je res kakor na ples
in vriskanje.--—
* * *
Dokler je bil Spini stric župnik pri življenju, je bilo dobro. Podpornik pa je umrl in študentu brez staršev, brez prijateljev in brez premoženja ni preostalo drugega, kakor da se s poučevanje""i po hišah živi. Pravkar se je v .1 pozno popoldne "od ure" in že se je lotil pipe. da si pri knjigi zapuha. tu se naglo ob le priprtih vratih ustavi, kakor bi bil tam pri-mrznil. Čutil je, da mu je za hipec zastala sapa in da so se mu kolena zašibila. Niti za cekin bi ne bil v tem trenutku besedice iz sebe spravil.
Oči so mu nepremično zrle skoz špranjo v sobo gospodične • Elis, kjer se je nenadoma začul jasen, zvonek glas in filozofa tako preplašil.
Zagledal je tam gospodarjevo Marinko, svežo kakor cvet rosan, okroglega veselega lica. Bila je "kar tako", po domače oblečena; bel predpasnik, kratko krilce in nizki solni so se ji izvrstno podajali.
—	Prišla sem le tako na skok. Gospodov filozofov ni doma--
—	So na urah, — je odgovorila
dediščino po rajnem srtricu župni- gospodična Elis nevede, da se je ku, ki je to obleko nosil v svojih | bil Spina vrnil. Btudentovskih letih, in ga, če mul — Ni mi dalo; mislila sem, vi, je bilo dolgčas, zamišljeno ogletlo- j gospodična Elis pač najbolje vjf
val, obračal in skoro vsak dan s'ste---
palčico iztepal in krtačil.	| — Kaj pa. Marinka?
Zdaj se je pečal poleg filozofije } — Pravijo, da majales bodo — celo tudi s spoštovanja vredno o, to bi bilo veselja!
lahnim pozdravoth od bežala iz sobe.
Zunaj se je namreč razlegnil glas hišne gospodinje, ki je hčerko domov klical.
Ko je kmalu nato Fribort stopal v svojo sobico, je trčil med vrati ob Špino, ki se je nekam gnal.
— Kam pa tako urno?
Toda le nerazumljivo mrmranje
mu je bilo v odgovor.
* * *
Nastal je večer pred sv. Filipom in Jakobom.
Večer prijeten, toda brez luči na nebu. Zato pa je na poljskih višinah, pri strakovskih gozdovih in vsenaokoli po celi pokrajini, zaviti v sivo. tajinstveno odejo, zagorela množica žarečih grmad. Mladina in odrasli so prihajali iz mesta u-živat prijetnega večera in pogledat, kako sežigajo čarovnice. — Največja truma se je zbrala na griču pri znamenju sv. Prokopa, nad katerim je mlado listje stare, košate lipe po tihem šepetljalo.
Malo stran je gorela velika grmada, okoli katere so poskakovali • 7. teiga meseca 18-le.tivi Evgen Ka-živahni fantje, pokrikovali, pa me- dliček v Bratislavi z dvema mJa-
VANDERBILT SE JE VRNIL
WW0H ČEHOV KOT ZDRAVNIK
_ copvmcMT_KCvrroNK view co. hiw vomk
Te dni se je \ rail iz Evrope zniaJii ameriški finančnik VaraleHbilt svojo ženo in. otixdiom.
Strašen zločin podivjane mladine.
tali kvišku goreče baklje. Zdaj pa dima prrjat.eljl.ana. Svojo lnator zdaj se je razlegalo vriskanje, ki ^ in očima j|m ubil po načrtni, ki ga je spremljalo najvišje letečo vseh j je že vnaprej dobro premislil in preprostih, dež isker sršečih ba- j sestavil V Tallerovi ulici št. 3 je
kelj.
Grozen zločin je izvršil v pet elk i nom. tla pride do denarja. Imen
obeh pomočnikov ni hotel izdati. Harihmmii j,- takoj i>odlegei ranam. cločim so odi»eljali njegovo ženo v bolnico, kjer so jo obvezali. Zdravniki iitpajo. da ositane pri življenju, d asu mana glavi 12 ran. Brezsrčni sin je prosil mater, naj
stanovat uradnik Slovaške hranil-
krojaško obrtjo.
— Slab študent, ki vsak teden ne pošije za groš niti! — mu je večkrat dejal stric župnik, kadar je bil Spina pri njem na počitnicah. Zdaj je vneto izpolnjeval besede pokojnikove in se poizkušal v šivanju in popravilih na fraku, toda kljub vsemu trudu in prizadevanju se mu ni posrečilo dati nekdanji sijaj. Čemu se je tako vbadal, čemu tako brigal za zunanjost mladi ta filozof, o katerem bi človek doslej mislil, da se na-giblje k einiški šoli? To tajnost je hranil ploboko v srcu, ali gospodična Elis je ugibala.---
Minila sta dva dneva. Par slu-
Opazujoči filozof je videl, kako
je brhka deklica kakor razveseljeh
otrok z rokama zaploskala, kako
so ji oči kar igrale.
Kako je bila lepa, dražestna!
Zdaj bi lehko stopil in prilika,. ,	.
, . . . ,	.	. , Idom. Nehote je zablodd v mislili
po kateri je hrepenel, se mu je kar ;
j-i t vi u- •• lv otroška leta, ko je stavil na gri-sama ponudila. Ijehko bi ji pove- | v ___^ #<i	__f v __
dal in si pridobil njeno hvaležnost
sirskega ribnika.
Za gajem, ob strani, povsod po višinah so plapolale grmade in migljale lučice.
Večer, grmade, svetloba in kriki, vse je spominjalo Vavreno na
ša tel je v, med
toda bilo mu je prav tako kakor druge« krati. Nemogoče, da bi se ojunacil. Kad, neskončno rad bi ž njo izpregovoril, ali kako začeti? Bila je vesela, razposajena, zato se je bal, da ga morda ne odpravi z dovtipom. Kolikokrat je že sko: ro usta odpiral, da zaprede z njo pomenek, toda zmerom se mu je
njimi > aTliruo Ji« |
Fribort, je bilo klicanih k rektorju, kjer se jim je bilo zagovarjati radi preteklega viharja. Rektor je dejal, da profesor veronauka vse dotlej ne prestopi praga, preden ne dobi poštenega in primernega zadoščenja.
Toda preden je bilo vse pri kraju in v redu, je napočil zadnji dan meseca aprila.
Pozno popoldne je odhajal Vavrena o<l ure. Se izmed vrat dru-pre sobe je klicala gospa Roubin-kova za njim:
—	Gospod Vavrena!
Vrnil se je.
—	Skoro bi bila pozabila. Prosim jih, če bo mož zraven, naj govore rajši po nemški, ali pa vsaj kakor po navadi, ne hochboeli-miseh. Teh novih besed ne sliši rad. Er kann es nicht ausstelien. Misli, da je vse to nalašč, te novo-tarije.
Vavrena je zardel do uešs, pa se je samo nasmehnil in z globokim poiklonom odšel, ne da bi izpregovoril besedo. Sci mogel, in ko bi bil, bi bilo kaj rezkega.
Toda vsa jeza ga je minila in že v veži, kjer je srečal Lenko, ki 8e je vračala z vrta.
V lice je bila vsa zardela in obraz se ji je zjasnil še bolj, ko je zagledala urno odhajajočega študenta.
t- Gospodična Lenka, nekaj vam moram povedati, — je naglo dejal in se previdno ozrl naokoli, pa se sklonil k devojki ter ji v ušesce nekaj zašepetal. Ko je glavo .dvignila, ga že ni bilo, glasil se je le odmev njegovih hitrih korakov po stopnicah in po veži.
Stala je trenutek tiho gledajoč za njim, kakor bi čakala pojasnila. Toda koraki so iitihhili. Iztrgala se je, švignila hitro v sobo, kakor Če živahna srna veselo poduči in v tmaprm zelenju irgine.
Vavrena in zateknilo. Zdaj bi lehko imenitno
začel. Vprašala je, — stopi tja, odgovori. — Srce mu je bilo — moj Bog, ali naj se ji postavi iz obličja v obličje, ali naj zre v te jasne, poredne oči ? Toda enkrat mora biti — samo trenutek še — kaj odgovori gospodična Elis.
—	O, ljuba gospodična Marin-ka» ti gospodje filozofi so vzdignili tak rebeljon, da ne bo nič--
Spina -se je oddehiiil in lovil kljuko, da vstopi, toda v tem so se odprla vrata druge sobe in naglo se je pojavil Fribort. — Konec je, bilo vsemu!
Spini je omahnila roka. — Poleg te čeljusti se ne more postaviti, za to ni imel korajže; vedel je, da bi pogorel. Grenkoba zavisti in ljubosumnosti mu je zalila srce. — Stal je še zmerom spognjen pri vratih in moral gledati, kako je Marinka presenečena zadrhtavala" in zardevala.	*
—	Dobro, da greste, gospod Fribort — in gospodična Elis je na kratko povedala Marinčino željo.
—	S slavnimi majales sicer slaba kaže, ali ker si jih želite, jih' priredim jaz, pa bodo tako glasni' in veseli kakor druga leta.--
—	Bomb videli, če ste tako vse-gamogočni!
—	Stavimo; za kaj?
—	Če stavo izgubite, vam bom dala šop kopriv.
—	Če jo pa dobim, pa šopek vi-r jolic, tak, kakor--in pomembno je umolknil.
—	Dobro, tOrej šopek, — mu je Marinka hitro segla v besedo in se ozrla plaho na gospodično Elis.
Ob strani je stal Vavrena, od-	nice Fraiutišek llartmami s svojo «uu d i denarja za čokolado in ko-vrnjen od ogmja. Ni se pridružil	ženo dn njenim sinom iz prvega njaik. Ker ni hotela ustreči nje-svojim tovarišem, ki se jih je tu	zakona Evgenom. Že tri k-ta sta «ov.i želji, je sklj nil oropati sta-sešel cel zbor. Iskal je samote. j živela zaikonea Hartmann v naj- novajije. Ko so morilci opravili Gledal je zamišljeno proti ne-'lepši silogi. 1- moralno pokvarjeni fevoj po^ej. so odnesli Ilarhmmno-došinskemu gaju, ki je v večernem	Evgen je često kvaril domači mir. vo truplo v poselsko sobo, sami mraku prostran in tajinstven čr-	Morilec Evgen Kadliček je bil že nel. Na višini se je izmed temnega	0(] mladih nog tipični postopač in drevja njegovega Ivigal bel, gos-	iennh. Družil se je z raznimi vlo-poski dvorec, kakor tih, zapuščen	mLK>i in drugimi sumljivimi ele-gradič, in v dolini, kamor niso se-	menti in ni dolgo tega. ko je lagale dolge sence mračnega gaja, je	knuiH ^-oji materi 2000 Kč. Več-bleščala jasna gladina širnega ko-	krat -e iinel je opraviii s policijo.
ki ga prav dobro pozna. V petek zvečer je šla skoz dvorišče omenjene hLse žena policijskega stražnika Niklavca. Začnla je iz drugega nadstropja, kj>«r stanujejo Ha rt m an n oi\ i, obupne klice na pomoč. Niklavcova je hitela po HtopnicaJi v drugo nadstropje, kjer je našla Ila-rtmannovo vso v krvi. Takoj je obvestila o tem svojega moža in ko je prispela na lice mc-sta policija, so našli olba zakonca v nila'ki krvi. Noge ^rta | imela zvjetzane z žieo. Hartmanno-va je b>la še toliko pri zavesti, da je povedala ime morilca. Bil je to njen'«in Evgen, ki sta mu pomagala d) v a prijatelje. Mor>i so prišli v sitanova-nje r*b T4. popoldne, ko je bil Hartmann v kopalnici. V kopalnico so prišli vsi trije mla deniči in planili na Hartmanna. Eden mu je zvezal z žico roke in
noire, druira dva sta ga začela s	...	, ,
- '	* t organizacijo za varstvo delavcev,
kosom železa t ode i po glavi. Naito
j sta odšla dva v spalinieo, kejr sta
j napadla Hartmannovo soprogo.
dočim je tretji držal na grlu umi-
ču grmade, jih zažigal, čez ogenj skakal in vriskal. Raj spominov mu je zablisnil v glavi kakor preste iskre.	1
—	Ne vem, kaj imajo na tem. — se je začulo ob strani.	\
—	Ach, das gemeine Volk! •
Spoznal je po glasu gospo Rou-
binkovo in iz dodatka gospodično Lotinko. Ni se niti obrnil, da bi ga ne spoznali, odšel je in se brez pomisleka spustil po meji proti polju. Dame so šle naprej, hrup in krik sta medlela, dokler se nista glasila samo še iz teme.
Vavrena se je udal mislim. — Hladen, lagoten veterc je pihljal po mladi setvi. Orošena trava je Ibila kakor žamet.
Ali zdaj pod tem tihim večer
pa m oMekJi njegovo obleko. Cinizem teh treh zverskih ml a denize v je šel tako daleč, da je eden oblekel i-.to obltiko. v kateri je bil umorjen Hartmann. druga dva v-ta pa vzela ie omare dve novi obleki. tako. da so odšli vsi trije iz stanovanja v Harimannovfh oblekah.
V sol )Oito ponoči je policija aretirala v Košicah rojenega Karola Doljala. ki j/ osumljen soudeležbe pri umorit. Doljall taji in skuša zvaliti vso krivdo na Kadlioko. T rot. j i krivec je Michal Tomano-vie. ki jo Taicli že pod ključem. Policija jo zaslišala tiudi težko ranjeno Hartimannovo, ki je izjavila. da bi jo bili morilci nedvomno ubili, če bi se ne bila pritajila in hlinila. da je že mrtva.
ČUDNA ORGANIZACIJA
Madžarski notranji minister Rakovskv je te dni priobčil v bu-dimpeštanskih listih članek, v katerem brani takozvano Narodno
nim nebom ni več mislil na dom.
Dejal si je, ko bi bila Lenka takole	Hartmanna bodalo, pri
prišla h grmadi. In že je bil v tiru.	Pra^ieno za Vsak slučaj, če b, se j»
Ena misel je rodila drugo. Za-	nesreihia ŽHev b™™la- V spalnici mislil se je, kako bi mu nežna ta ^ fl Ev*on matcri ode-i°
deklica ob strani korakala, ogovar-	C'ez	tor mlaril
jal jo je, razodeval ji svoje misli. Oria mu je odgovarjala, razločno,
da; tako bi gotovo odgovorila. Tu je ob nekoga trčil, ki je tudi
trikrat s kladivom po giavi. Njegov pomočnik ji je zvezal roke in noge z žico.
Nato so morilci prevrnili vse
s povešeno glavo korakal proti do-' PredaJe. in odnesli ves denar. Po-mu>	j licija je bila morilcem takoj za
— Ah, Spina! — Tisi ?Kako? p <tami. Evgena Kadličko so are-Tovariš pa ga je krčevito prijel - tirali v neki restavraciji, kjer je
za roko in hipec gledal Vavreni v lice. Neka mginjer in razbnrjen je bil.
— Prijatelj! — je bruhnil iz sebe. — Prijatelj, jaz ti moram, — toda ne, ne!
In preden se je Vavrena zavedel, že Špine ni bilo več.	j
Oziral se je in videl, kako ob meji z dolgimi koraki hiti proti inestu.
po groznem umoru mirno popival. Spoeebka je svoj zločin tajil, končno je pa vendar priznal, da je umoril mater in očima z namc-
(6*1 je prihodnjih.»
Smrt v valovih Drave.
Te cHi se je odigrala pri Doie-. njem Miholjeu pri Osijefku pretresljiva drama. Iz Gjurjevra se je »la kopat v Dravo vfečja drruž-Spomin na poljub, katerega ji ba višjih uradnikov tamkajšnje
tovarne tkanin iz -ženami in atro* cL Nenadoma sta se začela potapljati deklica m njen desetletni krateč. Z velikim n^orom so re-$ili iz valov deklieo deček, sin Fr{ ~	"uradnika mlinAe mdti
je Fribort na stopnicah ukrade! je zbudil rožzkatd senco tiste rdečice, ki je takrat poiila njeno mehko lice.
Spina je Bil Itako rna trnju. Vse izrabi t* Hanak — česa si le ne
izmisli! Ljubosilmnemu filozofa jei^tfije iz Zagmba ipa je p^ed o£-bilo zdaj ie p^av, da je Marinka; z! mi matere utonit
' ' ^___ r.;
Kaj je v resnici ta organizacija, ki jo ščiti vlada, naj povedo sledeči podatki:
Glavna naloga te organizacije je j preskrba vdjaških oseb. ki jih je izsledila kontrola Zveze narodov. Minister sam je v svojem članku potrdil, da obstojajo v vsakem večjem madžarskem mestu uradi te organizacije, ki šteje nad stotisoč članov!
Slučaj jc odkril kakšni elementi sestavljajo to organizacijo. Ladislav Okolicsanv, bivši oficir, ja obtožen, da je skupno z drugimi u-moril bogato lahkoživko Amalijo Leirer. Nato je bil izrednim potom imenovan za višjega uradnika pri budimpeštanski mestni elektrarni. V njegovi miznici, ki so jo šele sedaj preiskali, so našli poldrug kilogram dinamita in pismo, v katerem ga imenuje višji nadzornik državnih železnic Ilainuss za vodjo imenovane organizacije. v šestem budimpeštanskem okraju. Amalija Leirer je bila umorjena v decembru 1924. Okolicsany pa je prevzel organizacijo 17. novembra leta 1924. V tej zvezi se tudi ne sme pozabiti, da je bil Gustav Lederer o-rožniški nadporočnik, ki je umoril in izropal prekajevalca Koudelko, vodja oddelka in steber "nacionalnega" gibanja med delavci!
Anton Paviovič Čehov je bil ]»esnšk večernih mrakov in otofž-noati. Ljubil je trudne an ■zlomljene duše. Sam je bil srčno izredno hogait, da ni vedel kam s tem bogastvom. Ko sri je izbral zdravniško vedo, ni znal. kakšne tfj3koče ga bodo čakaile k<rt zdravnika. Fozneje je priznal, da je zdravniška veda le doforo vplivala na njegovo pesniško delo. "Prirodne vede me storile oproznega. Vedno <mu se trudil, da se ravnam p«' izsledkih znano?rti. Kjer nisem u-tegnil. sem raje molčal.'' piše Cehov v nekem svojem pismu.
L. 1S90.. po šestletni zdravniški praksi, je odpotoval na Salia-lin, na otok zločincev. V tem času je sestavil svoje najlep.V ipotopi-ne. Radi pljučne bolezni je zapustil Sahalin ter poiskal dunajske mi pariške zdravnike, ki so mu nasvetovali Benetke. Zdravljenje ni napredovalo, kakor si je ab.?-tal. 1'mrl je leta 1904. v 44. letu.
V reviji 'MPramedieiis'' objavlja dr. Bb>tein otliomke iz Čeho-vib pisem, ki se nanašajo na njegovo bolezen in na njegovo zdravniško prakso: 2. jauiuarja l.S8r>.
Cehov <r<lč. Saveljev: Moja boi.tzen me je malo prestrašila, izločasno pa mi je pričarala lepe. srečne trenotke. Tudi taka čuda se dogajajo! Prejemam tf^Jiko dokazov iskrenega in prijaiteljekega sočuitja, da se adim kakor princ iz Arkadij«, ki razpolaga z mnogimi blasted iiii. ' Dokler nisem obolol. nisem vedel, da imam toliko pri-
ra<H svoje ibOleorni. se je mo.H» prijateljica čutila pred >el>anko taico krivo, da se je pred njo opravičevala radi svojega 'lastnega zdravja in da se je oseibno sramovala, ker je zdravniška veda tako ne-niočua. da ji ne moiv pomagati.
Istega dne piše (*'uhov: V Moskvi živi veliki trdoglavec. pesnik Palmčk. Nedavno >i je ratzbil glavo in jaz sem ga lečil. K<» je dane? prišel, da mu pi-evijtm rane, mi izroči steklenico llang-Ilanga za tri rublje, st. tklenieo d»ragoeettiega orhidejskega olja. To me je upro-pastilo.
Nesreča na Monte Rosa..,
Iz ililana poročajo, da -e je po-i e>i-ečHo na Monte Rosa več ita-ilijanvkili turistov. A' >nežnem me-težu in v megli so na jiovraiku zašli in prisili na 1000 m- trn v visoki prepad ^rahugnaga. Mladi vodnik Kazimir Pie je ol>visel nad prepadom nakar se je ulrgala zmrzla vrv in je padel v globočmo. Njegov brat. ki je tudi vodnik, se je hotel iz obupa vreči za njim in so ga le fežko za<lržali od tepra koraka. Turisti so se r»-šrli slednjič z največjo tcs/.avo. Vodnikovega trupla še niso našli.
MOZ JE MORAL PRATI -ŽENA JE BILA BOLNA
Uniontown. t^u.. — John L. Mindala
iz tega mesta vos*-l rlovek. štirt leta. je pral domače perilo, kajti njegova žena. je ljiln tried t«-m Oasom j a. k o bolna-Sedaj zainore zopet opravljati svoje de-.	, lo. Mrs. Mindala je bila trikrat operira-
jateljev . . . :t0. marca 1SS8. piše na in zdravili SO j<, z.1 Sto različnih bo-
Cehov Suborinu: Kot zdravn&
sem se Drivadil gledat ljudi ki SO I "r odstranjena U njenega telesa. To<la I	-T .	| pred no po dognali kaj ji je, je njen
zapisani smrti. \ edno me prevza- j mož, ki je plumber potroši! skoro vse dome posebno čustvo, ko gledam! H zd:avnik:; in	^ >1».
1	'	n	..Mindala je priMla pred d verni tedni k
jočejo
Trgovinska vojna med .in Španijo?
Nemčijo
Iz Madrida poročajo o naglem prekinjenju .pogajanj za tfkfcp nenužko - španske (trgovinefice po-gpdtte. Ako ne iprid? med Madridom, in Berlinom do sgonunMp*,
ljaid:!. ki .se sni':1 je jo ali ki In ki so zapisani smrti.
O 111 lati i zdravnici- prijateljici pravi: Pacijenti so za to zdravnico prava muka in zanje se boji do psihoze. Pri posvetu smo vedno razdvojenega mišljenja. Ja« pro-rokiujeaii zdravje, kjer vidi ona smrt in podvojim doze, ki jih smiaitra za zadostne. Kjer pa je smrt očitna, ta.111 se moja prijateljica ne ponaša kot zdravnica. Nekoč so prevzemali bo^atesra bol r.ika m a železniški pontaj i. Istočasno je prisp<da seljakinja z nevarno oteiklino na vratu. Bolezen je bila tako napredovala, da je bil vsak up zaman. Ker pa ta žena ni občutila nobonih trenotnih bolesti, in ker je bilo protovo, da umre
njima, na obisk n-r takoj uganila, kaj je ž njeno sina ho. t'akati je bilo treba teden dni. da so dobili zdravilo iz Pltts-burgha. potem je pa vzelo le tnalo času za. usmrčenje trakulje, ki je bila 62 čevljev dolga^ Spravili so jo v steklenico alkohola, kjer je vsakomur na ogled.
Dosti moških, žensk in otrok se zdravi za kako drugo bolezen In sicer neuspešno, do«*im je njihova resnična bolezen pošast—trakulja. Gotovo znamenje te po-Sastl so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z včasnlm lzpeha-vanjem, pokrit Jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevlce s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je težak in napihnjen. Človek tudi čuti, kot da se nekaj giblje do grlo. fiolnik ima rmeno kožo, malo tehta, ima slabo snpo. 1'oSast. ki včasih doseže dolžino 5o čevljev, jiovzroča božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite se tako i te poSasti, dokler ne izpodkoplje zdravja. Pošljite $10.48 za zdravilo I.axtana. to slavno zdravilo zoper tmkuljo, danes. •Ne pošljemo C. O. P. Prodaja ga samo I^ixal Co.. 135 l.axal Bldg., Br.x 963, PittsbuVgh. Pa. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej. (Copy 2.)	—Adv't.
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —	_
izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo^-zasedeno o-zenilje za pristojbino 3%.
POŠILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
4'Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, Hew York, N. Y.
Grozdje! Grozdje! Grozdje!
To je že peto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se je že začela.
BAKUUCH PREDOVICH CO. ,
21B Caltitoti* Trtiit SACRAkkhi'O, 0AXJF.
CEA55 NARODA' 27. AVG 1923.
Kapitan Marryat:
JOSEPH RUSHBROOK

Za "Glas Naroda" priredil O. P.
29
(Nadaljevanje.)
—	Sree mi poka, — je vzkliknila Mary. — Hotela bi ležali v grobu, ee bi ne brila ta želja pregrešna.
—	>lajy, ne pozabi ene stvari, da s»m namreč nedolžen.
—	To si. Hotela bi, da bi mogla reči kaj takega o sebi. Sedaj pa, kaj naj revem. ko se zo^jet sevtanem s tvojo materjo? Ljubila sem jo že poprej in lahko si misliš, da jo ljubim sedaj še dostn bolj iskreno. Kaj naj storim? Ne vem, na katk način bi ji mogla kaj prikriti.
—	Mary, ne morem razumeti, zakaj bi ji ^skušala kaj jprfkriti. Sporoča pa ji tudi. da je ne želim videti, doddt-r ne bo končana sod-nij.ska obra-vnava. Naj l»o moja usoda rtaka ali taka, — ona naj me ne obišče, dokler se ne bo odločila.
—	Po jutranjem bom izvedla tvoje naročilo, — je odvrnila Mary. — Sedaj pa moram iti t>r j>yiskali stanovanje. Pisala bom tudi tvoji materi. Z Bogom za enkrat!
Mary je zapustila celico. Toliko je pretrpela, da je komaj dospela do .vtanovajija jevarja. S.-dla je na stol, da se odpočije. Na vprašanje, če bi mogla »dobit i .stanovanje v bližini jertnišnice, je žena ječ&rja poklala neiktga paznika, ki je šeJl ž njo ter ji pokaral primerno stanovanje.
Kakorhitro je bila Mar\ pod streho, je pisala Mrs. Austin ter ji sporočila, da je govorila z odvetnikom ter zagotovila njVgovo službo. Nato je šla, vsa izmučena od strahu in razburjenja, v posteljo, da pozabi za nekaj časa v spanju svoje gorje.
samo Sest dni preico
Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJK
PARJS 5. SEPTEMBRA
FRANCK 12. Septembra.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali 6 oaeb. Francoska kuhinja in piJaCa.
19 STATE STREET
NEW YORK
ali lokalni agentje
—	Lahko a>i mislite o meni kar hočete, — je odvrni* naš junak. — Laliko me obsodijo in celo usmilijo. Če se bo to zgodilo, mi lahko vrjamete pri iaveličanju moje duše. da sem nedolžen. Hvala vam
gospod, za vaše prijazno zanimanje in š« v Večji meri za to, kar ste rekli glede Mary. Tudi če ostanete en mesec tukaj.- ne b<»<te izvedeli od mene več kot ste dosedaj.	N
—	Po taki izjavi bi bilo moje bivanje breami^elno. — je rekel
Trevor. — Iz ozira do vaše sestre bom skušal storiti vfse, kar je v moji moči.
—	Tisočkrat hvala za vašo prijaznost, katere ne bom nikdar pozabil, — je odvrnil Joe.
(Dalje prihodnjič.)
Henry Bordeaux:
Ob uri poznih spoznanj.
Dvajseto poglavje.
Joe je bil vesel, ko je bil zopet sam v celici, kajti prvikrat je čutil, da mu je odsotno* Mary prirasla olajšanje. To čadno rn.z-knitje ga je presenetilo Njegov oče velik posestnik, eden prvih mož v okolici, splošno spoštovan in fugleden! Njegova mati, kot razvidno iz prejšnjih pisem, ki jih je pisala Mary, visotka dama, .splošno ljubljena in spoštovana! Le je že kot otrok skleiul ščititi svojega očeta ki je bil še berač in navaden divji lovec, v kako večji meri je čutil v sled tega sedaj za svojo dolžnost ščititi ga, ko je dosegel naenkrat tako visoko mesto!
—	Ne, — sa jt- mislil Joe, — nočem ga i/Klati ter obtožiti zilo-čiua, ki bi ga spravil na visJace. Če bi storil kaj takega, bi ljudje mi-slili. da sem sJoril to le raditega. da *c polastim njegove lastnine. Ljudje bi me smatrali za človeka, ki je iz samega pohlepa izdal svojega lastnega oče4a. jZaničuvali bi me in talko zaničevanje bi tudi v polni meri zaslužil. V dvojni meri sem vsled te<ga sedaj obvezan ostati .zvest svojemu Sklepu, naj jiride kar hoče in skrivnost bo šla z menoj vred v grob.
V oni noči je spal Joe ze>!o trdno.
Prihodnjega jutra jf? prišel v celico Mr. Trevor.
—	Vaša sestra je bUa pri meni, Rushbrook, — je pričel odvetnik, — in na njeno prošnjo prihajam k vam, da vam ponudim svojo bodočo službo. Kot čujem, je /bila medtem že tukaj ter ne dvomim, da vam je povedala, da ne smete imeti pitJd svojim zagovornikom nikake skrivno.^i Odvetnik je v takem slučaju vaš resnični prijatelj. Njegova dolžnost je ohraniti tajno vse. kar se mu zaupa in če mi poveste, da ste krivi umora, me bo ž? to zaupanje napotilo, da se bom še bolj pobrigal y.a vašo obrambo. 'Povejte mi torej odkrito, kako se jc završila cela stvar in v tem običaju mi bo mogoče razveljaviti pravorek porole, ki ni bila obveščena glede nnsničnega poteka cele zadeve.
—	Zelo dobri ste, gospod, a niti proti vam ne smem izjaviti ničesar drugega, kot to. da sem nedolžen.
—	Povejte mi wndar, kako se je eela stvar završila.
—	Ničesar drugega ne morem izpovedati ter pravim le. da sem vam zelo hvaležen na vaša prizadevanja.
—	'1 o je skrajno čudno. Izpovedi prič govore proti vam. Ali so tp izpovedi resnične ?
. — ljudje .so pričali o slučaju kot se jim je prikazoval, v svoji najboljši veri.
—	In vendar niste krivi?
—	Nisem. Omejili pa se bom nato, da zatrjujem svojo nedolžnost in svojo usodo bom prepustil poroti. .
„— Ali bedasti t Vaša se.vtra je ljubeznjiva mlada dama. ki *i je takoj pridobila moje zaupanje. Če ste nedolžni, se ibost-e naravnost s silo iznebili svojega življenja.
, — Jaz vršim le svojo dolžnost, gospod. Lahko si mislite kar ho-oete o mojem vedenju, a skrivnost bo uimrla z menoj.
v — In za koga se hočete žrtvovati na tak način, če stl- nedolžen kot trdite vi sam in v&sa sestra?
Joe ni dal nobenega odgovora ter sedel na klop.
—	Ce niste vi izvršili zločina, kdo je potem storilec? _ je sili/i
Mr. TrevOr. — Če mi ne borit/j odgovorili na (to. nočem imeti nHri najmanjšega opravka z vašo obrambo.
—	Ravnokar ste rekii, _ je odvrnil Joe, — da me hočete zagovarjali, fiudi če se proglasim krivim umora, a nočete ničesar vedeti o meni, ker se propk^a«. n dolžnim in nočem imet o vat i krivca. To ni dosledno.
—	Imeti moram vaše zaupanje, prijatelj moj.
—	Pod nobenim pogojeni ga vam ne morem nuditi več kot ga ie uživate. Nisem vas pozval, da me zagovarjate ter sptoh ne maram zagovornika. <
—	Torej želite, da vas obesijo?
—	Tega oe želim, a predno bi kaj criinil, bi se dal rajSe obesiti.
—	To je zelo čudno, —- je rekel Trevor ter nadaljeval po kratkem premoru: — Domneva se, da «te umorili dotičnega člo\*?ka, Byrma, ko ni bil nikdo navzoč. Vedeli so, da &te hodili ven s puSko očeta in pričevanje gozdarja je-*otrdiilo, da ste bili divji lovec. Seveda manjka pričevanje narai^avanega umora z vaše strani. Vsled tega ni nemogoče, da as je puška slučajno sprožila in da ste vi, ki ste bili takrat ie otrok, pobegnili, ves prestrašen od tega, kar se je pripetilo. Na ta način bi se dailo uvesti vašo obrambo.
—	Jaz sploh nisem streljal na moža, — je odVrnil Joe.
' — Kdo pa je oddal strel? — je vprašal odvetnik.
Joe je molčal.
—	Rushbrook, — je nadaljeval Mr. Trevor, — -bojim se, da vam ne bom mogel dosti koristiti. Niti pečal bi se ne s to zadevo, če bi me ne bile ganile solze vaše sestre. Vaše dbnašanje se mi zdi tako be* da*to, da si ga ne moreip razlagati. Vaših motivov ni mogoče pojasniti, in ničesar drugega si ne modern misliti kot ito, da ste izvreili «Jo-
ga .nočete c&opali nikomur /drugemu, niti onemu, ki-Tam
Družina Noaihans se je obotavljala zapustiti svoje posestvo v Dauphineji ter se vrniti v Pariz. Go^-pod se mudi ves dan na lovu, včasih se ceio žaleče kar za dk*a dni v gorovje Grande Chartreuse, da bi u-sftrelil ka?ko divjo kozo. iGospa |>a, ki ni prijateljica šuma •'in hrupa, izkorišča samoto za spre hode po vasi in okolici, kjer jo vsi sel jafci poznajo, ali p^ se bavi
s čtivom in glasbo. Vendar jo včasih ta samota teži: njen soprog je
skoro vedno odsoten, oba njena sinova sta v gimnaziji in prvi se pripravlja Ea vstop v Saint-Cvr {moj Bog, že tako mlada M? je bi la iporočila!). drugi pa stoji tik pred izpitom. In tako ji je dana ugodna prilika, da nepmje in raiz-vija svoje notranje življenje, kar ji ni preveč po godu, saj je bolj nakftonjena k udejstvOvanju kot pa sanjj.ren.ju.
I>an ob i sik o v je bil vedno v sobotah, toda. protti (koncu oktobra, ko se že bližajo Vsi Sveti, so po-seti dokaj rt idki. To pot so priro-potade komaj tri kočije, ki pa «n se spe,t zgodaj vrnile, ker je bil kraj na samem, /Aa.} je šele peta ura, psi že spet je gospa sama v salonu in skozi velika odprta vrata se ozira v pokrajino, ki je potopljena v čudovito uibranost. samo tbarve it-rt in aloij krvavo odražajo na vijoličastem ozadju.
Gosipa Nonlians je za poizkus odprla knjigo, da bi čitala. Pa se že slabo vidi, kajti mrak naslaja. •Vstala je in stopila k steklenim vratom.
Katko lop. kako mehak je tak večer zaipadajočega leta! Najrazličnejše misli ji plovejo v zavest, ozira se v svoje rfcdovito in enovito življenje. Ni .«e še privadila, da 'bi se vdajala vplivom prirode. Vselej jo je karkoli že zaposlilo.
Zdaj pa stoji tu, nepremična, oprta na vrata, pretaptljajoča se V večer, ki se ji bliža s tihimi koraki.
Nenadoma jo preplaši hiprn glas:
"Iskal sem vas, gospa, v tem somračj«!"
Gospa Nonhans se je zbudUa iz zamišljenosrti, samo po seibi je u-mevno, da bo sprejela svojega najbližjega soseda v tem kraju, i gospoda Mihajla Girandyja, s či-fc-ar ženo je v dobrih prijateljskih stikih.
"Kaj vas ni Magdalena opremila?"
"Prišel sera peš skozi btikov gozd, on pa ne ljubi hoje, dočin; sem jaz pravi obožhtvatelj pešpoti, posebno v tem času, ko je srak tako lahek in je vse prepojeno z nežnostjo in mehkobo. Posebno zdaj le, v tej uro; da, ta tiha vijoličasta ura . . .P'
*'Da, gltfjte; vse- je vijoličasto, skale, drevesa, celo zemlja. Saj to niti ena ura ni, morda ie dvajset minut, toda v teh dvajsetih minutah sevajo vtse stvari v neizrazni Siatosti — in potem — potem se bo (nenadoma zgrnila noč .
*'Da . . . Zgrnila se bo noč tudi za nas ..."
Ta trjika opaizka je gospoda Mihajla, jn poznal gospe ji no vednost in ravnodnšnost. tako zelo osupnila, da se ji jo približal in jo nekam šaljivo vprašal: "O. o. navdaja vas 'bližina praznika mrtvih! Na kaj ste mislili pravkar 1ako sami pri oknu?" s '"Na neikaj neve^elega, morda celo smešnega. Danes sem namreč izpolnila svoje Štirideseto leto!"
"Dar* »?"
"Da. danes. Morda borste oporekali i, vi nčsite ljubezniv. Morda hiis'iite, da sein jih že davno izpolnila ?"
"Kako se varate, gospa! Čital r^m. da je nekoč Chautebriand. ko ga je prevzela siilna melanholija, <xl'\Tnil neki radovedni gospe:
Danes sem izpolnil štirideseto leto", toda on jih je imel že zda-vno za sabo. seveda le on . . ."
"Nagajate mi . . . '*
"Čakajte, čakajte, gospa. Kako s«te preudarni! Kako ste prosti vsalkvt koketnosti, da se uipate trditi: štirideset let imam! Morda vam pa nekaj let še manjka do tega števila! Toda nič ne poma-•ga: mladi ste. dasi tega sami ne veste in tudi nikalkor nočete priznati! Pa vzemimo tmdi. da site ž-.* res dosegli to starost, ali je na .tej stvari kaj bolestnega, ali, recimo, smešnega, če site pa v resnici ostali kot ste bili?"
"Nisem mislila na to, temveč . .
"Na kaj pa?*'
"Vesite, o tem je težko govoriti!"
"Pomagam vam . . ."
"Ko .«tte vstopili, mi je šinila misel; -danes junam štirideset let; živela ^em,"mislim, dovolj . . . no, končno, ne baš slabo . . ." _
"Če bi midva ne bila stara prijatelja. bi popravil to prošlost in to Gfootaviljatnjo.
"Hvala! G-lejt?: moja mladost je mrtva, in (nikoli, nikdar se" mi ni nihcp razodel ..."
"Kaj je to nekaj tako strašnega? Sicer bi ga vi itak ne posilil šali do konca!"
"Do konca gotovo ne! Toda povsod in vedno je tre*ba začetka, a začetek je meni neznan."
"Kadar se to začne, se ne neha nikoli!"
"Po ulicah na, pr. mi ni nihče siedil, v družbi se rti nihče oziral za mano i p, ta osamljenost, ki me je ponavadi navdajala s takim u-godjeiri. na katero sem bila kajpak zelo ponosu^ me danes ibo-li. muči, danes ob moji štiridesetletnimi. Gtejti3, to baš je ono žaflost-no in smešno občutje. Seveda sem srečna, tudi svojega moža ljubim, toda na dan; ko doživi žena štirideseto leto, bi msral biti njen mož pri njej."
"Ufeogi Kladi j! Ničesar ne ve o tem in mirno strelja svojo divjačino. Divim a? vam, najčastnejša ieoap' "Ne mučite ^]"
"O, prosim .	'
i "O, saj nisem talko hudo m »kila ! V moji starosti je vsaka mati presknbljeua za nadaljno življfe-bje. Praw^prav sem res nespametna, ko se tako razburjam, saj mi Ibosta v pomoč in oporo moja dva sinov:*, le to sem hotela povedati, da ni tetžko ostati poštena in častna. jZadoščat.*dia je človek tak že mr videz!"
"... da je človek ,taik že na
'\idez . . . morda. Toda malo je
i
i žensk, ki bi imele sledi na sebi (povsem krepostnega življenja, in jkatlce so lake, zaslužijo upravičeno občudovanje. In res: vsakdo jih občuduje kot umetnine!"
"Zbog njihove stamsti?"
"Nc^ temveč zbug redkosti! Tišina. ki vas vznejevoljirje. je pač r.ajlepšii nagrada. Liv dovolite, d£ vam tudi jaiz izrazim neko zaupa nje?"
"Seveda, oprostite, da sem ta-k o sam olj uben."
""Menda se že petnajst let poznava?"
"Toliko časa, nekako, da!" . "srečen <se<m bil, da site postali moji ženi Magdi prijateljica in Vrbiitega tudi moja. kot je običajno pri uglednih družinah. Zdi se mi. da sem si vas ogledail in vas oe,nil enkrat za vselej: bila ste-lepa, to je s-amoobsebi umevno. Človek vam je nehote zaupal. Toda j pa, nekega dne, — nekako trenui aii štirimi leti — s trn vas našel, kot nocoj, v otožnosti in potrtosti, vas. ki ste bili vedno tako živahni in neustrašni! Takra* sva malo govorila, vstal srtm. obotavlja.! sem se, vi me niste hoteli pridržati in sem odšel. To je vse"
"Vse?"
"Da. V teku nekaj hipov ste prestali »bili krasotno, varno in nepristopno bitje, pred katerim mi ne bi nikdar prišlo na mis»i kaj nedovoljenega, kajti sicer bi se moral sramovati pred samim seboj. Takrat ste postali žena brez varstva, občutljiva kot vse druge, bolestna in trpeča. Zbal sem se. ne za vas, tem vi č za sebe, da za pebe, in — sem odšel!"
"Vi se norčujete, vi, ki ste najsrečnejša človek! *'
"Nedvomno sem srečen, zelo CTeerm! Toda navada v sreči utegne zavesti v strast. Srce je žejno dejanj. In — za nekaj časa — sem se izogibal."
"A. zato V'
"Polagoma se je spet vse uredilo! Vaše oči so sijaile tako Čisto, tako daljno in blizo obenem, da st:5; mnogo pripomogli k mojemnt umirjen ju. Še pravkar ste dejali, da se vam ni še nikdar nihče razodel. Zmotili ste se. Glejte, tu je moja izpoved, dasi je že iz preteklosti "
Oba sta umolknila. Noč se je naglo povesila. Gospa Nonhans je boječe prekinila molčanje, ki j|e postajalo že tesnobno:
"In poslušala sera vašo izpoved ,do konca! Ah, pustite me samo, prosim vas! Med nama, se je nekaj spremenilo."
"Ničt.sar se ni spremenilo, čemn bi zamolčevala resnico!"
"Ah, tega ne boste razumeli. Med vašim govore njeni sem začutila, da bi, — o, zdaj ne več, temveč nekdaj ,ko še nisem imela 40 let — ne mogla biti tako trda in noprist opna, kot sem zdaj. In zato me je pred vami skoroda sram. Kaj pomeni to, moj Bog, da sem zdaj prvič občutila, kako sem slabotna!"
4' Ne razburjate se, Matilda !''
"Gospa!"
"Da, oprostite. Treba je vam le zaobrniti eflektrdčni gumb, pa za-dobite spet svoj mir."
"Zato. ker me vidite? Ali setm mar že tako stara f " ' "Ne, ne zato. Ampak, ker vidj-tc sebe V vsej jasnost«. Doživela sva kot mntve stvari — vijoličasto uro. Ni trajalo detlj kot par hipov ..."
Gospa Nonhans je TazsvetKia sobo in se spet nasmehnila: ". in spet j|3 prešla ..."
Kretanje pamikov - Shipping New*
29. av0usta:
Olympic, Cherbourg.
2.	Septembra:
, Mauretania, Cherbourg: DeGraue. Havre; Pres. Harding. Bremen.
3.	septembra:
Columbus. Cherbourg In Bremen; Lapland, Cherbourg; Albert Ballin. Bremen.
6. septembra:
Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Orbita, Hamburg.
8.	septembra:
Martha Washington, Trat; Rellanca, Hamburg.
9.	septembra:
Aquitania, Cherbourg. George "Washington, Bremen.
septembra:
Pittsburgh. Cherbourg.
12. septembra:
France, Havre. Majestic, Cherbourg;
15.	septembra:
Republic, Bremen.
16.	septembra: Berengaria, Cherbourg.
17.	septembra:
Beigenland. Cherbour neutach
land. Hamburg.
19. septembra:
Olympic, Cherbourg: Rotterdam. Rotterdam; Suffren, Havre; Orduna, Hamburg; America, Bremen.
22.	septembra: Resolute, Hamburg.
23.	icptembra:
Mauretania, Cherbourg; Zeel&nd Cherbourg; Ohio, Hamburg.
26. septembra:
Paris, Havre; Pres. Roosevelt Bra-men.
30. septembra:
Aquitania, Cherbourg; Pres. Harding, Bremen.
1. oktobra:
I .upland, CherlKuirs: Columbus. Cherbourg. Br»-in».-n: Cleveland. Hamburg; L>e Grass«, Havre.
3. oktobra:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; France, Havre.
6.	oktobra:
Pres. Wilson, Trst: RHianoe, Ham-burs.
7.	oktobra •
Berenguria, Cherbourg.
3. oktobra:
Pittsburgh, Cherbourg.
10 oktobra:
Olympic, Cherbourg; OeorRe Washington. Bremen; Andania Cherbourg, Hamburg. 14. oktobra:
Mauretanhv, Chfrlwurc; Li Savo e. Havre; Berlin, Cherbourg. Bremen.
17. oktobra:
Paris, Havre; Homeric, Chorion!jr. 21. oktobra.
Aquitania, Cherbourg Suffren, Havre; America. Urem.-n.
24. oktobra:
Leviathan, Cheriiourg; Majestic, Cherbourg: France, Havre; .Martini
Washington, Trst.
28.	oktobra:
UcienEarj, Cherbourg: K<M-ham-
beau, Havre; Pres. Roosevelt, Kre-
nien: Arabic. Cherbourg. llanil«urg.
29.	oktobra:
Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg.
Naravnost« Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih, kl pri-stanejo' eako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico- Nobenih vizejev ni treba.
IZLETNIŠKO O D PLUTJE
MARTHA WASHINGTON
9. septembra
PRESIDENTE WILSON
6. oktobra
Cena za Trst a!i Dubrovnik, tretji razred $100, vštevši davek. Tja in nazaj $162 in davek. Železnica od Trsta do Ljubljane samo $1.06: do Zagreba $1.90. do Beograda $4.75. Vnaprej plačana vožnja od Trsta do New Yorka samo $li»7..r>0. Posebne cene za vožnje tja in nazaj. Najboljše cene in najbolj ugodna pot za potovanje.
COSUUCH LINE Of TRIESTF
Phelps Bros. & Co., 2 We9t st-
New York
ŽENITNA PONUDBA.
Fant star 28 lot se želi seznaniti z dekletom od 19 do 27 lert staro, eem prikupni? zunanjosti, imam stalno delo in neknj prihranjenega. Sprejema se saaio resne ponudbe s sliko. Naslovite: "Hovi fenin", c!o Uprava Glas Naroda. [88 Cortlandt St., N«w York. N. 7: j(2x 27,28} *
PRVA IN NAJSTAREJŠA TOVARNA
TAMBURIC V AMERIKI—
ki izdeluje najboljše tam-buj-ice in glede dela prekosi vse tvrdke te vrste.
Tamburioe iz moje tovarne so priznano najboljše glede oblike, topnosti) in glasu, kar pričajo priznanja zborov in poedincev. Naročeno blago pošiljam v vse kraje sveta. Pišite po cenik, katerega pogljem zastonj.
IVAN BENČIČ
4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Izdal sem novi cenik Domačih Zdravil
katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah.
IMPORT I RANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kosa z rinčkom, iz ga ran 11 ranega Jekla. 60, 65, 70 in 75cm dolge. $2.— Kosa poliranka z rinčkom, 65, 70
ln 75 cm. dolge ................ $1.50
Klepilno orodje .................$1.25
Brusni kamen "Bergamo" ......-15
"Pral ca ........•.____;.............30
Motika .....90c; Srp za klepafl ,85c
Ribežen za repo, z dvema nožema ............:................ $1.25
Blago poSiljam poštnine prosto.
Math. Pezdir
Box 772, City Hall Sta., NEW YORK, N. Y.
Prav vsakdo—
kdor kmf lic«; kdor k»J ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uapok — HALI OGLASI
f "OUi Naroda"
IŠČE SE DOGARJE.
Le dobri in izvtižbani dolarji dobo drlo za vt-r lot. najboljši les in najvišja plača. Oglasite se pri: G. S. Fleischer, i>ox 593, DeRidder, La. (6,1:5,20127 & 3.10,17.24)
Kako se potuje v stari in nazaj v
Kdor je namenjen potoiatl \ stari kraj, je potBebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagt in dragih etrareh.
Pojasnila, ki ram jih umon» dati vsled naše dolgoletne IzkoSnJ* Vam bodo gotovo v korist; tudi prl-poročamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi ▼ ILL raaredu.
Glasom nove BMelniške posten
kl je stopila v veljavo a 1. Julijem 1S24, tamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati V domovin eno leto ln ako potrebno tndl delj . tozadevna dovoljenja izdaja gone ralnl naaelnISk! komisar v Wash Ington, D. C. Ptofinjo za tako d«, voljenje se lahko napravi tod! New Torku pred odrK>?ovanjem. te ■e pošlje prosilcu v stArt kraj fla som na no ve J Se odredbe.
kako dobiti svojce iz starega kraja
Kdor iell dobiti sorodnik« al rrojca la starega kraja, naj na«
prej pifie sa pojasnila. Ta JugosU vije bo prlpuSČenlh v prlhodnjll treh letih, od 1. Julija 1924 napra vsako leto po «71 priseljencev.
Ameriški d rta vi Jani pa aamorej dobiti sem Žene ln otroke do 18. 1» ta bres, da bi bill ItetJ v kvoto. T rojene osebe se tndl ne Rtejeja kvoto. 8ta rim ln otroci od 18. d« 21. leta amerlfiklh državljanov p Imajo prednost v kvotL Pilita m pojasnila.
Prodajamo v osne liste n vss pre fe; tndl preko Trsta samorejo Ja« goslovanl sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Pozor čitatelji.
Opozorita trgovca lm e brtnike, pri katerih knpm jote ali naročate in ste i njik postrežbo aadovoljni, da oglašujejo t listu MGlaa
Naroda'
0 tem boste
▼atregli nem. Uprava "Glas Naroda'
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga: Je krasno trdo vezana ter s tape $3.00.
Šlovenic Publishing Company 82 Cortjandt Street	New York, N. Y.'