------    326    ------
Politični pregled.
Nejedinost protisemitov. — Mej dunajski mi proti-semiti vlada največja nesloga To se je videlo na shodu, ko so ga imeli dne 7. t m. Mej krščanskimi socijalisti in nemškimi nacijonalci je bil nastal velik razpor. Več nemških na-cijonalcev vrgli so iz dvorane. Neki Ceh je hotel govoriti v češčini, pa mu ni pustil dr. Lueger, češ, da je v Avstriji uradni jezik nemški. Te besede Luegerjeve naj si posebno zapomnijo tisti, ki pričakujejo, da pridejo za Slovane v Avstriji boljši časi, ako pridejo krščanski socijalisti do večje veljave, če so nemški liberalci nas tepli s šibami, bi nas krščanski socijalisti s škorpijoni,  ko bi imeli moč
Politična pravica uradnika. — Minister notranjih stvarij Kielmansegg je izdal nekako navodilo za uradnike glede njih postopanja v javnem življenji. Prepovedal je uradnikom udeleževati se vsacih agitacij ob volitvah. Svojih zadev ne smejo razpravljati na javnih shodih, tuli peticij ne smejo vladati do vlade potom državnega zbora, temveč le potom predpostavljenih oblastev. S tem ukazom se politične pravice uradnikom jako omejujejo. Posebno bode ta ukaz neugoden za tistega uradnika, ki bi hotel kandidovati za kak javni zastop
Shod nemadjarskih narodnostij. — V Budimpešti je bil te dni shod nemadjarskih narodnostij. Zastopani so na shodu bili Rumuni, Slovaki in Srbi. Shod se je izrekel proti temu, da Ogerska velja za madjarsko državo, dočim Madjari niti večine nimajo Narodnostni zakon ni povse pravičen ne-madjarskim narodnostim in je želeti, da se premeni. Dokler je pa v veljavi, naj se pa izpolnuje. Shod se je izrekel za društveno in zborovalno svobodo, za odpravo porotnih sodišč ali njih premeščanje v kraje, kjer bodo mogla poslovati brez tolmača. Nadalje so se izrekli zborovalci za občno, jednako in tajno volilno pravico. Sklenili so težnje Slovakov, Rumunov in Srbov sporočiti v posebni spomenici cesarju. Ogerski vladi ta shod ni bil nič prav po volji, a piepovedati se ga ni prav upala. Pač pa je najela nekaj Srbov, da so po časopisih pro-testovali proti njegovim sklepom. Seveda za denar se pač povsod dobi nekaj renegatov za tak protest. Nemci se shoda niso udeležili, ker ne marajo složno postopati s Slovani.
Ljudska stranka na Ogerskem baje namerava začeti hudo borbo proti cerkvenopolitičnim zakonom. Njeno glasilo pravi, da se bodo borili tudi, ko bi škofje opominjali k pri-jenljivosti. Vlada se pa baje ne boji dosti tega boja. Prepričana je, da bode ponehal, ko bodete le še nerešeni cerkveno-politični predlogi vsprejeti v gospodski zbornici. To se bode pa gotovo zgodilo, ker bode cesar jeseni zopet imenoval več novih liberalnih članov gospodske zbornice.
Zmaga Košutovcev. — V Komornu na Ogerskem so te dni zmagali Košutovci a ne na volišči, temveč v gledališči. Neki komik je pel veleizdajski Košutov kuplet in žel burno pohvalo.   Policija je zaradi tega šla na oder in zahtevala, da
se konča igranje in ljudje gredo iz gledališča. Občinstvo je jelo rogoviliti in ropotati z nogami. Nekateri so paii s palicami na policijo, ki je morala bežati iz gledališča. Igra se je potem nadaljevala
Makedonija. — Vstaja v Makedoniji gre h konca. Vstaši so opehali Večina voditeljev, deloma iz Bolgarije, deloma iz Rusije došlih prostovoljcev se je vrnilo, k^r so uvideli, da nič ne opravijo Narod sam brez podpore od zunaj ne more ničesar storiti. Da niso v Bolgariji sami ravno sedaj tako zamotane razmere, bi ta že bolj pomogla vstašem, tako ima pa doma preveč opraviti in sama bolgarska vlada se boji resnega konflikta s Turčijo, če bi polpirala vstajo. V vsem pa sloni ta vstaja na neveliki nezadovoljnosti, ki bi se z lahka odpravila. Bolgarski ministerski predsednik Stojlov je nasve-toval turški vladi v namen, da bo zopet mir v Makedoniji, da naj se odpravi zakup pobiranja desetine, napravi naj se zem-ljiščni davek, katerega naj pobira vlada sama. Največja nezadovoljnost je namreč proti zakupnikom desetine Policijska oblast naj se prepusti posameznim občinam, v katerih vsaki se naj nekaternikom dovoli nositi orožje. Uvede naj se samouprava vsaj pri občinskih uradih. Zastopani morajo biti pri tem po razmerju njih števila vse v Makedoniji bivajoče narodnosti, Grki. Srbi, Bolgari, Rumunci in Abanezi, da bi torej tudi vtem oziru ne bilo političnih in narodnostnih nevoščlivostij.
Kuba. — Trkom prihodnjih 14 dni si bode Španija svojo vojno moč na otoku Kuba zdatno pomnožila V posameznih oddelkih odidejo namreč na otok večje čete vojakov v pomoč že tam bivajoči vojaški posadki nasproti vstašem, katerih ni z lahka vgnati. Vsa oborožena moč na otoku bo potem štela 76 000 možr in sicer 59 000 pešcev, 3870 konji-kov, 1860 topničarjev, 1420 mož ženijev in 2700 mornarjev. Všteti pa tu še niso^ častniki Verojetno je, da taka vojska stane lepe denarje. Španija si pač ni nikoli mislila, da bo treba takih žrtev za vstaški amerikanski otok Kuba.     Kdo bi
v
rekel, da je zmaga Španije s tako vojno močjo gotova, a kdo ve kak bode v resnici konec
Kitajsko. — Kaj žalostna poročila za krščanske miši-jone Da kitajskem prišla so zadnji Čas od tam Kitajci so na-pali krščanske evropske misijonarje, jih deset pobili in jim opustošili njih bivališča Kitajski uradniki in še celo vojaštvo se tpri tem divjem činu ni postavilo na stran Evropejcev in ni svojih ljudij odgovarjalo od tacih grozovitostij, temveč so jim še celo prigovarjali, da naj le padejo po Evropejcih. Celo vojaštvo, ki je bilo od viade poslano na lice mesta v varstvo Evropejcev, je te napalo in jim vse opustošilo. Angleška vlada sedaj odločno zahteva, da Kitajska te uradnike in vojake ostro kaznuje in sploh preti, da bo s silo posegla vmes, če se bodo enaki dogodki dogajali in se tujcev ne bode puščalo pri miru