KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA   Velecenjeni gospod Doropoljski!                       Velecenjeni gosp. Doropoljski!
Po dolgem času Vam zopet enkrat pišem.        Danos  se  prvič  oglašam   s   temi  vrstica*
Bil sem na počitnicah v Čatežu ob Savi. To     mi. Ko ssm zadnjič čitala »Zvonček«, sem
je  jako  lepa  vas  ob  Krki,  ozlroma   Savi.     spoznaia,   da   ste velik   prijatelj   mladinc.
Krka   teče .ravno  pri   Čatežu   v  Savo.   Ob     Nameriila sem se tudi jaz, da Vam pišem.
Krki je tudi malo kopališče, ki je last mos     V   šoli   se  učimo   vsega,   kar   je  potrebno
jega  strica.  Premnogokrat sem se kopal v     za živijenjc.  Saj   imamo jako  dobrega  učU
Krki. Tam je jako mirna, skoraj stoječa.        telja, k:  <e jako zanima za pouk. Imenuje
S stricem sem šel večkrat na lov. Nekoč     se  g. L;uC.'.vit Belšak.
sem   splezal   na visoko  smreko,  moj   stric        Imam ruli dva brata. Stara bom že sko=
je   izsledil   skobčevo   gnezdo.   Stare   je   že     raJ  13 '<•''¦
prejšnji dan  ustrelil. V gnezdu pa je  bilo        Moje iiuv cčje prijateljce so: Ivana Mun*
še  troje  mladih skobcev.                                dava,  Marija  Erhatičeva,  Lizika Ambrože*
Jako hitro so poteklc počitnice. Med tem     va,  Cecilija  Gotvanjeva, Kata Cimermanos
sem   se   zopet   pošteno   zredil   in   odebelil.     va, Ana Šoštaričcva, Marija Skuhalova, Tc»
Prej  bled, sedaj pa rdeč po licu in močan.     rezija  Horvatova  in  Lojzika  Sovinova.
Ko   sem prišel   domov,   je  moja   mati   kar        Srčno  Vas   pozdravljam   in  Vas   prosim,
debelo   gledala.                                                da bi sprcjeli  to malo pisemcc v svoj ko=
Zdaj sem  zopet doma in hodim v šolo.     tlcek.
Končati bom moral, siccr bo pisemce pre«        Z  odličnim spoštovanjem vdana
dolgo,  in  upam,   da  ga  ne  boste  vrgli  v                 Marija  Karnekerjeva,
košek,  ampak  preko njega   ter   naravnost     učenka 6. razr. II. odd. pri Vcliki Nedelji. v kotiček, in tega se bom jako vesehl.
Zbogom!                              Od*™*-
Pozdravlja Vas                                                                    Ljuba Marlja!
Vojteh Jager,              Največ je vredno Tvoje priznanje, da se
učenec  v  Mariboru.        v šoli učite tega, kar je potrebno za živ*
Odgovor:                                                          Ijenje.   Pravijo,   da  je  življenje  borba.   In
Liubi Vo't h'                            ^^or se ^OVO'J  ne Pripravi in ne usposobi
¦*                                  za to borbo, ta omaga, in življenje zavihra
Jaz sam nisem lovec, a lovci pripovedus     preko njega svojo pot naprej. Zato je po<
jejo,  da  je lov lepa in zdrava — pa tudi     polnoma pravilna trditev, ki pravi, da se ne
draga — zabava. Naj bo torej lov kakršna*     učimo za šolo,  ampak za življenje. Blagor
koli   zabava,    eno   moramo    zahtevati   od     vsej  tisti šolski mladini, ki to spoznava in
lovca, to namreč, da ne muči nobene živali,     sc po tem ravna!
tudi škodljive ne, ampak da ravna z vsako,                                      *
če se smem  tako izraziti,  človeško in ple-                                                 . , .
menito. Lovcu bodi že to v uteho njegovi                     Cestiti gv Doropoljski!
lovski   strasti,   da mu   žival   žrtvuje  svoje        Letos   sem   prvič   naročnica   »Zvončka«.
življenje, torej najvišjo lastnino, ki jo ima     Jako me zanima vse, kar je tu napisanega.
žival in človek.                                                Z  velikim  veseljem  in  zanimanjem  čitam
*                                      čestokrat vrstici na ovitku:
111
ZVONČEK___________________________________________________XXV— 4
Domovina,   vedno  mislim   nate              mesto da  bi  imel  vedno  pripravljen  meh,
in na neosvobojene brate!                     ki je do vrha napolnjen s smehom! Takšne=
Te  vrstice   so  mi   dale  povad,   da   Vam     ga dečka je treba naučiti junaštva. In veš,
tudi jaz pišem borno pesemoo v podobnem     kdaj se to zgodi? Takrat, ko bo v resnici
zraislu. Če se Vam ne zdi preborna, jo pri»     vojščak  naše   domovine,   katere   krasni   in
občlte v svojem kotičkul                               ponosni  del  je tudi naše divno in  slavno
Prekmurje!
Primorci.                                                           *
Trpin  nesrečni   biva  mi  nekie,                          r»   .*•             j  n          i- i -i
to brat je naj. gorje mu je, gorje!                      Dra^   ŠosPod  D«opoljsk.!
Uklenil v jarem tujec ga gospod,                Namenil  sem  se, da vam enkrat pišem.
zaničevan in mučen je naš rod.                Hodim v I. b razred kr. realne gimnazije v
Ljubljani. V šoli napredujem precej dobro.
Piimorci  so  nesTečni bratje  nam,             Risanje    mi    je    najljubši    predmet.    Tudi
sedaj  življenje je nezgodno vam.             pesmi sem začel zlagati. Zato Vam  danes
Duh venomer moj misli le na vas,           pošiljam  eno,  ki se  mi zdi najboljša:
želi, da skoro pride vam rešenja čas.                                                                           ,
L i s i c a.
Oh,  pridl,   pridi,   doba   zaželena,                         d ¦          v •      a
ko bo vsa domovina nam osvobojena,                   P"  ",as hsic.a ,da7!
ko   spev   pozdravi   naš   glavan                      '         ^2% «  S?™"   •
združitve Pnaše  z.ati  dani                                % gt tataji ^
Vljudno  Vas   pozdravlja
Olga K r e ž e t o v a,                                  Če kdaj se še prikažeš mi,
učenka   8.   razr.   os-novne   šole   Trbovlje   I.                 Pa  Sultan naš te  napodi.
Le  poizkusi  priti  k  nam,
Udgovor:                                                                    f,rž po kožuhu ti jih dam!
Ljuba Olga!                               Ako   Vam   jft   ljubo>   Vam   še   večkrat
Lepo se   mi  zdi,   da   li  je  »Zvonckov«     pošljem kako pesem. Prosim,  da bi natis*
poz v na platnicah zbudil tako gorečo željo     niij   moje   pjsmo   s   peSemco   in   sliko  v
po osvobojenju naših neodrešenih bratov in     »Zvončku«
po združitvi z njimi. Vidim, ida pazno pres         „       .      -i7             .      t.    ¦*, -     j
biraš »Zvonček«! in uverjen sem! da je še        Presrcno Vas pozdravlja Vas vdam
mnogo, mnogo tebi enakih, ki isto mislijo                                       Vladko  Jordan.
in čutijo in si istega žele.                              __________________ _____________
Na rojstni dan  našega kralja smo igrali      '«^^^_žŽ^fej*fe     •'¦
lepo igro. Bili so kralj pa kraljica, palčki in      ^¦'^^MBSjj^jfa|||j|^...... . /                  ,
Zorka. Grozan je prišel s svojo vojsko naJ            ""^S^Sjj^^^^KBMŠŠI/j:. A r-\**\
palčke. Pomagale so jim vile. Darin je pv\-       ¦                   ___H_____RP^^               %'
skakal v  sobo s prstanom, ki ga je Zorki                    .J___^__^_3_»''                  ''"''
vzel  s  prsta. Deklice so  zapele  vesele pe»                ___M_r   .1^5^**^"                       '
semce. Mali Ignac iz 1. razreda je povedal           x____P_T''"*                       ¦¦                   I
»Po zmagi«, potern  se je  pa tako ustrašil,      ""''.JgB^>V^~                                                  i
da je jokal. Ljubi gospod Doropoljsk', pro-         '"*'     ¦*              .     .                                          J
sim Vas, da bi to pismo v »Zvončku« na»                                                                            t tisnili,  da bo še druga  deca  čitala o naši igri.
Pozdravlja  Vas                                                ,-,1
J                                                     Odgovor:
K.ata M a r k o j e v a,                                           , . ,.  v]   ,,   ,
»    ,     tt                        ,       t,                ^   ,                                    Ljubi   Vladko!
ucenka 11. razreda, Srednja Bistnca v Prek^        XT        ,.                 ,. .              , ,  .        i    -i  o
muriu                                         '          se   Je   "sica   se   kda)   oglasila?
Odeovor'                                                        Mislim, da se je ustrašila tvoje grožnje in
'                                                        rajša rokovnjači kod drugod, kjer se ji ni
Ljuba  Kata!                            bati, da bi  ji  strojili  kožuh!  Tvoja  sličica
Kakšen možakar pa je ta srednjebistriški     pa mi je prav všeč. Prav  dobro si pogodil
Ignac, da se tako brž ustraši in joka! Ne«     lisico na preži. Sedaj  bi ji treba pallcc ali
mara  nosi  s  seboj  polno čutaro  solz, na»     pa — puške!
¦¦¦—-------                             -                                      ¦                                              ¦¦¦
112
¦I
ii