Pritaiaa platana f (»IotIdL izdaja. Cena Din 1*- hhaja rsak dan sjutraj razvea * ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna itevllka Din 1*—, lanskoletne 2’—; me-»eJna naroCnlna Din 20*—, za tujino 80’—. Uredništvo * Ljubljani,..Gregorčičeva 28. Telefon aredniStva «0-70. 80-69 tn 30-71 Jugoslovan Rokoplaov at ?ralana Oglasi po tarifi Ib dogovora. Oprava v Ljubljani, GradiSče 4. tel. 80-68. Podružnica » Mariboru. Aleksandrova ceata it 24, teL 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4. Po5L Eek. raR.f LfiiMIarm 1R.82t St. 104 Ljubljana, četrtek, dne 7. maja 1931 Leto II. Mustafa Kemal-Gazi, bil zopet soglasno izvoljen za predsednika turške republike. * Ankara, 6. maja. n. Ko je bil Mustafa Kemal nnk?)iVnovič izvoljen za predsednika turške re-nsi , ’ Predsednik vlade Ismet paša podal ostavko svojega kabineta. Ta ostavka pa je sa-rTMatina« med drugim izjavil tole: Kar so pred kratkim doživeli v Ro-jNUniji, ne pomeni samo spremembo kabineta, jemvej spremembo režima: Romunija mora n?-*8'’*' veliko pranje. Izvesti hočem neizprosno Onsčenje v političnem življenju ne glede na strankarsko pripadnost. Vse politične klike in F^oge osebnosti bodo pri tem čiščenju uni-v0, Toda to je neizbežno. «a koncu je Jorga izjavil: Jaz nikakor nisem španska stena, ki bi bila postavljena pred *u’šnokoli tajno senco oblasti. Komunistično rovarjenje v Angliji Iv 6. maja. AA. V Midrhondi, ki je naj- nemiren kraj v ne\vsoutlnvaleškem premo-b vnem ozemlju, se je pričelo močno gibanje « izpremembo sedanjih delovnih razmer. Pred kaj tedni so v tem kraju stavkali proti izreku mezdnega razsodišča. Stavka se je pone-sreCiia. Voditelji gibanja naglašajo, da hočejo izboljšati razmere, v katerih žive rudarji. Agitatorji sicer trdijo, da gibanje ni komunistično, vendar so zastopniki delavskih organizacij sklenili, da bodo pazili na ta pokret. Definitivna prekinitev ttemško-romunskih pogajanj Bukarešto, G. maja. d. Nemško-romunska po-Janja za sklenitev trgovinske pogodbe so se-R L lj*iub vsemu prizadevanju, da bi se njih i icetek znova omogočil, definitivno prekinjena. Tirsi' ' delegati, ki so na poti v Bukarešto bili »lit.- 7',e c*° Cermovic, so v Čermovicali vožnjo dol ' Včeraj so stali tam. Ko so popoldne ^erlia n°Ve 'n^ru^c^e> so se vrnili zopet v ^inci za odpravo prohibicije rem0K??."8fors> 6- maifl- AA- Predsedniku finske Od. . so '7,r°čili zbirko 158.000 podpisov za Dior'0 I)ro,,i,)iciip- Predsednik je dejal, da ne ne„ 9,lnalovaževati tako močnega izraza jav-ufil lnaei,Jfl da bo to vprašanje resno pro- Mesto zunanjega notranje posojilo v Italiji Obnova dosedanjih devetletnih bonov - iovo notranje posojilo je posledica nesporazuma v pomorskem vprašanju - Faustovski tisk govori o »normalni finančni operaciji režima« Rim, 6. maja. v. Sklepi včerajšnje seje italijanskega ministrskega sveta so izzvali senzacijo, kakršne ni nihče pričakoval. Ministrski svet je na svoji seji, ki je trajala 2 uri in pol, sklenil poleg drugega najeti za državo na ozemlju Italije posojilo 4 milijard lir. Kakor znano, je fašistovski režim 1. 1922, čim je prevzel državno oblast v .svoje roke, najel notranje posojilo pod imenom devetletni boni«. Obvezal se je, da bo država vrnila to posojilo do novembra 1931. leta. Ti boni so bili izdani v serijah in so za vsako serijo posebej prirejali žrebanje z nagradami. V letošnji jeseni bi morala država vrniti to posojilo, najeto pred devetimi leti. Na svoji včerajšnji seji je ministrski svet sklenil najeti novo posojilo pod istim imenom in pod sličnimi pogoji. Uradno poročilo o sklepu ministrskega sveta pravi med drugim: Novi devetletni boni bodo docela slični prejšnjim tako po obrestih, ki bodo znašale 5°/o na leto in ki ne bodo podvržene nikakemu davku, kakor po drugih koncesijah in privilegijah, ki jih bodo uživali. Tudi pri tem posojilu se bodo uvedle nagrade, katerih skupna vrednost bo malone podvojena. Emisija novih bonov se bo izvršila v gotovini. Kot plačilo za nove bone pa se bodo sprejemali tudi kuponi »3-50o/o rente« in »5% konsolidacijskega posojila«, ki zapadejo 1. julija t. 1. Emisijska cena novih bonov bo znašala 95 lir za vsakih 100 nominalnih. Posestniki sedanjih bonov, ki zapadejo 15. novembra t. 1., imajo pravico rabiti stare bone kot plačilno sredstvo za nove. Posojilo se bo amortiziralo leta 1940. Boni so razdeljeni v 4 serije. Za vsako serijo se bodo dvakrat na leto izžrebale nagrade v skupnem semestralnein znesku 2,400.000 lir. Tudi obresti se bodo plačevale dvakrat na leto, in sicer 15. maja in 15. novembra. Emisijski rok bo trajal od 15. do 26. maja t. I. Emisijske operacije bo izvršil konzorcij bank pod vodstvom zavoda >Banka d’ Italia«. »Uradni list« je že objavil zakonski dekret o emisiji novega notranjega posojila. Gospodarski svet v Rimu je sklenil podpisati nakup novih devetletnih zakladnih bonov za 3 milijone lir. Vsi fašistovski listi, ki so objavili poročila o sklepu ministrskega sveta glede novega notranjega posojila na prvi strani, so pridejali tem svojim dolgoveznim poročilom tudi že prve komentarje. Vsi vprek zatrjujejo, da je sklep ministrskega sveta »ena izmed najbolj normalnih finančnih operacij«. Že to samo naglašanje vzbuja sum. Listi namreč že vnaprej zatrjujejo, čeprav jim še nihče ni ničesar očital, da država ni najela posojila zaradi tega, ker bi naj bil njen finančni položaj docela omajan in ker posojila v inozemstvu nikakor ni mogla dobiti. Znano je, da je Italija svoja pogajanja za francosko-britan-sko-italijanski pomorski sporazum vezala tudi s tem finančnim vprašanjem. Nekaj dni po prvem marcu t. 1., ko je Italija v načelu pristala na sporazum, >so italijanski agentje v inozemstvu z uspehom razširili vest, da se najetju italijanskega posojila v inozemstvu celo Francija ne upira. Njihov uspeh je bil vsekakor ta, da so listi nasedli njihovim vestem, da bo vprašanje italijanskega zunanjega posojila v kratkem rešeno. Kmalu pa so se pomorska pogajanja spet znašla na mrtvi točki, bržkone v resnici ne zaradi težkega poroda italijanskega zunanjega posojila. Toda istočasno s težavami pri pomorskih pogajanjih se je izkazalo, da italijanskega zunanjega posojila sploh ne bo. Italijanski listi se kljub temu bahajo: >Italija ne potrebuje pomoči drugih.« Kako bo uspela misija novega posojila, ni mogoče prerokovati. Sodeč pa po uspehu emisije liktorskega posojila v 1. 1926, ko je italijanska država od zahtevanih štirih milijard dobila le nekaj več od dveh, in po sedanjih skrajno težkih gospodarskih in finančnih razmerah v italijanski državi, štirih milijard nikakor ne bo mogoče pričakovati. Pomembna manifestacija banatskih Madjarov lad 3000 zborovalcev proglaša svojo vdanost Ij. Vel. kralju in Jugoslaviji - Pozdravni brzojavki Ij. Vel. in predsedniku vlade Veliki Bečkerck, 6. maja. 1. Dane3 so imeli banatski Madjari v Velikem Bečke-reku impozantno manifestacijsko zborovanje. Zborovanje je sklical in otvoril prelat Stevan Kovacz. Pozdravil je vse prisotne in nato prečital pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju, katera se glasi: »Vaše Veličanstvo! Banatski Madjari, zbrani v Velikem Bečkereku na zborovanju, ki se vrši na Jurjev dan ob 127-letni-ci onega dne, ko je Vaš slavni praded Ka-radjordje razvil prapor svobode, zagotavljajo Vaše Veličanstvo in vzvišeni kraljevski dom o podaniški vdanosti in zvestobi ter želijo uživati z vsakim pravim državljanom svoje domovine sveto bratstvo in mir za dobro in napredek in procvit Jugoslavije tako, kakor je Vaše Veličanstvo v svojem zgodovinskem manifestu dne G. januarja 1. 1926 označilo. Prosimo, da bi Bog blagoslovil Vaše Veličanstvo in vzvišeni kraljevski dom. Vaše Veličanstvo pa prosimo, da milostljivo sprejmete vdanost zvestega državljana - Madjara.« Z zborovanja so poslali pozdravno brzojavko tudi ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču. Ko je sklicatelj prelat Kovacz prečital obe brzojavki, ki so ju zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem, se je obrnil na zbrane Madjare z lepim govorom in je med drugim dejal: »Zbrali smo se, da javno in odkrito priznamo, da smo bili, smo in bomo lojalni napram Njegovemu Veličanstvu kralju, naši državi in naši vladi, da želimo negovati ono nasledstvo, ki je nam tu ob dolnjem teku Tise in ob južnih vodah velike Donave zapuščina Se iz starih vekov, to je srb sko-madjarsko bratstvo. Zgodovina, mojster življenja, priča da je Njegovo Veli- čanstvo kralj Aleksander najbolj demokratični, najbolj* nacionalni vladar današnjih dni. Naša podaniška vdanost pa je v naših srcih in je nam ne narekuje zakon. Strankarske borbe, ki iso rušile notranji mir in zunanjo varnost naše države, je Njegovo Veličanstvo naš kralj prvi poznal in zaradi tega je 6. januarja 1929. leta s svojim manifestom sam prevzel upravo države in postavil za ministrskega predsedniku svoje vlade po junaštvu, zvestobi; i zavesti namenov in po izkustvih odličnega j vojaka generala Petra Živkoviča. Govor, ki so ga prisotni večkrat z odobravanjem prekinili, so ob koncu sprejeli z burnimi ovacijami in vzkliki za kralja, državo in generala Živkoviča. Sledilo je šo nekaj govorov. Nato je prelat Kovacz zbo rovanje zključil. Zborovanja se je udeležilo preko 3000 ljudi. Briandov protinačrt in Anglija Vsebina francoskega predloga , London, 6. maja. d. O projektu, ki ga je izdelalo francosko zunanje ministrstvo kot protipredlog k nemško-avstrijskemu načrtu carinske zveze, objavlja diplomatični dopisnik >Daily Telegraphac tele podrobnosti: Najglavnejši namen Briandovega načrta je baje ohranitev Avstrije kot samostojne gospodarske enote, da ne bi bila Avstrija primorana iskati sprejema v nemško carinsko zvezo. Kot glavne točke obsega Briandov načrt predlog, da se dovolijo za kmetijske pridelke nasledstvenih držav v centralni Evropi prednostne carine; Uai,ie da sc dovolijo prednostne carine za industrijski izvoz iz Avstrije in morebiti tudi iz Češkoslovaške; dalje dovolitev mednarodnih kreditov prizadetim agrarnim deželam in najbrž tudi avstrijski industriji po posebni‘mednarodni kreditni organizaciji. Nemčija naj bi se na drug način odškodovala za to, da opusti načrt carinske zveze. »Daily Telegraph« preiskuje nato vpliv, ki bi ga imel Briando.v načrt na angleško trgovino'; in prihaja do zaključka, da bi moral po tem načrtu angleški izvoz industrijskih izdelkov trpeti. Zadovoljstvo na Poljskem Varšava, G. maja. n. V gospodarskih krogih je izzval živahno odobravanje francoski predlog o novi ureditvi evropskega — Bojazen angleškega lista življenja, kakor sta si ga zamislila Briand in Beneš. Sodijo, da se bo ves ta načrt izvedel tudi za Poljsko kakor za vse druge agrarne države. Poljaki se razen tega nadejajo, da pride baš v okviru tega francoskega načrta do trgovinskega sporazuma s Češkoslovaško, do katerega doslej nikakor ni bilo mogoče priti. Sedaj bi skupna široka baza eni kot drugi državi nudila tisto možnost, ki je pogodba v dveh ni mogla nuditi. Sporazum med vlado in liberalci v Romuniji Bukarešta, 6. maja. AA. Pogajanja romunske vlade z liberalno stranko o volilnem sporazumu so v načelu končana. Na sinočnjem sestanku od vodstvom tirolskega dr. Steidla, ki bi hotela biti nad strankami, in končno Heimwehr pod vodstvom Feya in Raaba, ki sta j)o-vsem v vodah krščanskih socialistov. Za nameček je nastal še razkol med dr. Pfri-merjem in štajerskim deželnim glavarjem, vsemogočnim dr. Rintelenom. Pfrimer je izključil i/ heimvvebrovskih vrst celo vrsto odličnih 1’intelenovih pristašev, a ti so zopet nje^a izključili. Najbolj divje se obnašajo v takozvani •> Eise n b a h n er weh r«, ki je bila še pred kratkim najbolj brezobzirna skrajna levica pod vodstvom Hans Stockerja in železen obroč v bataljonih kneza Starhember-ga. Iz te organizacije se je rodila nova: Eisenbahnervvehr Oesterreichs. Ustanovitelji so bili 1. maja v Linzu vsi izključeni iz vrst heimvvehrovstva. Preteklo nedeljo so imeli ostanki zvestih čet pohode, ki so bili — kakor spri-čujejo celo listi, ki z njimi simpatizirajo — bolj podobni pogrebnim sprevodom. Blamaža za blamažo. Vsled lakih dogodkov je tudi omajano stališče osmerice beimvvehrovskih poslancev. l ak je danes položaj. Ali se bo dal« kaj London, 6. maja. A A. Semkaj se je vrnil vodja francoske delegacije za pomorska pogajanja Massigli. Pari*, 6. maja. n. Razgovori o pomorskem vprašanju se ne nadaljujejo, niti ni mogoče soditi, da bi bili prekinjeni. Italijanski memorandum ni izpremenil položaja. Francoski pomorski strokovnjak Massigli se je sestal z Briandom, ki mu je dal nova navodila. Danes odpotuje Massigli v London, kjer se sestane z angleškim pomorskim strokovnjakom Craigiem in z italijanskim eksperlom Rossoin. Pravijo, da se ta londonska posvetovanja ne bodo nanašala na sporazum z dne 1. marca, nego da imajo namen pripraviti teren za diplomatski raagovor, ki se bo vršil v Ženevi med zunanjimi ministri Hemlersonom, Briandom in Grandijem v času, ko bo zasedal svet DN, ki se sestane 18. t. m. Pariz, 6. maja. AA. O poteku pogajanj za pomorski sporazum poročajo listi s pesimizmom in zahtevajo, naj bi se pogajanja ponovno povzela neposredno z Italijo samo brez angleškega posredovanja. Tisoč pet sto političnih aretacij v Italiji N im, 6. maja. n. Fašistična oblaslva so prejšnji mesec zaprla okrog 1500 ljudi. Večina teh pa je bila po 1. maju zopet izpuščena na prosto. Samo v Milanu je bilo aretiranih preko 500 ljudi, ki pa so sedaj zopet svobodni. Ppimcpsfec vesiz Izpred fašistovskega posebnega sodišča. Poleg mnogi h komunistov je fašistovsko posebno sodišče v Rimu v zadnjem času obsodilo tudi več Jugoslovanov iz Julijske Krajine na veg let zapora. Tako je bil obsojen Malalan Josip iz Opčin pri Trstu na 8 let ječe, ker bi naj deloval proti državi. Zaprt je v jetnišnici na nekem otoku blizu Genove. Štirje drugi Slovenci so bili prav tako obsojeni na 6—8 let, eden pa celo na 15 let težke ječe* Vojaško letališče pri Sv. Luciji. Te dni bodo pričeli graditi vojaško letališče na vrliu Pe-havcu med Sv. Lucijo in Kozarščami. Prostor za letališče je vojaška oblast odkupila od nekega posestnika iz Kozaršč. Teren so tudi že premerili. Letališče bodo gradili vojaki, kr jih bodo te dni nastanili pri kmetih po bišah in hlevih. Kmetje so se spočetka upirali sprejeti neljube goste pod svojo streho, toda svelo-lu-cijski podešlat je obiskal vsakega gospodarja posebej in si pri njem enostavno zabeležil, za koliko ljudi ima prostora, ter nato enostavno odredil, koliko vojakov mora sprejeti na stanovanje. Iz Kala pri Kanalu poročajo, da sta zaradi atentata na finančne stražnike v Koprivišču pri Kanalskem Lomu zaprla že Pregel Rudolf iz Tolminskega Loma in Savli Jože iz Kanalskega Loma, ki se mu je omračil um. Fašistovske oblasti ju smatrajo za glavna atentatorja. Miličniki trdijo, da so ju aretirali v neki kaverni, kjer so našli veliko zalogo orožja. Neki Mugerli Ivan, doma iz Loma pri Sv. Luciji, pa je preiskovalnemu sodniku med drugim povedal tudi to, da je videl, kako so miličniki Preglja in Šavlija aretirali na njunih domovih. Radi atentata pa so zaprti tudi še trije Mani Močnikove družine iz Koprivišča, kjer je njihova gostilna, in sicer oče, hči in sin. Doma je ostala le mati. V Logu pri Sv. Luciji se je leta 1926. tamkajšnjemu domačinu Vilku Primožiču pri zbiranju starega orožja in streliva, ki je ostalo še iz vojnih časov raztreseno po soseščini, pripetila velika nesreča. Ko je našel neko granato, mu je eksplodirala v rokah in mu odtrgala obe roki. Zaprosil je oblasti za podporo, ki so mu jo po dolgem oklevanju res dovolili. Podpora pa je bila malenkostna, tako da je moral nesrečnež živeti tudi od miloščine dobrih ljudi. Ker pa je hodil od hiše do hiše po vsem okraju in se kljub denarni podpori ni hotel vdinjiti fašistom, so mu ti začeli očitati, da je pričel izrabljati svoj položaj v politične, protidržavne namene. Odvzeli so mu sedaj vso podporo in ga postavili pod policijsko nadzorstvo. Šah LEP USPEH PIRCA NA PRAŠKEM TURNIRJU. Predolimpijski turnir v Pragi V nedeljo, 3. maja, se je igralo zadnje kolo. Popreje pa se je morala končati še partija Opo-čensky-Flohr, ki prejšnjega dne po 8 urah ni bila končana. Po skupno 1‘2 urnem boju se je končno posrečilo Opočenskemu remizirati in s lem odvzeti Flohru važue pol točke. V zadnjem kolu samem je veljal največji interes partiji Pirc-Stoltz. Pircu je zadostoval za prvo mesto samo reinis, igral pa je tako ris-kantno in neprevidno, da je že po 27 potezah moral kapitulirali. Vse ostale partije tega kola so bile remis. Flohr je komaj rešil pol točke s Sudijem. Gilg se je rešil proti Makarczyku s tem. da je njegov nasprotnik v časovni stiski trikrat ponovil pozicijo, Opočensky je Gombosu poklonil remis, enako Rejfif Kubanku. Neodločeno sta igrala tudi dr. Skalička in ing. Berger. Končno stanje je bilo torej sledeče: I. Stolu 8 (iz 13), II. Pire !>/,, 111. Flohr 7. 1V.-V. 0|>očenxky in Rejlif 6’A. Slede ing. Berger, Ma-kareivk in dr. Skalička 5%, Gilg in Sudi 5, ing. Goinbos in Kubanek 2. Na turnirju imagali mladi Švedski prvak Gosta Stoltz hiti v zadnjem letu od uspeha do uspeli«. Zmagam v inatchih nad Kashdanom, Spielmannom in Flohrom, ponovnim zmagam na mednarodnih turnirjih je priključil tokrat še novo. Ob njegovi igri ima človek vlis, da igra izmed vseh najmlajših mojstrov sedanjosti (Stoltz je 26 let star) vsaj trenutno najbolje. Velika fantazija, pozicijski Čut in ogromno znanje teorije mu pomagajo k uspehom. V Pragi se je približno od sredine turnirja bila borba med Stoltzem, Pircem in Flohrom. Morda je imel Stoltz tokrat nekoliko več sreče kakor njegova dva nasprotnika, zaslužil pa je svojo zmago kljub temu že po svoji bolj izklesani igri. Pircu je sicer manjkalo do prvega mesta samo, da bi bil zadnjo partijo odigral z nekoliko večjo mirnostjo. Flohr pa je vzel pač nalogo nekoliko prelahko, prihajal je prepozno k partijam in igral ležerno. Kljub temu je značilno, da so prva tli mesta pripadla zastopnikom mlajše generacije. Tudi na četrto mesto se je plasiral skupno z znanim internacijonalcem Opočenskim mladi Čeh Rejfif, ki je pokazal izvrstno igro in pač samo vsled bolehnosti ni še bolje odrezal. Poljak Makarezvk je nekoliko razočaral, še bolj pa seveda Gilg, ki ni izdržal tempa.' Saj ravno v tem oziru se je pokazala važnost in umestnost predolimpijskega turnirja. Olimpijska pravila, predvsem odigranje 3 partij v 2 dneh, 40 potez v 2 urah itd., povzročajo velik napor, in se je treba nanje xsaj privaditi, vsakdo pa jih tudi ne izdrži. Čehi pa so s turnirskim rezultatom dobili tudi najboljši kriterij za postavitev svojega olimpijskega moštva, ki ga bodo gotovo sestavljali Flohr, Opočensky, Rejfif in Gilg. even-tuelno še dr. Skalička ali Berger. In to moštvo bo sigurno imelo izglede na eno prvih mest na olimpijadi. Madjarski parlament proti miru in redu v Evropi Poslanska zbornica zahteva revizijo trianonske pogodbe in redno armado za Madjarsko Budimpešta, 6. maja. n. Na današnji seji madjarske poslanske zbornice se je nadaljevala debata o proračunu vojnega mini- strstva za poslovno dobo 1931/3*2. Poslanec Elener Farkaš, ki pripada vladni večini, je poudarjal potrebo, da sc ukine sistem plačane vojske in uvede splošna vojaška obveznost. Govoril je v prilog revizije trianonske mirovne pogodbe, a proti onim, ki so zahtevali, da se v Ženevi na novo načne vprašanje splošne razorožitve. Opozicijski poslanec Kun se je v imenu opozicije v skladu z integralnimi nacional- nimi interesi izjavil proti ruskemu oboroževanju. Amerika in Nemčija, je dejal, dobavljala za sovjetsko Rusijo velike množine streliva, topov in drugega vojnega ma-terijala. Na drugi strani pa se baš te dve državi najbolj postavljala za splošno razorožitev. Tudi on se je zavzel za revizijo trianonske mirovne pogodbe in zahteval, da se uvede splošna vojaška obveznost. Naglasil je, da je mnogo generalov in častnikov, ki prejemajo od Madjarske pokojnine, delujejo pa proti madjarskim interesom. Proces radi umora Tonija Schlegla Nadaljevanje zasliševanja obtožencev — Kaznovani branitelji Zagreb, 6. maja. k. Nadaljevanje procesa proti Hianiloviču in tovarišem se je pričelo danes dopoldne ob 9. uri. Predsednik je dovolil braniteljem, da se smejo raztovarjati z obtožencem, kadar bi to zahtevali. Prav tako bosta nameščena tudi dva stenografa. Nato je odredil nadaljevanje zasliševanj posameznih obtožencev. Najprej so danes zaslišali obtoženca Luko čordašida, ki se je svobodno branil. Obtožen je, da je vzdrževal vezi z ostalimi obtoženci. Izjavil je, da se ne čuti krivega. Priznal je, da je prejel nekaj zavojev, katerih vsebine pa ni poznal. On sploh ni imel pojma, da je obstojala kakšna organizacija. Sledilo je zasliševanje Steva Kopisinovi-ča, ki je izjavil, da sicer pozna Javorja, Hraniloviča pa ne. Zahajal je v pravaško čitalnico. V stranki sami pa ni bil organiziran, nego je le simpatiziral z njo. Pri čitalnici je bil tajnik, ključe pa je imela včasih tudi natakarica Vilma Petrak v bližnji gostilni. Ona je često zanj tudi sprejemala razne stvari. Ker ima veliko družino in mnogo posla, se ni mogel mnogo baviti s politiko. Na predsednikovo vprašanje, če se je z znaki sporazumeval z ostalimi obtoženci, je odgovoril, da je sicer trkal po vratih, a iz nervoze, v ostalem da se ni na noben način sporazumeval s soobtoženci. Predsednik ga je nato vprašal še za nekatere podrobnosti o njegovi aretaciji in o kovčegih, ki so jih našli pri njem. Sledilo je zasliševanje obtoženca Herce-ga. Ta je izjavil, da je bil najprej inkasa-tor pri : Hrvat »kem Pravu«, pozneje pa nameščenec tvornice Moster. Zaradi zdravja je kasneje odšel na Sušak. Tam je bival ved časa. Mučil se je, da bi si ustvaril eksistenco, končno je našel svoj »artikl« — božični nakit. Svoje blago je znal dobro prodajati. V Beogradu je prodal po 15.000 komadov, v Mariboru in Ljubljani pa po 5 do 10.000. Spričo lega so znašali njegovi dohodki v letu 1927. 67.000 Din. Pozneje je služil kot posredovalec med trgovci in konsumenti na Sušaku in Reki in živel od provizije. Ustanovil je list »Naša rivi-jera«, pozneje ko la ni uspeval, pa >Put-ničke novinec. Upravo in denarne posle pri obeh listih je opravljala njegova sestra ki živi na Reki. Predsednik ga je tedaj opozoril, da živi njegova sestra na Dunaju in da ji stanovanje plačuje znani Perčec. Obtoženec je to z vso odločnostjo zanikal. Perčec mu je kot staremu znancu dal neke zavoje, da jih prenese v Zagreb. On je to napravil iz hvaležnosti napram Perčecu, ki je bil v Zagrebu zanj našel službo. Sledila je konfrontacija med Hercegom in čordašičem zaradi zavojev, ki jih je Herceg pustil pri slednjem. Nekateri branitelji so tedaj nastopili zelo agresivno. Predsednik jih je kaznoval z globo po 1000 Din, ker pa dr. Mintas in dr. Kumičič nista odnehala, ju je izključil z razprave. Dopoldanska razprava se je ledaj nehala in je predsednik proces odgodil do 16. ure. Zagreb, 6. maja. k. Popoldanska razprava proti Hranilovieu in tovarišem se je pričela ob pol 5. Predsednik je najprej prečital vlogo, ki so mu jo podali branitelji, in potem izjavil, da jemlje prošnjo braniteljev na znanje ter dovoljuje, da še dalje vrše svojo braniteljsko dolžnost razen treh, ki so bili izključeni. Nato je bil pozvan Horvatek, naj imenuje novega branitelja. Imenoval je dr. Budaka. Privedli so za tem v dvorano obtoženca Veznarovi-ča. Predsednik mu sporoči, da je njegov branitelj dr. Mintas izključen. Obtoženec si izbere jM>tem dr. Jakovljeviča za branitelja. Prav tako je tudi Herceg imenoval novega branitelja. Herceg zahteva, naj se mu dovoli, da poda pred sodiSčem neko izjavo, nakar mu predsednik odgovori: »Nadaljevali bomo z zasliševanjem tam, kjer smo dopoldne prenehali.« Herceg: »Ne morem dalje govorili pred tem sodiščem, prede« se mi ne dovoli, da govorim tako, kakor po pravici smem.« — »Te pravice vam nihče ne krati.« — ^Zahteval sem lukaj, da smem podati izjavo.« Predsednik: »Ali ste po dopoldanski razpravi s kom govorili?« — »Nisem. Postalo mi je slabo, ko sem prišel v ječo. Potem sem šel v govorilnico, toda nato sem se zopet vrnil v sobo.« Predsednik: »Nadaljujte s svojim pripovedovanjem tam, kjer ste dopoldne nehali!« Obtoženec: »Najprej hočem podati svojo izjavo.« Predsednik: »O svojih stvareh lahko govorite, če hočete. Na koncu boste pozvani, da poveste v svojo obrambo vse, kar hočete, in takrat boste lahko govorili, kar boste hoteli. Toda vrstni red, po katerem boste zaslišani, določam jaz, ker gre ta pravica meni.« Obtoženec: »Do tega sodišča nimam zaupanja.« Predsednik: »K temu ne moremo nikogar siliti. Mi delamo po evojl vesti in dolžnosti. Toda, kako bom jaz zasliševal, to je moja pravica in te pravice mi ne boste vi kratili. Jaz sem predsednik senata in odgovarjam po zakonu in po svoji vesti. Sedaj vam govorim o prenašanju razstreliva. Kasneje pa pridejo na vrsto druge reči. Zadajo besedo boste zopet imeli vi. In potem se boste lahko branili, kakor boste hoteli.« Obtoženec: »Ne bom dajal odgovora na nobeno vpraSanje, dokler se mi ne dovoli, da dam prej svojo izjavo.« Predsednik: »Potem bomo prečitali vaše izjave na zapisnik.« Predsednik slavi nato Her-cegu vprašanje o prenašanju razslreliva, toda Herceg noče odgovarjati, dokler se mu ne dovoli povedati, kar on hoče. Potem je zopet pri-žlo do medsebojnega pojasnjevanja, tu pi je Hercegu poslalo slabo. Predsednik je zaradi tega prekinil sejo in napovedal nadaljevanje za jutri. popraviti, še kaj rešiti, to je vprašanje bližnjih dni. Večina poznavalcev razmer je mnenja, da je vse tako zajMtckano, da je rešitev izključena. Za zunanjepolitičen položaj pa so le razmere velike važnosti. Pričakuje se mirnejši razvoj odnošajev med Avstrijo in sosednjimi državami. V Italiji pa nič kaj radi ne gledajo propada beinmehrovskega gibanja. —ag— Nov dnevnik v Zagrebu Zagreb, 6. maja. k. Danes je izšla prva Številka novega zagrebškega dnevnika »Narodne novine«. S tem listom se zviša število du< vni-kov v Zagrebu na 8. List »Narodne novine«. je izhajal dosedaj kot Čisto služben list s službenimi vestmi, sedaj pa izhaja kot poseben časnik s članki, vestmi itd. Prva številka lista prinaša sliko Nj. Vel. kralja in članek pod naslovom: »Veliki kralj za svoj narod.« V tem članku se poveličuje Nj. Vel. kralj, da je znal z močno roko dati pravo smer naši notranji politiki. On je započel nov jugoslovanski preporod, ki pa noče okrniti nobenih tradicij. On spoštuje vse narodne svetinje iz preteklosti, tako hrvatske, kot srbske in slovenske. Toda prizadeva si, da vnese v naše narodno življenje čim več harmonije in skladnosti. S skladnim sodelovanjem med rodnimi brati naj bi bilo dano čim več možnosti za materijalni in kulturni napredek. Kraljevska vlada in kraljevske banske uprave skrbe enako za vasi in mesta, pridejo pa na pomoč tja, kjer je največja potreba. To je pra vično, to je normalno in to je na zakonih osnovano. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 0. maja. (d) Večinoma oblačno in deževno, nevihte, soparno. Četrtek, 7. maja 1931. JUdOSLOV A1Š Stran S M«lavinski dan Prihodnjo nedeljo, 10. inaja, ko bodo po vsem svetu praznovali Materinski dan, bodo članice »Kola jugoslovanskih sester« prodajale cvetice in znake ter bodo z izkupičkom obdarovale potrebne matere, ki so pomoči zelo potrebne, kar dokazujejo številne prošnje, ki prihajajo dan za dnem »Kolu«. Naj ne bo nikogar, ki ne bi žrtvoval v ta namen vsaj en dinar. Ker pa ima »Kolo« v načrtu tudi akcijo za Materinsko kolonijo v svojem domu ob morju in potrebuje za njegovo ureditev še precej denarja, so sklenile članice vseh ženskih društev, ki so včlanjene v Jugoslovenskem ženskem savezu, da pomagajo »Kolašicam«, ker smatrajo to akcijo važno za vse žene. Prodajale bodo zato v prihodnjih dneh v ta namen koleke po 50 par. Naprošeni so kavarnarji in gostilničarji, da prevzamejo od njih te koleke, ki jih prilepijo na račune, ali priračunajo teh 50 par, v soboto popoldne in v nedeljo. Cenjeno občinstvo se prosi, da upošteva požrtvovalno delo naših žen in blagohotno daruje to malenkost. Trgovci in o-brtniki pa so obljubili, da bodo priračunali — seveda s privoljenjem kupcev — k vsakemu računu pol dinarja vse dni v tednu, ki sledi Materinskemu dnevu. Za prispevek k Materin skemu fondu, iz katerega se nudi potrebnim materam takojšnja pomoč v nujni potrebi, so se razposlale čekovne položnice, katerih naj nihče ne zavrže. Vsak najmanjši dar pomeni za naše matere mnogo. Shod iarodne strokovne zveze v Trbovljah * Trbovlje, 6. maja. Odkar so v rudarskih revirjih stopili na čelo narodnega delavskega pokreta novi agilni, v strokovnem pokretu in borbah za socijalne pridobitve delavstva preiskušeni možje, pridobiva nacijonalna misel med našimi rudarji vedno nove somišljenike. Na ponedeljskem zborovanju NSZ je predsednik Narodne strokovne zveze tov. Koren navzočim predočil dosedanje delo in uspehe NSZ, ki morajo vsakogar prepričati, da je organi-?aeVa v tej kratki dobi njenega pojačanega pokreta res aktivno delovala za interese rudarskega delavstva in dosegla, kar se je doseči dalo. Vodstvo je zaporedoma podvzemalo akcije v pravcu, da se pomaga trpečemu delavstvu m ga reši iz težkega položaja. Polagoma se prikazujejo tudi uspehi intervencije naše rudarske narodne delegacije pri vladi v Beogradu, kakor je »Jugoslovan« poročal in kakor vam je znano, je delegacija Narodno strokovne zveze prili-kom nedavne intervencije pri vladi v Beogradu i i *?bširno spomenico, v kateri se je opisalo težko stanje rudarjev in njihovih družin. . Pr,'?a a*cc'ja NSZ pa je šla v pravcu, da se delavstvu naklonijo podpore. Pri TPD smo vložili prošnjo za enkratno podporo. Ob enem smo pa prosili tudi gospoda bana za pomoč. Gospod ban je pokazal pri tej priliki vso skrb in Iju-bežen do naših ubogih rudarjev. Nakazal je takoj 50.000-— Din, ki so se najbolj potrebnim rudarjem s pomočjo občin razdelile. Tudi njegova intervencija pri TPD je imela popolen uspeh kajti že 29. aprila t. I. je prejela naša centrala v Ljubljani od gospoda bana pismeno obvestilo, da je TPD podarila rudarjem enkratno podporo v znesku četrt milijona dinarjev. a podpora se bo sedaj delila in naši zaupniki »odo gledali, da se podpora razdeli brez ozira na mišljenje in organizacijsko pripadnost res le najpotrebnejšim. Narodna strokovna zveza ima pa v svojem delovnem programu še več za delavstvo izredno važnih akcij. Nato je povzel besedo predsednik izvršnega odbora NSZ tov. Juvan iz Ljubljane, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad sijajnim napredkom in uspehi NSZ med rudarskim delavstvom. Go- Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z upo-labo naravne »Franc Jožefove« grenčice urejeno prebavo. Špecijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preiz-kušeue »Franc Jožefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih 'trgovinah. 471 vernik jc posebej naglašal globoki socijalni čut bana Dravske bauoviue dr. Draga Marušiča. Zato se rudarji tudi pri tej priliki gospodu banu najtopleje zahvaljujejo za izkazano socijalne sočutje v najtežjih dneh pomanjkanja. (Veliko odobravanje.) Zatem je tov. Koren poročal o posmrtninskem fondu. Ni dovolj, da grejo rudarji za pogrebom svojih preminulih drugov, dolžnost je tudi gmotno podpreti nesrečno družino, ki v današnjem splošnem .pomanjkanju nima niti za hrano, kaj še za izredne potrebe, ki nastanejo ob smrti v družini. — Zato je sklenila NSZ ustanoviti v okvirju organizacije lasten posmrtninslci fond, v katerega bi plačevali člani poleg redne članarine 8 dinarjev še po 2 Din mesečno za posmrt- ninsko zbirko. Koren je nato prečita! osnutek pravilnika posmrtninskega fonda NSZ, ki je bil po živahni debati z malimi spremembami sprejet. Odboru se je naložilo, da izdela vse podrobnosti, tako da bo fond s 15. junijem t. I. že pričel poslovati. Po govoru g. Juvana je g. Koren še apeliral na zborovalce, da se ne dajo oplašiti po klevetah in natolcevanju naših narodnih nasprotnikov, ker je to pač najboljši dokaz, kako narodni delavski pokret napreduje, nasprotni pa propada. Zato naj gre delavstvo s podvojeno silo na delo, kajti zavedati se mora, da je blagostanje delavstva mogoče le v enotni narodni strokovni fronti rudarskega delavstva, ki se oslanja na ves jugoslovanski narod. Pred ustanovitvijo gostilničarske pivovarne Celje, 6. maja. Včeraj se je v Laškem vršila zadnja seja pripravljalnega odbora za ustanovitev Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem. Otvoril in vodil je sejo predsednik odbora g. Majcen Ciril, ki je očrtal vso akcijo za ustanovitev te prepotrebne pivovarne. Akcija se je začela lani v februarju; vse delo so člani odbora vršili zastonj in na svoje stroške. Tajniško poročilo je podal g. Trop. Začasna koncesija je bila dosežena lani v decembru, končnoveljavno pa je ministrstvo potrdilo koncesijo letos v marcu. Doslej je podpisanih 24.427 delnic po 500 Din nominalne vrednosti, kar znaša skupno 12,213.500 Din. Ker je bila subskripeija predčasno zaključena, marsikdo ni več mogel podpisati. Vsi stroški vključno z nakupom zemljišča so znašali doslej 259 tisoč 252 Din. Tajnik je sam odposlal nad 10 tisoč dopisov. Ustanovni občni zbor se bo vršil v sredo 27. maja ob 9. dopoldne v hotelu »Savinja« v Laškem s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo pripravljalnega odbora in sklepanje o absolutoriju; 3. Sklepanje o izdelovanju kvasa; 4. Čitanje odobrenih pravil; 5. Sklepanje o zvišanju delniške glavnice od 10 na 15 milijonov Din; 6. Volitve upravnega odbora ter volitve nadzorstvenega odbora; 7. Slučajnosti. V deželi Togo Ljubljana, 6. maja. Slovensko planinsko društvo je priredilo sinoči zanimivo predavanje o deželi, ki nam je le v splošnih obrisih znana izza šolske klopi. Škoda, da je velika Unionska dvorana kazala občutne praznine. Predavanje je radd svoje zanimivosti zaslužilo večje udeležbe. Uvodoma je predavatelja predstavil predsednik društva dr. Tominšek. Predavatelj naš rojak g. Leon Poljanec je bil še pred vojno v bivši nemški afriški koloniji Togo. Tjakaj ga je poslala neka nemška družba, ki je postavljala radio postaje. Predavatelj nas je povedel po morski poti na črni kontinent. Prav zanimivo in humoristično je opisal afriški krst, katerega je deležen vsakdo, ki potuje prvič v te kraje. Dotične vprašajo, da-li se hočejo udeležiti lova na slone, jih ukrcajo na čelu, ga povedejo za ladjo in jih nato z morsko vodo polijejo. Enako neprijeten, vendar zelo zabaven je ekvatorski krst. Potnike pomečejo hočeš nočeš v bazen, bi se nahaja na ladji v trenutku, ko prebrodi parnik polutnik. G. Poljanec nam je popisal in s skioptičninii slikami razkazal afriška plemena, med katerim i je živel od 1912. do 1914. leta. Njihove, za nas neobičajne navade, so poslušalce mnogokrat prisilile k smehu. Seznanili smo se z divjimi plemeni, ki še niso spoznali zapadne kulture. V duhu smo se udeležili lova na antilope in povodnega konja. Domačinu, ki je slastno jedel pečeno kačo, smo vsekakor želeli dober tek. Afriška stepa nas je s svojimi časi navdušila. Predavatelj je žel ob koncu zasluženo odobravanje. Gibanje članstva OIIZ D prilu v mesecu a Povprečno število pri OUZD-u v Ljubljani zavarovanih delavcev je bilo v aprilu 1931' za 6079 manjše nego v aprilu 1930. Ta mesečni padec je dosedaj največji, kar jih je zaznamovat OUZD. (V marcu a. c. je znašal samo —5786). Naglasiti je pa treba, da se je dnevni padec članstva od začetka aprila do konca aprila zmanjšal od 8000 na 4000. Izgleda torej, da je gospodarska kriza prenehala naraščati in da se je nekako stabilizirala. Podobni pojavi se opažajo tudi pri drugih gospodarskih barometrih zlasti pri tržnih cenah. Vendar optimizen vsled kratke dobe statističnega opazovanja še ni umesten. Radi manjšega števila članov, je bilo tudi število bolnikov v aprilu manjše in sicer za — 118 oseb. Interesantno je dejstvo, da je padlo samo število moških bolnikov za —135, dočim je število ženskih bolnikov narastlo za + 17, podobno kakor prejšnje mesece. Odstotek mo- ških in ženskih bolnikov je ostal slioro neiz-premenjen. Povprečna dnevna zavarovana mezda je padla za Din —0-02. To pomeni nadaljnje znižanje delavskega zaslužka, katero se tiče v prvi vrsti ženskih delavcev (padec za Din —0-47). Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din — 101.055 20 ali za okoli 7 odstotkov. Interesantno je dejstvo, da znaša zadnje znižanje obrestne mere za vezane vloge od 7% na 6-5% z veliko približnostjo tudi 7 odstotkov. Dohodki OUZD-a ('bolniški prispevki) so se znižali dnevno za okoli Din 10.000'— ali za okoli ki milijona dinarjev mesečno. Ilovice iz Kranja Kranj, 6. maja. Zadnji lepi pomladanski dnevi so popolnoma prerodili naravo. Naša lepa okolica je postala kar čez noč zelena. Na polju je vse živo delavnih kmetovalcev in živine. Okoliški kmetje so se dobro pripravili na pomlad. Znana sadjarska strokovnjaka šolski ravnatelj g. Janko Žirovnik in posestnik g. Viktor Omersa sta priredila po okoliških vaseh precej praktičnih sadjarskih tečajev. G. Žirovnik je predaval dekletom o gojenju cvetic. Še vedno se navdušuje za sojo, ki naj bi izpodrinila kavo, in jo je letos poslal 200 interesentom. Sreski kmetijski referent g. Sustič je prirejal prepotrebne kmetijske tečaje in predavanja, sreski živinorejski referent g. Vinko Bedenk pa živinorejska predavanja, vršilo se je tudi cepljenje prašičev proti rdečici. Preteklo soboto se je vršit v gimnazijski telovadnici koncert dijaškega orkestra domače gimnazije, ki je bil dobro obiskan. Tudi izvajanje bi bilo dobro, če bi si izbral lažje skladbe. Čeprav je Mozart priljubljen zlasti mladostniku, vendar je pretežak. V ponedeljek 4. t. m. je bila ustanovljena na mestni občini protitu-berkulozna liga. Uvodno besedo o jetiki in njenih usodnih posledicah je imel zdravnik g. dr. Josip Bezek. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik g. Žnidaršič Josip, sreski načelnik; podpredsednik g. dr. Josip Bežek, zdravnik; tajnik g. Vehovec, uradnik OUZD v Kranju; odborniki: g. Rooss Albert, g. dr. Sajovic Stanko in gdčna Urbančičeva. Na zadnji občinski seji se je podelila gosp. Scliilingu Dr. koncesija za izvrševanje elektrotehnične obrti visoke in nizke napetosti. G. Matevž Eržen bo uvedel na progi Škofja Loka -Kranj enkrat tedensko avtobusni promet. G. Drago Gregorc si je nabavil lep 6 sedežni avto za prevažanje oseb. V zadnjem času v Kranju nesreče in tatvine niso tako pogoste kakor nedavno. Zgodilo se je celo čudo, da so bili sodnijslsi zapori cela dva dni brez jetnikov. Ta srečna dneva sta bila nedelja in ponedeljek in je res škoda, da ni vi- <2^ KOLIN IK A VVORNUA (IKORIJ8 LJUBLJANA. »II 1 OKUSNA IN ZDRAVA KJE OLINSKA KAVA! sela na soduiji bela zastava. Vendar je bil včeraj aretiran na Glavnem trgu neki delavec, ki je okradel svojega tovariša za 2000 Din. Ker se je na vse pretege branil, so ga morali orožniki s silo zvezanega gnati v zapor. Jutri v četrtek ob pol 21. uri gostuje v Narodnem domu ljubljanska družina »Soča: z Molnarjevo komedijo »Vrag«. ‘Radio Ljubljana, četertek, 7. maja. 12.15 Plošče (slovenska in plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, ra-d m-te tka. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 199.30 Dr. Reya: Vretneaoslovje. 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja olrok. 20.30 Koncert pevskega društva »Ljubljanski zvon«. 21.30 Fagot-solo s klavirjem. 22.30 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, petek, 8. maja. 12.15 Plošče (odlomki iz oper, fantazije). 12.45 Dnevne vesti 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Radio-kvintet. 19.00 Prof. Niko Kuret: Narodne igre. 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura (Krekova gospodinjska šola). 20.30 Samospevi gdč. Dragice Sok. 21.00 Radio-kvintet. 22.00 časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Beograd, četrtek, 7. maja. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 14.00 Šolski Radio. 16.00 Plošče. 17.00 Kvartet. 17.30 Slovenske pesmi. 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert Radio orkestra. Beograd, petek, 8. maja. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.00 Šolski Radio. 16.50 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 18.00 Narodne z dudo. 19.30 Nemščina. 20.00 Jugosiov. koncert Radio ork. 20.30 Simfonični koncert. 22.30 Novice. 22.50 Plošče. Zagreb, četrtek. 7. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Koncert balalajk. 18.30 Novice. 19.00 Kinološko predavanje. 19.20 Svinjereja. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Ljubljana (opera). Zagrel), petek, 8. maja. 12.20 Kuhinja. 12:30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 18.30 Novice. 20.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice. 22.40 Po tujih postajah. Praga, četrtek, 7. maja. 11.15 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 16.05 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Komorna glasba. 19.15 Koncert. 20.10 Brno. 21.10 Orkestralni koncert. 22.20 Prenos iz kina. Praga, petek, 8. maja. 10.30 Šolski Radio. 11.00 Plošče. 12.25 Brno. 16.05 Plošče. 16.20 Otroški kotiček. 10.30 Moravska Ostrava. 19.05 Violinski koncert. 21.00 Orkestralni koncert. 22.20 Večer sodobne glasbe. Cuidaj Farnmcp ‘Roman 65 »Ne šalim .se, draga hčerka,« je nadaljeval z resnim obličjem.. »Govorim ti kot tvoj varuh in moja največja želja je, da ti zagotovim srečno in lepo življenje. Kot tvoj varuh sem dolžan, da ti povem, kaj se ti obeta. Zato me Poslušaj. Njegova milost pl. Beavvoir me je danes prosil za tvojo roko v imenu svojega sina. Kaj naj odgovorim lordu Bovvdonu?« Lucilijine sanjave oči so obstale na njegovem obličju. Površno je poslušala njegove besede, ki so mu tako težko prišle iz ust. Z nadčloveškim naporom je danes igral očetovsko vlogo do nje. »Povedati ti moram, Lucilia, da ni v vsej deželi unenitnejšega ženina. Ne, le poslušaj me,« je rekel, ko ga je smeje se prosila, naj preneha, »zaradi vojvode ti moram vse povedati, kar mi je njegova milost naročila. Rekel mi je, da te lord Bowdon ljubi z vsem mladostnim žarom, njegov naslov, ki ti ga ponuja, je v resnici imeniten. Zalo preudari, dragi otrok. Vnovič te opozarjam, da boljše prilike ne boš več imela —« Nenadoma je utihnil, ko se je Lucilia proseče okre-nila k njemu: »Zakaj mi vse lo pripovedujete, lord Cecil? Ali sem vam v nadlego in bi se me radi iznebili?« Prijazno je potegnil k sebi mlado deklico. »Kako si moreš.misliti kaj takega, otrok! Kot tvoj varuh pa sem bil dolžan, da sem ti povedal, kar sem povedal. Nikakor pa nečem vplivati nate. Sama odloči!« »No dobro, torej odgovorite vojvodu in vsakomur, ki bo govoril kakor on, da Lucilia nima ljubezni za tuje ljudi!« Oložno, zamišljeno obličje se ji je zjasnilo, objela ga je s svojimi belimi rokami ter ga ošinila s porednim pogledom in odbrzela proč kakor srna. »Torej ste zavrnili ubogega Bowdor»a, gospodična Lucilia? To je bilo kruto od vas,« se je nasmejala lady Chesville, ko je naslednjega dne stopila v buduar mladega dekleta. Dobra gospa, ki je bila sama mlada in lepa, je bila med onimi redkimi ženami, ki niso nevoščljive drugim zaradi lepote. »To krutost bo lahko pozabil.« »Ne mislite, dragi otrok,« je odgovorila grofica, »da je vselej tako lahko pozabili. Pa povejte mi vendar, zakaj vam Bovvdon ne ugaja? Kaj ste našli na njem pomanjklji vega, ko velja za popolnega mladeniča?« »O kakšni pomanjkljivostih ni govora; ne maram ga —« Lady Chesville se je zasmejala. »Ubogi Bowden! Kar tako na kratko ste ga zavrnili! Kdo bi utegnil pomisliti, da je kaj takega mogoče! Prav za prav ste zelo nehvaležni, lepi otrok. Ali vas ni ganila njegova zaljubljenost? Zdi se mi skoraj, da ste podedovali mrzlo srce svojega varuha.« Lucilia je zardela in tako naglo vzklonila glavo, da so se ji razpleteni lasje vsuli preko ramen in jo ogrnili kakor s plaščem. »Ne poznate Farnmora, če pravite, da je mrzel. Na vsem svetu ni prijaznejša in velikodušnejšega moža od njega. Le poglejte, kako je dober z menoj, kako mi vsak dan izkazuje ljubezen samo zato, ker je bil moj oče njegov prijatelj v mladih letih. Mylady se je začudila. »Vaš gospod oče je bil njegov mladostni prijatelj?« je vprašala zamišljeno. »Da,« je nadaljevala, »in lord Cecil mi pripoveduje večkrat o njem, ker se ga jaz ne spominjam. Tako lepo in prisrčno govori o njem, da si ga morem natančno pred-očiti. Ali mislite, da bi mogel mož brez srca tako zvesto spoštovati spomin umrlega prijatelja?« »Silno se potegujete za svojega varuha, gospodična fcucilia,« je odgovorila grofica. »Toda vi ga opisujete docela drugače, kakor ga svet pozna. Vsi vemo, da je bistroumen in spreten, toda nihče ne veruje, da je čuv-stven. Nekoč se mi zdi, spominjam se, to je bilo tedaj,-ko ste komaj na svet prišli — da je imel neko srčno zadevo.« »Srčno zadevo!« je vzkliknila Lucilia radovedno. »Da,« je rekla grofica zehajoč. »Kolikor se spominjam, je bila tista zgodba precej romantična. Bil je zaljubljen v neko žensko, ki ga ni bila vredna, bila mu je nezvesta, varala ga je, ali tako nekako — natančno ne vem. Skratka, doživljaj, ki je bržkone zakrivil, da ne mara žensk.« Jz Dravsfee bancvine Vprašanje embalažnih in reklamnih izdelkov Mnogo je dandanes predmetov, ki zahtevajo okusno embalažo, ki je časih za izdelovalce do-tičnih produktov tudi prav občutno draga. V zvezi z okusno embalažo gre umetnostna reklame. V drugih, industrijsko razvitejših deželah je nastala velika embalna in reklamna industrija, katere začetki so tudi že pri nas vidni. Sem spadajo zlasti tiskarne in prav posebno še litografije. Mnogi gospodarski koncerni, katerih sedeži se nahajajo v inozemstvu, izdelujejo svoje blago, n. pr. milo in podobno sicer v naši državi, embalažo in reklamo, zlasti plakate, pa dobivajo iz inozemstva. To bi se moralo v interesu domače industrije zabranili, kar bi se dalo doseči s primerno uvozno carino. Tako vidimo n. pr. v raznih ljubljanskih trgovskih izložbah lepo kartonažno in drugačno embalažo, ki se je brez potrebe uvozila iz inozemstva. Nedavno smo videli na ljubljanskih ulicah velike, barvaste plakate, ki so bili tiskani celo v — Budimpešti! Ta plakat je delal reklamo za »milni prašek«, ki se izdeluje v naši državi. Zato je zelo zanimivo zasledovati podpise tvrdk, ki takšne plakate natisnejo. Kadar ni označbe tiskarne, je tiskovina navadno inozemskega izvora, (jlede Slovenije je zanimivo, da nekateri industrijski koncerni svoje blago prodajajo z velikim uspehom tudi v Sloveniji, svojo embalažo in reklamo pa izdelujejo skoro izključno le na llrvatskem, tako zlasti »Franck«, »Sunlight« itd. Tu bi bilo na mestu, da takšne velike tvrdke dajo posla tudi našim slovenskim zavodom, ako že reflektirajo na uspešno prodajo svojih izdelkov tudi pri nas. To bi bilo v njihovem interesu, ker slovenski teksti pri takšnih reklamah navadno mrgole pomot, ko jih sestavljajo slovenščine nezmožni avtorji, stavci j n risarji. Naše kupujoče občinstvo to zapazuje in se bo z naraščajočo gospodarsko krizo njegova molčeča nevolja opazila bolj in bolj. Zato je tudi v tem pogledu vsestranska obzirnost na mestu. krojaški saion Gentlemeti Zaloga angleškega In češkega blaga Ljubljana, Miklošičeva ceeta 18 Tomo Hlede Požarna katastrofa pri Novem Marofu V vasi OStrice pri Novem Marofu je izbruhnil požar, ki je uničil 11 liiš in 30 gospodarskih poslopij. tJasit so prišli gasilci iz vse okolice, vendar niso imeli dosti uspeha, ker ni bilo dovolj vode. Škoda je ogromna. Medič pravi, da ni hajduk brez srca in duše Iz Šibenika poročajo, da je končno zaključen velik proces proti razbojniku Todoru Mediču, Dalmacije. V ponedeljek in v torek so imeli besedo razbojnikovi zagovorniki dr. Vlašič, dr. Subotič in dr. Smol 5) č. Njih zagovore je občinstvo poslušalo z največjim zanimanjem. Zagovorniki so skušali pobiti več trditev obtožnice glede posameznih zločinov. Zagovornik dr. Vlašič se je najdlje zadržal pri umoru orožnika Vekiča. S pomočjo mnenj raznih uglednih kriminalistov je hotel pokazati, da je Medič rojen zločinec, ki mu manjka zaradi degeneriranosti čut odgovornosti. Medič da je umoril orožnika Vekiča v strahu in v obrambi za svoje golo življenje. Zaradi tega ni mogoče Mediča kaznovali po zakonu za zaščito države. Zagovornik ilr. Subotič se je zadržal pri umoru Seljaka Vo-lareviča in je pobijal izjave prič. Tretji zagovornik dr. Smolčič se je pomudil pri ostalih zločinih, katere je Medič priznal ali katerih je samo osumljen. Vsi trije zagovorniki 80 končno v svojih zagovorih zahtevali, naj bi Medič ne bil obsojen na smrt. Zadnji je govoril obtoženec Todor Medič, ki se je posebno zgražal zato, ker mu pravijo, da je razbojnik brez srca in duše in zverinski človek. Zopet je trdil, da se je pri spopadu z orožnikom Vekičem samo branil. Nato je predsednik senata izjavil, da je razprava zaključena in da bo obsodba razglašena te dni. b N j. Vel. kralj kuni devetemu sinu. V Tes-tiou so imeli pred dnevi veliko slavnost. Krščen je bil deveti sin tamkajšnjega imama in veroučitelja Adenia Salkiševiea. Kuim devetemu sinu je bil Nj. Vel. kralj, katerega je zastopal komandant 25. polka v Tuzli g. Vesič. b Zračni promet med Zagrebom in Dunajem. Kakor smo že poročali, je bil 1. maja otvorjen redni zračni promet med Zagrebom in Dunajem. Že prvi dan je dopotoval iz Dunaja v Zagret) 1 potnik, nazaj na Dunaj so se vračali pa trije. Naslednje dni je bila zasedba letal vedno večja in zdaj so letala rodno popolnoma zasedena. To je dokaz, da se potniški letalski promet v naši državi razvija vedno bolj. Letal se poslužujejo največ zagrebški trgovci, ki so uvideli, da je lepša dveunna vožnja z letalom, kakor 8 ali 10 urna z brzovlakom iz Zagreba do Dunaja b Izsleden občinski blagajnik. Iz Virovitice poročajo, da so oblasti že dolgo iskale občinskega blagajnika v Suhopolju Franja Boršiča, ki je poneveril precej občinskega denarja. Pred dnevi je Iioršič obvesill v pismu neko svojo sorodnico, da se nahaja v Brežicah v Dravski banovini. Sorodnica je o tem takoj obvestila oblasti, ker se je bala, da bi blagajnik izvršil samomor. Orožniki so Boršiča v Brežicah aretirali im ga izročili sodišču v Virovitioi. d V petek 8. t. ni. g. ban dr. Drago Marušič ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten. d Družina »Soča« bo gostovala danes v Kranju v Nar. čitalnici z duhovito komedijo v treh dejanjih »Vrag«. Režira Košuta. Uvodno predavanje pred predstavo govori odlični pedagog, režiser in igralec Skrbinšek. Začetek ob ‘20-30. Predprodaja vstopnic običajna. d Za »Dom učiteljic« je darovala 50 Din zavedna tovarišica Erna S c h o 11 o v a, učiteljica v Ljubljani, mesto venca umrli tovarišici Pavli Hribarjevi, učiteljici v Dolnji Lendavi. Hvala! d Zdravilišče Rogaška Slatina nudi svojim gostom popolno oskrbo (stanovanje, hrana, zdravnik, kopelji in takse) za 670-—• Din tedensko. 1214 d Otvoritev zdraviliške kavarne v Rogaški Slatini. V četrtek dne 7. t. m. odprem zdraviliško kavarno ter obenem obratujem restavracijsko kuhinjo v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. — Zagotavljam vsem cenjenim gostom, obiskovalcem zdravilišča Rogaška Slatina, da se bom potrudih po svojih najboljših močeh, kot večletni plačilni imenovane kavarne, vse cenj. goste vsestransko zadovoljiti s svojo točnostjo in postrežljivostjo, se priporočam za obilen obisk — Alojz Klaužar, Rogaška Slatina. 1212 Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398—1 d Naš mojster v — avijatiki. V založbi revije »Flug« na Dunaju je izšla čedna knjiga: Flug-modelle in Theorie und Praviš. — Einfiihrung in die Grundbegriffe des Fluges und Anleitung zum Bau von Flugmodellen mit Gummiantrieb nach verscliiedenen Baumethoden ... von Au-relius Bisail«. — To je tisti Zlatko Bisail, ki je bil že često omenjan po svojem drugačnem tukajšnjem delovanju, tisti »Wiener Aurelius Bisail«, ki je bil že pred par leti slikan v mnogih nemških ilustrovanih listih kot nadepolen konstruktor brezmotornih letal. Bisail je med Nemci znan po svojem delu v »Flugu«, kjer ima v vsaki številki članke z mnogimi risbami in slikami. Cjubljana Četrtek, 7. maja 1931, Stanislav. Pravoslavni: 24. aprila, Sava. Nočno službo imajo lekarne K m e t na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti. * ■ Preselitev. Kraljevska banska uprava, referat za pospeševanje obrti, se 6. maja t. 1. preseli iz Krekovega trga št. 10 v svoje nove pisarniške prostore na Starem trgu št. 34, I. nadstropje, kamor naj obrtniki odslej naslavljajo svoje dopise. ■ Gjurgjev uranak bi imela včeraj praznovati ljubljanska garnizija na vojaškem vežba-lišču pri Dev. Mariji v Polju. Žal, da je lepo parado preprečil dež. Zato pa se je vršila v oficirskem domu v vojašnici vojvode Mišiča zakuska, ki so se je udeležili poleg komandanta divizijskega generala Iliča in njegovega pomočnika brigadnega generala Popoviča polnoštevilno oficirji s svojimi soprogami. Zakuske so se udeležili tudi ban dr. Marušič, dvorna dama Franja Tavčarjeva, soproga ministra inž. Serne-čeva, župan dr. Puc s soprogo, sreski glavar dr. Andrejka in drugi. Zakuske so se vršile tudi v ostalih vojašnicah. Vojaki so imeli prost dan in so bili tudi lepo pogoščeni. ■ Kdo je podstarosta sokolske iupe Ljubljana. Kor neiki ljubljanski dnevnik ob priliki raznih proslav, kjer je zastopana sokolska župa Ljubljana, zamenjuje podstarosto ljubljanske sokolske župe, ugotavljamo, da je od savezne uprave imenovan za I. podstarosto brat Milko Krapež, za II. podstarosto pa brat dr. Riko Fuks. ■ Diplomo častnega člana so izročili barjanski gasilci Zupanu dr. Pucu. Prisrčna slavnost se je vršila v lepo razsvetljenem Gasilskem domu na Barju. Poleg številnih Barjanov so se je udeležili tudi nekateri občinski svetniki. ■ Klub naravoslovcev. Dne 4. maja je bil ustanovni občni zbor naravoslovcev univerze kralja Aleksandra I., kjer smo ustanovili »Klub naravoslovcev«. Klub ima namen prirejati v prvi vrsti ekskurzije po domovini ter se na ta način neposredno seznaniti z njeno floro in fauno, skrbeti za metodična predavanja in hos-pitacije svojih članov, skrbeti za slovensko prirodoslovno terminologijo, ter navezati stike z obstoječimi društvi in prijatelji te stroke. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik stud. phil. Lovše Živko, tajnica cand. phil. Vales Zora, blagajnik cand. phtl. Penko Tone, pregledniki: g. univ. prof. dr. Hadži Ivan in dr. Jesenko Franc ter cand. phil. Logar Stanko. Vsi, ki se zanimate za naravoslovje, priglasite se kot prijatelji kluba! Klub naravoslovcev, univerza, Ljubljana. ■ V društvu »Soča« je v soboto 9. t. m. pri »Levu« zaključno predavanje letošnje zimske sezone. Nastopil bo naš dobro znani predavatelj g. Karl Mahkota s potopisnim predavanjem: »Izlet na Učko« s krasnimi skioptičnimi slikami. Po predavanju poje priznano najboljši slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane. K temu zanimivemu in užitka polnemu večeru vabimo vse Sočane in vse prijatelje. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost! ■ Opozarjamo vse one, ki so si rezervirali v Matični knjigarni vstopnice za ponedeljkov koncert Češke Filharmonije, da dvignejo te vstopnice najkasneje do petka zjutraj. Od petka dalje se nobenemu ničesar ne rezervira, razen zunanjim naročnikom . ■ Gremij trgovcev ▼ Ljubljani obvešča cenjene gg. člane, da je izdal Jugoslovanski na- rodni ženski savez posebne koleke, ki se bodo prodajali kot prispevek k »Materinskemu fondu«. Glede na to dobrodelno akcijo priporoča gremij vsem cenjenim gg. članom nakup ko-lekov, ki jih bodo ponujale članice združenih ženskih društev. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Marija Starman S. Samuela, usmiljenka, 26 let stara, Slomškova ul. 20; Branko Rojec, 26 let star, zasebnik, Streliška ul. 5; Gusti Schif-fer, roj. Schwarz, 33 let stara, soproga trgovskega potnika, Aškerčeva ul.; Uršula Zalaznik, roj. Japel, 83 let stara, užitkarica, Ižanska c. 4; Andreja Ivančič, 6 let stara, hči trg. pomočnika, Pod Trančo 2. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje! ■ Iz bolnice. 551elnega vpokojenega kurjača drž. žel. Franca Lotriča iz Podgore pri Št. Juriju nad Ljubljano je neznan motociklist povozil v Dravljah. — Na 471etnega dninarja Valentina Robleka iz Kresnic se je prevrnil voz železniških pragov. Ponesrečenec ima hude notranje poškodbe. — 301etni zidar Franc Zupan iz Vira pri Dobu je pil lizol, 281etna brezposelna delavka Ivana Berg z Viča pa strihnin. Baje je hotela v smrt radi nesrečne ljubezni. ■ Danes se vprizori poslednjič v letošnji sezoni drama poljske pisateljice Nalkovvske »Dom osamelih žena« v režiji gospe Marije Vere za red B. ■ Gostovanje Marija Šimenca v ljubljanski operi. Danes gostuje g. Marij Šimenc v Puccinijevi operi »Tosca«. Prvotno javljena predstava Lohengrina ni mogoča, ker je ta večer zaposlen g. Križaj v zagrebški operi. Predstava Tosce s Šimencem je za red C. ■ Ljubljanska opera pripravlja novo slovansko premijero, in sicer opero »Luzerno« znamenitega češkega skladatelja Vitezslava Novaka, ki je praznoval v letošnjem letu 60-letnico rojstva. Opero pripravlja kapelnik Štritof. Pre-mijera bo še ta mesec. ■ Orkester Praške Češke Filharmonije v Ljubljani. V ponedeljek 11. t. m. koncertira v veliki unionski dvorani največji, pa tudi najznamenitejši češki simfonični orkester Praška Češka Filharmonija. To pot nastopi zadnjič s Češko Filharmonijo njen slavni dirigent in voditelj g. Vaclav Talich. Jeseni odide iz Prage, ker je z večletno pogodbo vezan na umetniško delo v Skandinavskih državah. Vaclav Talich uživa danes sloves enega najboljših evropskih dirigentov. Brez dvoma je, da bo zvenel orkester pod njegovo taktirko tako odlično in da bodo izvajana na tako visoki umetniški stopnji, kakor jo imamo pač redkokdaj priliko slišati v Ljubljani. Zato opozarjamo na ta koncert, ki bo višek letošnje sezone. ■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Derenda. I047a ■ Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto 9. t. m. in v nedeljo 10. t. m. izvrstno veseloigro: Gospod senator, v režiji priznanega kulturnega delavca gospoda Danilo Bučarja. Sodelujejo dame: Bučarjeva, Pirčeva, Kramarjeva ter gg. Košak, Škerlj, Leder, Kunc in Karus, Vstopnice v predprodaji v trgovini g. Miloša Karničnika. Začetek vsakokrat ob 20-15. Pripravlja se izvrstna satira znanega angleškega pisatelja Oskarja Walda »Bumbury«. Premiera te komedije bo predvidoma v soboto, 16. t. m. ■ Film o vsesokolskem zletu v Beogradu leta 1931: danes premijera ob 2J. uri v kinu »Ljubljanski Dvor«. Opozarjamo cenj. občinstvo, da predvaja ZKD danes premijero velikega zanimivega filma o vsesokolskem zletu 1. 1930 v Beogradu. Film je domačega izvora in nam predočuje v krasnih prizorih zmagoviti pohod sokolskih armad v našo prestolico. ■ Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«. Opozarjamo, da bo ob 20. uri občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«, reg. pom. blagajne v Ljubljani, v veliki dvorani »Trgovskega doma«. Pridite vsi! — Odbor. ■ Na dijaškem koncertu, ki bo v soboto dne 9. maja v veliki dvorani hotela »Union«, nastopi v samostojnih točkah pomnožen šolski orkester, mladinski zbor s spremljevanjem orkestra, mešani zbor a capella in mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Nadalje bo nastopil v dveh solo točkah naš nadarjeni violinist Uroš Pre-voršek, VII. b raz. klas. gimnazije, ki ga bo na klavirju spremljal konservatorist Marjan Lipovšek. Občinstvo se vljudno vabi, da s svojo navzočnostjo na koncertu pokaže dijaštvu, da zna ceniti in upoštevati stremljenja in trud mladine. Predprodaja vstopnic po najnižjih cenah v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. ■ Na 9. rednem sestanku Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva bo predaval asistent botaničnega instituta ljubljanske univerze g Tomažič o »rastlinskih formacijah (zadrugah) v ljubljanski okolici«. Odbor opozarja in vabi članstvo na to, letos predvidoma zadnje predavanje. Prijatelji in gostje kakor vedno dobrodošli. Sestanek se vrši, kakor doslej, v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi v petek 8. maja ob 18. uri. ■ Pes jo je obgrizel. Z rešilnim avtomobilom so pripeljali v bolnico šestletno hčerko zidarskega delavca Juga Palmiro iz Kosez št. 9, ker jo je močno ogrizel pes. Mokronog , V torek smo pokopali 66-letnega g. Antona B e r č a n a iz Prelog pri Mokronogu. Bil je eden izmed majerjev nekdaj mogočnega baronovega posestva. Kot vzoren, pošten gospodar in um vi živinorejec je slovel daleč okoli. Svojemu bližnjemu je rad pomagal ne le z dobrim svetom, ampak tudi z denarjem. Naj počiva v miru,, žalujočim sožalje! Celje * Jur je vanje na Starem gradu. Včeraj je celjska garnizija priredila Djurdjev uranak. Ob 5. zjutraj so vojaki iz obeh vojašnic z vojaško godbo na čelu korakali na Stari grad. Imeli so dve godbi, vojaško godbo iz Maribora ter svojo lastno, ki jo tvori 22 vojakov iz Vranja, ki so pred kratkim kot rekruti prišli v Celje. Mnogo drugega občinstva je tudi pohitelo na Stari grad, tako predvsem gojenci rudarske šole. Na gradu se je kmalu razvilo veselo rajanje, godbi nista pustili plesalcem kola niti malo oddiha. Vojaki, ki so komaj nekaj tednov v Celju, so si z zanimanjem ogledali razvaline ter celjsko okolico. Proti poldnevu so se vojaki ob zvokih godbe vrnili v vojašnice. * Smrtna kosa. 5. t. m. je v javni bolnici umrla 61-letna Jevšek Roza iz Oplotnice. * Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V času od 15. do 21. aprila je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 2; Škrlatica v mestu 2, v opolici 1; davica v mestu 1, v okolici 1; šen v mestu 1, v okolici 1. * Filmsko predavanje za obrtnike. V torek 12. maja bo v Mestnem kinu ob 18'30 filmsko predavanje o avtogenem varjenju kovin. Vstop prost. * Izguba. Dne 30. aprila je bila na Glaziji izgubljena rjava usnjena listnica, v kateri je bilo več listin. Najditelj naj jo odda na policiji. * Pogozdovanje travnikov pod Celjsko kočo. Učenci okoliške narodne šole pogozdujejo pod nadzorstvom dveh učiteljev ter mestnega gozdarja travnike pod Celjsko kočo. To je pač najidealnejši način praktičnega pouka v prosti naravi. Maribor Pol milijona za pohorsko vzpenjačo Banska uprava je obljubila odboru zadruge, ki namerava to vzpenjačo zgraditi, prispevek pol milijona Din, če bo enako vsoto prispevala tudi mariborska mestna občina. Ker je mariborski občinski svet to že sklenil, upajo, da bo načrt kmalu uresničen. H1 m Proslava Jurjevega dne. Včeraj je Maribor zelo slovesno obhajal star narodni praznik Jurjevega dne. Že pred 6. uro so se na trgu Svobode zbrali Sokoli, strelci, rezervni častniki in bojevniki ter drugi meščani, ki so potem z vojaško godbo na čelu in z vojaštvom odšli na vojaško vežbališče na Teznu, kjer je bila proslava s plesom kola in petjem itd. Vojaško po-veljništvo je zastopal poleg vsega častniškega zbora mestni poveljnik general Pavlov ič. Civilno oblast pa okrožni inšpektor dr. S c h a u -b a c h. Pijte original »CHABESO«. 1114 m Bojevnik pri Kustoci umrl. Tu je umrl v 84. letu starosti davčni višji oficijal Štefan S e r b a n, ki se je pod generalom Radeekim kot mlad kadetni aspirant udeležil znane itali-jansko-avstrijske bitke pri Kustoci. m Predavanje o jetiki. Te dni so bila v vseh tukajšnjih večjih industrijskih podjetjih predavanja o jetiki. Delavcem in nameščencem so predavali zdravniki dr. Varl, dr. Zakrajšek in dr. Sekula. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno J ’.KOB LAH, Maribor. 1184 m Zgodovinsko društvo v Mariboru priredi v nedeljo, dne 10. maja izlet v Ptuj, kjer bo vodil g. prof. Lad. Mlakar izletnike med rimskimi spomeniki in jih tolmačil. Odhod iz Maribora z vlakom ob l-2 uri, povratek zvečer, evenluelno že popoldne. Radi rezerviranja prostorov na železnici prosi društvo vse, ki se bodo udeležili izleta, da javijo udeležbo v ravnateljstvu študijske knjižnice. Ker ima izlet prvovrstno strokovno vodstvo, predstavlja redko priliko za temeljito spoznaje stare Petovijo-ne. Na to opozarjamo vse prijatelje domače zgodovine. Gostilničarji! Udeležite sc zborovanja gostilničarjev Dravske banovino dne 11. maja 1!)31 ob pol 10. uri v Mariboru. Po zborovanju ogled vinskega sejma. Legitimacije za polovično vožnjo po železnici zaprosite pri Vinarskem društvu v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. «. Priložite 2 Din v znamkah. m Promet na carinarnici. V mesecu aprilu je znašal promet pri tukajšnji carinarnici 15 milijonov 685.71985 Din. Uvozne carine se je vplačalo 15,665.72785 Din, izvozne pa 19.992 dinarjev. m Simultanka Bogdana Pušenjaka. V torek zvečer je mladi mariborski šahist Bogdan Pušenjak v Narodnem domu odigral simullanko z 10 nasprotniki. Dobil je 8 partij, eno izgubil, eno pa remiziral. Simultanko je priredilo Trgovsko obrtno društvo. Radi kvalitete In cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Gradbena in uporabna dovoljenja. Na seji mestnega sveta dne 5. t. m. so bila odobrena sledeča gradbena dovoljenja: Santi Catinellijevi in Leonidu Kvitku za gradnjo avtomobilske garaže v Koseskega ul. 8; Editi in Francu Deželaku za gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše v Kettejevi ul. 10; Ivanu Hoffmannu za preureditev pritličja hiše Aleksandrova c. 24; L. Orniku za napravo prodajalniškega portala na Koroški cesti št. 9 in Posojilnici v Narodnem domu za preureditev dvoriščnega poslopja v delavnico. Uporabno dovoljenje pa je bilo podeljeno tvrdki Matbeis & Suppanz za novo hladilnico. m Ljudska univerza v Mariboru. V petek 8. t. m. ho predaval g, dr. Grossmann iz Zagreba o trajanju življenja in vzrokih, ki pospešujejo rast in razvoj ter o vprašanju, zakaj moramo umreti. Dne 18. t. m. bo pa koncert petih kon-zervaloristov ljubljanskega konzervatorija. SVov© kopališče v ‘Rimskih toplicah ni Prvi nastop lirvatskih delavskih športnikov v Mariboru. V nedeljo 10. t. m. bodo posetili Maribor nogometaši SK Svobode iz Varaždina in bodo na igrišču ISSK Maribora odigrali prijateljsko tekmo s tukajšnjim SI< Svobodo. m Kopališče na Mariborskem otoku. Kopališče se bo otvorilo y nedeljo 10. t. m. Kopališki odsek je sklenil uvesti sledeče nove cene: kopanje 3 Din, za otroke do 10 leta 1-50 Din, z vsakim odraslim pa sme le en otrok (?); kabine 8 Din, ob nedeljah in praznikih ter ob sobotah popoldne 12 Din; omarice 4 Din, ob nedeljah, praznikih ter sobotah popoldne 6 Din. Vstopnice za obisk otoka brez kopanja se ukinejo, vsakdo mora kupiti vsaj vstopnico za kopanje (3 Din). Uvedejo se bloki s po 20 izkaznicami, ki se pa morajo vse izrabiti tekom enega meseca. Bloki za kopanje in omarice so 20% cenejši, za kabine pa 10°/o. Dobe se pri mestnem knjigovodstvu. Pripominjamo, da so ti sklepi vzbudili mnogo nevolje in bomo o njih še spregovorili. m Delavska akademija. Mariborske delavske in kulturne organizacije bodo priredile v soboto 16. t. m. akademijo z obsežnim programom. m Nova zasilna stanovanja. Mestni občinski svet je sklenil najeti posojilo 1,000.000 Din za gradnjo novih zasilnih stanovanj. Proti temu sklepu se sme pritožiti vsak občan na kr. bansko upravo. Pritožba se mora vložiti tekom 15 dni po dnevu objave tega razglasa pri mestnem načelstvu v Mariboru. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 m Igralci brez gaž. Dasi dobiva naše gledališče že itak skromno subvencijo, se še ta izplačuje tako skrajno neredno, da uprava še danes ni prejela one za 1. april in tako so tudi igralci ostali brez gaž. Pri napornem delu, ki ga naš ansambl opravlja, bi bila že iz socialnih ozirov potrebna večja točnost! ni Iz gledališča. Danes, v četrtek, se ponovi Szirmajeva opereta »Kavalir Miško« za abonente reda B. in lastnike kuponov. V soboto se bo zadnjič in po znižanih cenah igralo Reharjevo »Učlovečenje«, prihodnji teden pa bo krstna predstava Grumovega »Dogodka v mestu Gogk. m Kinematografi. Grajski kino: »On in njegova sestra«. Kino Union: »Njih dvoje«. r m. ?rg y sredo. Trg je bil precej dobro zalo-zen; bilo je 6 voz krompirja in čebule in 2 voza lesnih in lončevinastih izdelkov. Cene mesu so nekoliko padle, perutnina pa je se vedno draga. Kozlici so se prodajali po 100 do 150 Din, kunci po 10 do 40 Din, druge cene so pa bile: krompir 1’25 do 150 Din, letošnji 10 Din, grah 14 do 16 Din, salata 12 do 14 Din, zelje 4-50 do 5 Din, repa 2 Din, čebula 3-50 do 5 Din, česen 18 Din, glavnata solata 1 do 3 Din ena| koleraba 2 50 do 4 Din, cvetača 6 do 12 Din, jabolka 12 do 14 Din kg, pomaranče 1 do 2-50 Din ena in citrone 0 50 do 1 Din. m Brez pijače in jedi! V neki gostilni se je gostu pripetilo, da mu niso hoteli dati jedi, ako ne naroči tudi pijače. S takim postopanjem se ne podpira tujski promet! ni Napad. Na Pragerskem so pred neko gostilno napadli pijani fantje 16-letnega delavca Josipa Laha. Pri napadu ga je nekdo zabodel z nožem v prsa in ga tako nevarno ranil, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. m Izsleditev tatu. Kakor smo že poročali, je gostilničarju Krajnčiču v Krčevini izginilo nedavno več različnih predmetov v vrednosti 3000 do 4000 Din. Policija je že kmalu osumila tatvine 27-letneg« delavca Jakoba Vesenjaka, doma nekje iz okolice Ptuja, katerega je v torek zvečer tudi res aretirala na Tržaški cesti, kjer je bil zaposlen. Vesenjak je pri zaslišanju tatvino priznal in tudi povedal, da je blago skril v hlevu svojega gospodarja. Oddan bo sodišču. ni Izgon. Avstrijske oblasti so izgnale in privedle v Maribor brezposelnega krojača Filipa Udjbinca iz okolice Belovara, starega 26 let. Na policiji so ugotovili, da je Udjbinac dne 11. januarja letos pobegnil od VI. konjeniškega polka v Vršcu. izročen bo vojaški oblasti. m Aretacije. V torek so bili tu aretirani: Karel M. radi prodajanja blaga sumljivega izvora, Vinko M. radi pretepa in Alojzij K. tudi radi pretepa. Pcfovan/c po zvezdi večeruici liiiiLttA, Tako je minul prvi dan v preslični goščavi in naši znanci so morali leči k počitku. Izbrali so si za to primeren pi’?£^r na mehkem mahu in zatisnili oči. Trdno sta Dušan in Danica spala vso noč in se prebudila šele tedaj, ko Ju je obsijalo toplo solnce. Prvi se je dvignil Dur i in se strahovito začudil, Kajti opazil je, da ležita na klobuku velike gobe. ki je bila preko noči neopaženo zrastla pod njima. Cučiruči pa ni bilo nikjer ... Rimske toplice, v maju. Nwo moderno kopališče, katerega je pričel lansko pomlad graditi lastnik dosedanjega kopališča g. Ullich, je bilo že lansko jesen povečini dograjeno, otvoritev pa se je odgodila do letošnje sezone. Novo kopališče je bilo otvorjeno dne 1. maja, se nahaja tik ob Savinji ter je oddaljeno le nekaj minut od postaje. Načrt in gradnjo je prevzel stavbenik g. Gologranc iz Celja. Na sliki se na desni in levi strani velikega prizidka vidijo kabine, ki bodo služile za shranjevanje oblek, njih veliki prizidek na sredi pa bo prirejen v bufet in nekakšno okrepčevalnico. Tik pred stavbo se nahaja velik bazen, kateri se vidi na sliki le delno. Tla v bazenu so poševna, tako da bo omogočeno kopanje tudi plavanju neveščim, dočim doseže globlji del 4 metre. Pred najglobljim delom je postavljena tudi skakalnica in tako je že kopališče v celoti izročeno prometu. Okrog bazena in pred njim, kakor se vidi delno še tudi na sliki, pa bo krasna terasa za solnčenje. Vsa stavba stoji le dober streljaj od Savinje. Na srednjem Maribor, 6. maja. Včeraj popoldne se je dogodila na železniški progi med Mariborom in Št. Ujem v Slovenskih goricah težka nesreča, katere žrtev je postal 751etni prevžitkar Franc Simončič iz Cerknice. Simončič se je vračal proti svojemu domu po cesti Pesnica—Št. Ilj prav v času, ko je imel privoziti od šentiljske strani avstrijski vlak št. 1213. Na križišču nad cirkniškim postajališčem so bile zatvornice sicer spuščene v vodoravno lego, a stari Simončič se za to ni brigal, ker je bil prepričan, da vlak še ne bo tako kmalu pridrvel. Obšel je tedaj zatvornico in prišel na tir prav v trenutku, ko je pribrzel vlak, katerega zaradi naglušnosti in opešanega vida prej ni slišal niti videl. Strojevodja, ki je Požar v sušilnici Podpulferca, 5. maja. Sodarski mojster Homan Jožef v Poljanski dolini ima v bližini svoje stanovanjske hiše sušilnico za sadje. Gospodar je v zgradbi sušil hrastove in bukove doge za sode, ki so bile naložene v slojih. Tudi v nedeljo je bilo v sušilnici zakurjeno. Iz peči je padla na doge iskra, ki je zanetila ogenj. Dim in zublje so opazili prvi v gostilni pri Kuninovih, ki so brž pohiteli na pomoč. Ogenj so omejili, doge je pa ogenj uničil. Vsa srečo požara je bila v tem, da ni bilo vetra, ki bi bil sicer prav gotovo uničil bližnjo stanovanjsko, s slamo krito streho. Ptuj Mariborski učiteljiščuiki bodo priredili v soboto 9. maja ob 20. uri velik koncert pod vodstvom g. prof. Karla Pahorja, ki bo gotovo prvi te vrste v letošnji sezoni. Koncert bo v dvorani Glasbene Matice. Višnja gora Dne 14. maja bomo slavili materinski dan. Prireditev za ta praznik bodo oskrbele našo kolašice. Sodeloval bo tudi mandolinski zbor tujsko-proinetnega in olepševalnega društva Višnjagora. Poleg izbranega sporeda bo nastopila priljubljena" pripovedovalka pravljic gdč. Manica Konianova, naša pesnica, učiteljica, gdč. Vidica Tauferer pa bo predavala o materinstvu. Licenciranje bikov. Dne 2. t. m. je prispela iz Litije komisija za licenciranje bikov za višenski okoliš. Privedli so 8 bikov. V splošnem je reja srednje dobra. Novo mesto Osebna vest. Suplentinja tukajšnje drž. gimnazije gdč. Vlasta Sterle je položila na ljubljanski univerzi državni izpit iz francoščine in slovenščine. Mladi in priljubljeni profesorici iskreno čestitamo! Jugoslovanska matica, podružnica v Novem mestu, ima svoj redni občni zbor v petek 8. t. m. v mali dvorani Sokolskega doma. Pridite! Zasluženo odlikovanje je prejel svetovnoznani naš učenjak in pesnik naših planin sivolasi prirodoslovec g. prof. Ferdinand Seidl ob svoji 75-letnici. Slovensko planinsko društvo ga je izvolilo svojim častnim članom ter se tako skromno oddolžilo možu-veščaku za življenjsko njegovo delo za našo turistiko, za naš lepi slovenski svet. Ponosni smo, da živi skromni učenjak v naši sredi ter mu želimo, da bi se še dolgo vrsto let krepak in podjeten radoval pogleda na modre naše Gorjance, ki jim snuje planinsko zavetišče in neprecenljivo krepčališče. Protituberkulozna liga je že pred meseci pričela pri nas s pripravljalnim odborom pod predsedstvom sreekega sanit. referenta g. dr. Viktorja Gregoriča. V ponedeljek zvečer se je pripravljalni odbor sestal z zastopniki mestne občine, Kola jugosl. sester in Vincencijeve konference v svrho razgovora o letovanju naše mladine. Sklenilo se je sklicati v sredo 20. t. m. ustanovni občni zbor lige v mestni posvetovalnici. Naj bi nihče ne manjkal, najmanj pa v to poklicani faktorji! Rezervni oficirji in častniki tukajšnje garnizije prirede v nedeljo 10. maja prijateljski izlet v šmarješke toplice. Kopanje, pujsek na ražnju in druge dobrote se obetajo. Avtobusna proga Novo mesto - Žužemberk je radi majhne frekvence skrčila svoj vozni red. Ob torkih in sobotah zdaj ne vozi, sicer pa le do Dvora. V interesu našega mesta bi bilo, da se proga vzdrži in tako pritegne Žužemberk k nam, ko it;'k gravitira v Novo mesto. delu, ki je jasno viden tudi na sliki, pa se nahaja na betoniranem plateau-u ograjen prostor, namenjen solnčnim kopelim. Kopališče bo nudilo kopalcem tople in mrzle kopeli. Medtem ko je prevzel stavbenik Gologranc le gradnjo kopališča, je g. Ullich v lastni režiji speljal toplo vodo iz gornjega kopališčnega vrelca neposredno do stavbe. moža opazil šele v zadnjem trenutku, je stroj sicer takoj skušal ustaviti, toda pravočasno ga ni mogel in tako je stroj Simončiča podrl z vso silo na tla in ga vlekel še več metrov seboj. Poškodbe so bile smrtne. Strašno razmesarjen je starček takoj izdihnil. O nesreči so takoj obvestili orožnike, ki so truplo ponesrečenega starčka pregledali in ga dali prepeljati v mrtvašnico. Pokojni Franc Simončič je bil v mlajših letih vzoren gospodar in vsem vaščanom v Cerknici v Slovenskih goricah najbolj priljubljen. Njegov sin Ignac, ki gospodari na Simončičevem domu že več let, je cerkniški župan in vzoren posestnik. Pogreb bo jutri v Št. liju. Prekmurje »Grožen ogenj«, pod tem naslovom poročajo razni listi vest, da je zgorela Žižkova hiša in vse gospodarsko poslopje z raznim gospodarskim orodjem, vozovi, stroji. Zgorela da sta tudi dva konja, dve kravi, dve svinji in 16 kokoši. Vse to pa je zgorelo Žižkovi družini v Andri-jancili, ne pa v Andrejcih. Nesrečni padec. Sedonja Vilma iz Brezovec je tako nesrečno padla z voza, da ji je voz šel čez nogo ter jo zlomil. Odpeljali so jo v bolnico. Lipovci. Umrl je ugledni naš vaščan Maučec Matija, znani zobar, ki je to obrt z vso skrbnostjo opravljal pred vojno dolga leta. Znal je tako dobro dreti zobe, da ga je še grof Zichy poklical v svoj grad v Beltince, da je njegovi hčerki izdiral zob. Slovenjgradec Proslava 60-letnice F. S. Finžgarja. Kako je priljubljen naš pisatelj F. S. Finžgar med narodom, pričajo prisrčne proslave v številnih krajih naše ožje domovine, da se mu vsaj nekoliko oddolže za ono, kar je dal svojemu narodu. Tudi naša moška in ženska podružnica CMD se jo v lepi in dostojni proslavi spominjala s hvaležnostjo sina kmečkega naroda, ki je v svoje spise in drame vlil toliko pristnosti in duše kmetskega življenja. Preteklo nedeljo popoldne je srečno izbran program kljub krasnemu solu-čnemu dnevu privabil mnogo meščanov in okoličanov v prostorno dvorano Sokolskega doma. Proslavo je otvoril salonski orkester, nakar je najprisrčneje pzdravil in pojasnil pomen te proslave predsednik tukajšnje CMD, šolski nad zornik g. Grmovšek, nakar je obširno in markantno orisal sodnik g. Tominec delo F. S. Finžgarja. Sledila je v režiji učitelja Mrovljeta drama »Razvaline življenja«, ki je lepo uspela. Pevski zbor pa žalibog ni mogel nastopiti radi bolezni pevovode g. Kranjca. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno, a naše obmejno mesto je dokazalo, da ne pozabi naših delavnih sinov. V tukajšnji bolnici so umrli v mesecu aprilu: Andreitz Ema, kontoristinja iz Pekla pri Poljčanah, stara 34 let; Vrhnjak Marija, hči dninarice iz Sv. Primoža nad Muto, 2 leti; Kolander Matilda, žena kurjača iz Mislinje, 44 let; Hribernik Maks, delavec od Sv. Antona na Pohorju, 50 let; Hribernik Franc, trg. pomočnik iz Rečice ob Savinji, 20 let, in Foršter Jera, občinska uboga iz Podgorja pri Slovenjgradcu, 71 let. N. p. v m.! Legar. V Starem trgu pri Slovenjgradcu jo na legarju zbolela zasebnica Popjal Ana. Skupno zborovanje šoStanjskega in slovenj graškega učiteljskega društva je bilo ob zelo veliki udeležbi preteklo soboto v tukajšnji osnovni šoli. Zborovanje je otvoril predsednik g. Kopač, ki je pozdravil šol. nadzornika g. Grmovška in glavnega tajnika UJU Ljubljana g. Kobala. Nato je sledijo zanimivo predavanje str. učitelja g. Jenka: »O psihoanalizi«. Glavni tajnik g. Kobal je v 2-urnem izvajanju podal delo stanovske organizacije na uradniškem zakonu, pojasnila glede prevedbe po novem zakonu, o učiteljskih gospodarskih ustanovah, poudarjajoč, le v skupni organizaciji in njeni moralni sili je moč in napredek vsake strokov ne organizacije. V kratkem se bo vršila reorganizacija UJU v tem smislu, da bodo sekcije ne kot sedaj po pokrajinah, ampak po banovinah. Radi poznega časa je moralo odpasti predavanje učitelja g. Mrovljeta: »O Sokolstvu in sodobni telovadbi , ki bo na prihodnjem skupnem zborovanju dne 6. junija v Šoštanju. Po raznoterostih je bilo lepo skupno zborovanje zaključeno. Bled Otvoritev nove kavarne Kasine. V nedeljo 3. t. ni. ob 5. uri popoldne je bila otvorjena na Bledu nova kavarna Kasina. Navzočih je bilo mnogo domačinov pa tudi izletnikov, ki so prišli iz Avstrije in Nemčije ter ložirajo v Park-hotelu. Prve goste v Kasini je pozdravil v slovenskem jeziku novodošli ravnatelj Zdraviliške komisije gospod Letiš. Smrtna kosa. Bela žena je pretrgala koncem preteklega tedna nit življenja splošno spoštovani ženici iz Mlinga, ki zapušča trpko bolestnega sina. V ponedeljek se je vršil svojevrsten pogreb, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Ker je Vidovdanska cesta od Grand hotela Toplic do trgovine Repe na Mlinem mestoma popolnoma razdejana radi naprave kanalizacije, se je vršil žalni sprevod po čolnih na jezeru. Številna množica pogrebcev je zgovorno pričala, kako je bila priljubljena pokojnica. Naj v miru počiva! Preostalim naše iskreno sožalje! »Jugoslovan« se je na Bledu zadnji čas močno udomačil in priljubil. Dobite ga v trafiki g. Mandeljca poleg pošte in lekarne, v Drini in pri Trohi v trafiki poleg modnega salona g. Janka Mužana. Zborovanje radovljiškega učiteljskega društva, ki bi se imelo vršiti 2. maja na Jesenicah, je preloženo na soboto 9. t. m. Slovenska Bistrica Priprave za sezono so se pričele na koloniji v Šmartnem na Pohorju. Posebno krasno sta uredili velik vrt za zelenjavo gospa Balonova in gospa Lipoldova iz Maribora. Florijanov sejem 4. t. m. je bil slabo obiskan. Nekoliko živahnejša je postala na naši strani Pohorja trgovina z lesom. Guštanj Pogozdovanje. Deca višjih razredov je posadila 600 smrekovih sadik, katere je poslala u-prava graščine grofa Thurna izpod Urške gore. Učiteljsko zborovanje se je vršilo v Prevaljah. Po pozdravu je poročal predsednik o splošnih obrisih o spremembi uradniškega zakona, pre-čital došle dopise. Raztolmačijo se razna stanovska vprašanja glede prejemkov in stanarine. Tovariš Doberšek je nadaljeval referat o »eksperimentalni pedagogiki« ter vodil v zaključku stvarno in zelo živahno debato. Upravitelji so imeli nato še sestanek glede učit. gosp. poslovalnice. Prihodnjič na svidenje v Poljanah. Že zopet vlom. Že drugič je bilo vlomljeno v kratkem presledku v sredini trga v hišo gostilničarja g. Cvitaniča, kar je dokaz, da se klatijo po naši okolici prav sumljivi tipi, ki izrabijo vsako priliko v svojo korist. Prvič so se zale-teli v mesnico, jo odprli z Vetrihom in pobrali iz miznice drobiž, dočim stotakov v razburjenosti niso iztaknili. Ljudje postajajo zelo oprezni, kar pa ne ovira še neizvežbanih vlomilcev. To pot so se spravili nad shrambo jedil v veži. Gost, ki je prenočeval v gostilni, se je odpeljal s prvim vlakom, ki odhaja okoli 5. ure proti Dravogradu. Gostilničar je pustil v vežnih vratih ključ, da si gospod lahko odklene sam, ne da bi klical domačih. Dosedaj še neizsledeni vlomilec je po odhodu gospoda stopil v vežo, ker ni bilo še nobenega pokonci, se nemoteno lotil lesene omare, vzidane v zid, ki služi kot shramba za razne delikatese. Ker ključavnica le ni hotela popustiti, je neznanec odtrgal pločevino, ki je pribita na okroglo izrezani odprtini omare, služeči za prezračevanje. Z roko je nagrabil iz omare vse, kar je dosegel, nekaj klobas, 2 škatlji konzerv in nad 20 jajc ter si odnesel seboj za dobro južino. Pustiti pa je moral še razne druge dobre reči, katerih ni dosegel, oziroma so bile predebele in jih ni spravil skozi odprtino, kakor kosi slanine. Orožni-štvo pridno zasleduje storilce. Sokolstvo NASTOP SOKOLSKE ČETE VRHOLE PRI SLOV. BISTRICI V nedeljo 3. t. m. je bil tukaj prvi nastop mlade sokolske cete. Nastop se je pričel ob 15. uri in je bil prostor od občinstva ves zaseden.' Gledalci in Sokoli so prihiteli iz vseh krajev okolice. Posebno častno je bila zastopana Sl. Bistrica, odkoder se je slavlja udeležilo preko petdeset Sokolov. Nastopile so vse vrste slovenjebistriškega Sokola pod vodstvom načelnika br Stoparja, 12 naraščajnikov in 16 članov sokolske čete Vrhole pod vodstvom načelnika br Horvata, agilnega sokolskega delavca domačina. Po nastopu, katerega višek je bil nastop slovenjebistriških članov na drogu, je starosta br. dr, Josip Pučnik iz Slov. Bistrice pozdravil vse navzoče in v kratkih jedernatih besedah podal ljudem glavne misli o sokolstvu, /ntem je še br. Br. Mondini orisal z navdušenjem dolžnosti Sokola in sokolašev, nakar je župan Bračič iz Vrhol izrekel vseiii Sokolom najtoplejso zahvalo za mnogobrojni obisk in sodelovanje, s čimer se je nastop zaključil i Hašk v Ljubljani. Pričetek prv. tekmovanja za drž. prvenstvo. Tekme za državno prvenstvo v nogometu se je sicer že pričelo prošlo nedeljo, toda ta dan ni nastopil nobeden od naših vodečih domačih klubov. Pač pa bo tvoril važen datum v zgodovini naših klubov 10. maj, to je prihodnja nedelja. Ta dan odide Ilirija v Zagreb, kjer bo nastopila proti Concordiji, a v Ljubljani bomo imeli priliko videti enega naših najboljših in najelitnejši jugoslovanski klub. To je Hašk, ki igra najbolj kultiviran nogomet in ki že dolga leta vodi v Zagrebu kot prvak na čelu prv. tabele. Hašk nastopi proti našemu jesenskemu prvaku ASK Primorje. Hazena — državno prvenstvo. V nedeljo, dne 10. t. m. se vrši na igrišču TKD Atene v Tivoliju državna prvenrivena tekma hazenskih družin HSK Concordija iz Zagreba in družina TKD Atene. Numerisani sedeži po 12 Din, stojišča 8 Din, dijaška (samo proti legitimaciji) 5 Din. Uro pričetka objavimo pofneje Smrtna nesreča na železniški progi Maribor-Št. Ilj Vlak povozil 751etne/?a starčka Zanaiska banka kraljevine Jugoslavije a. J. Dunajska cesta stev. 1Frande< F. K. DRRENDA, Ljubljana, Gradišče Stev. 4., to je nasproti dramskega gledališča. Izkoristite to izredno priliko. Telelon 2059 Premog suha drva Pogalnik, Bohoriteva ulic« 5 FoPri bolem konjičku«. L(ju-ska predstava po zmižanih cenah. Izven'. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 7. maja: »Lohengrin«. Gostuje Marij Šimenc. Red C. Petek, 8. maja: »Slehernik«, dramska predstava. Red A. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Četrtek, 7. maja ob 20. uri: »Kavalir Mifcko«, ab. B. Kuponi. Petek, 8. maja: Za.prto. Sobota, 9. maja ob 20. uri: »Učlovečenje«. Zadnjič. Pri znižanih cenah. Službene objave Razglasi sodišč in sodnih oblastev C 233/31—1. 1206 Oklic. Tožeča stranka Zakoč Adam, posestnik v Križevcih 107, ki ga zastopa dr. Valy Aleksander, odvetnik v Murski Soboti, je vlo/.ila proti toženi stranki Kučan Janošu, pos. v Križevcih 110, radi odškodnine k opr. st. C 233/31—i tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 29. ni a j a 19 31 ob enajstih pred tem sodiščem v izbi št. 23. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Kiičan Peter, župan v Križevcih za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišč« v Murski Soboti, odd. II., dne 23. aprila 1931. * Oklic. Pojbič Karol, gostilničar v Dolnji Lendavi, po dr. Pikuš Jankotu, odvetniku v Dolnji Lendavi, je vložil proti Somi Juriju, posestniku v Radnionžancih, tožbo zaradi 3971-— Din s prip. Ustna sporna razprava se določa na dne “.junija 1 9 3 1. o b d e v e t i h pri tem sodišču v sobi štev. 21. Ker je bivališče tožene stranke neznano, ji postavlja za skrbnika dr. Strasser Arni< urami pri Sreskem cestnem odboru Maribor, Koroška cesta štev. 26/1. Ponudbo je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, ki znaša Din 1.411.128-25. S Din 100-- kolkovane ponudbe jo treba predložiti dol "črnega dne med 10. in 11. uro y rol.e pi'dpodniku licitacijske komisije in sicer v zapečateni kuverti z zunanjo oznako,- »Ponudba za zgradbo ceste Sv. Peter— Ložane III. del ponudnika 1. I.« Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale. Ponudniki morajo v ponudbi izrecno navesti, da so jim znani splošni in posebni pogoji in da pristajajo na nje brezpogojno. Kavcija, ki znaša Din 144.113'— za jugoslovanske, odnosno Din 288.226— za inozemske državljane, se mora položiti naj-kesneje na dan licitacije do 10. ure, in sicer bodisi v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih ali v garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu čl. 14. Pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B. »Pogodbe in nabave« pri Davčni upravi v Mariboru. Vsak ponudnik se mora izkazati s potrdilom Davčne uprave v Mariboru o položeni kavciji, z uverenjem ministrstva za zgiadbe, da se sme udeleževati javnih licitacij, in s potrdilom, opremljenim s kolkom za Din 20-—, da je plačal davke do vštetega tekočega Četrtletja, pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega poobla- ?• !?’ sni€j° zastopati svojo firmo nri licitaciji. Sreski cestni odbor Maribor si pridržuje piavico oddati razpisano delo ne glede lia vismo ponudenih vsot, kakor tudi odkloniti vse ponudbe brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 oni po licitaciji. Sreski cestni odbor Maribor, dne 30. aprila 1931. Štev. 360/prez/31. J207 Razpis. Na dekanatu tehnične fakultete uni-2(vLjub'iai1? odda službeno mesto Si LT'/1'081!”, ** t0 mest0 “»rajo ‘r? fakultetno izobrazbo in morajo znati 2"*« kak tuj jezik. Prosilci z p.eZost °V b°d° imeli even*ualno Prošnje, opremljene v smislu čl. 3. urad- 31 2K mT8’ “S I™'3* vloži,i do dne tete ”a naUl tehnične fakul- Rcktorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, dne 4. maja 1931. $ štev. 36l/prez/31. im Razpis. Prveifl0?1! • u"i.vei;>^ kralja Alekeaiulra vega v Ljubljana razpisuje mesto izredne#, profesorja za stroj'™ dele tadvf^fa nlštvo. ° nSanje pri instilu,u *a S-Prosilec mora predložiti- 2 8vo!amob;inŽr')iei'ia Sl,'°ine stl'okei • svoja objavljena znanstvena dela rui nosno natančne podatke, kjeTbifa^I de?; p0pis Svojih samostojnih strokovnih Prošnje, opremljene v smislu čl 3 »rad nekega zakona, j« vlagati do 15. maja 1931 Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, dne 4. maja 1931. * ■D , 1192 Razpis. nn*nAP?Ujemo nabavo 1 kompletne prenosne kouipresorske naprave z elektiič-srrrdVa,)av°,azne že>^- 28 maia k?- pogodbo »» d™ rudniki ŽH ?8 d°b,J0 pri Di"*ciji <*rŽ. šlev 1076. VCa’ P°Š,a GrlZe’ I”*1 Direkcija državnega rudnika Zabukovca dne 5. maja 1931. Razne objave 1193 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela TOVARNA MOTVOZA IN VRVARNA D.D na Grosupljem pri Ljubljani dne 22. maja 1931 ob 12. uri v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani s temle dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovnem letu 1930. 2. Predložitev bilance in računa izgube in dobička za leto 1930. 3. Poročilo nadzorstva in podelitev ab«o-torija upravnemu svetu. 4. Dopolnilna volitev v upravni svet. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti . Opomba: Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora položiti osem dni pred občnim zborom svoje delnice pri blagajni Ljubljanske kreditne banke v Ljubljana. Nato se mu izda legitimacija za udeležbo na občnem zboru. V Ljubljani, dne 4. maja 1931. Upravni svet * 1209 Vabilo na redni letni občni zbor ki ga bo imela delniška družba »TRIGLAV«, tovarna branil v ftmarci, dne 23. maja 1931. ob desetih v Celju, v hotelu »Union«. Dnevni red: 1. Poročilo uprave in odobritev bilance za leto 1930. 2. Poročilo nadzorništva in podelitev ab-solutorija. 3. Volitev v upravni svet in v nadzomištvo. Pravico glasovanja na občnem zboru imajo le oni delničarja, ki za lože vsaj šest dni pred občnim »borom potrebno število delnic v daužbeni pisarni v šmarci Vsaka delnica ima en glas. V Šmarci, dne 6. maja 1931. Upravni svet. * 1182—8—3 Objava. Tvrdka Vesna akumulator Inž. I. F. Domicelj v Mariboru, prej Vatra akumulator Inž. I. & P. Domicelj v Mariboru, j«. položila pri Dunavski direkciji pošte in telegrafa v. Novem Sadu kavcijo v obveznicah ratne štete sledečih serij in številk: serija: 3346 štev. 0260 3300 0740 „ 3300 „ 0739 „ 2392 „ 0269 * 3282 „ 0846 « 3342 „ 0177 Tvrdka Vesua akumulator je zgubila re-verz o položeni kavciji in ga vsled tega proglaša za neveljavnega. Tvrdka Vesna akumulator Inž. 1. & F. Domicelj, Maribor. * J181 Razid društva. Udruženje nižjih državnih uslužbencev v Mariboru in sekcija Ptuj se glasom sklepa rednega občnega zbora dne 3. maja 1931. prostovoljno razide brez društvene imovine. Šega Anton, biv. predsednik, s. r. * 1204 Objava. Proglašam letna izpričevala za 1., II., 111., IV. m V. razred, izdana od državne realne gimnazij# v Celju v letih 1924, 25, 26, 27 in 28 na moje ime, neveljavna, ker sem jih izgubil Novo mesto, t nuja 1931. Trot* F. F»rdo, t. r. nesti na njeno posteljo, železno vojaško posteljo. Ko ja ovila svoje roke krog mojega vratu, je bil njen obrazek poln sladke vdanosti, stokala in smejala se je, otrok 3 zaprtimi očmi, stokala in tresla se je in se nekoliko izvijala, globoko je dihala, pa nič zavpila. Gledal sem jo, neprestano gledal in se tiho vprašal: ali je to, ali je to? — Potem mi je začela lastavica nadevati vsakovrstna pisana imena. Nekoliko sram jo je bilo. nežno se je naslonila name, in ko sem odhajal in. jo vprašal: »Si srečna, lastavica?« me je večkrat polubila, se spakovala in mahala z ročicami, prikimavala in prikimavala —. Ko sem stopal po stopnicah, je bilo v meni polno začudenja. Srečna je; — kako hitro to pride. Nisem mogel razumeti. Kako lahko je, najti človeka — in kako težko — ker Je preveč lahko —. Ne, to ni, tudi to ni. Človek je potem še bolj sam kot drugače. Pozno sem prišel domov. Ko sem odprl vrata svoje sobe, se je majal zastor na oknu; nekaj tre-notkov se mi je zopet zdelo, da se maje in mi miga bleda roka. Hitro sem prižgal luč in se skušal sam sebi smejati. Na mizi leži svetlo in belo vladno pisanje, še enkrat sem ga prečital in naenkrat sem vedel: Da, delati hočem! Delati, potem bo teklo vse samoobsebi! Delati, se udejstvovati v majhnem krogu — vas z nekaj hišami, krčma, cerkev in razred otrok, ki še ne vedo, kako grozovit je človek proti človeku — majhna pisalna miza, svetiljka in mir, mir! Globoko sem se oddahnil. Takoj jutri se bom javil in odpotoval! Nisem mogel ostati v svoji sobi. Jutri začnem novo življenje — zato se nočem v tej noči še enkrat srečati z angleškim stotnikom. Sel sem v vojašnico in iztaknil Juppa in Valentina. V svoji korporalskl sobi sta mi pripravila posteljo. Tu se mi ne more nič zgoditi. ČETRTI DEL I. 1. Z Willyjem sva včeraj s svojimi kovčegi In škat-ljami prišla v vas. Imela sva srečo, da sva postala soseda. Najini šoli ležite skoraj skupaj. Razen naju je tu še star nadučitelj, prvovrsten rejec prašičev z mnogimi premijami, in skromna, majhna učiteljica. Nastanili so naju pri kmetih. Tiho ginjena sva bila, ko sva videla prihajati na mizo stvari, na katere sva že skoraj pozabila: sirovo maslo, klobase, slanino, jajca, meso in bel kruh. Prvi dan sva tako. jedla, da sva se komaj premikala. Drugi dan sva oblekla svoja črna suknjiča — moj je bil ravno skrajni čas gotov — ter sva obiskala pastorja. To nama je narekovala dolžnost. Sprejeta sva bila prijazno, toda precej hladno. Vsled najinega obnašanja v šoli nisva bila na posebno dobrem glasu v solidnih krogih. Zvečer sva hotela obiskati tudi župana, ker naju je tudi v to silila dolžnost. Nisva ga dobila doma, temveč v krčmi, v kateri je bila nastanjena tudi pošta. Rabiudranath Tagore — 70-lctnik Znameniti indijski pesnik in modrec Rabindra-nath Tagore je včeraj slavil svoj 70. rojstni dan. 5 milijardi dolarjev na leto za oboroževanje Novo vojno orožje. — Vse vojne načrte bodo morali prenarediti Predsednik Zedinjenih držav Hoover je v trgovske zbornice na otvoritveni seji 4. maja rekel med drugim tudi to, da izdajo vse države 7,a oboroževanje okoli 5 miljard dolarjev (sHcoro 300 milijard dinarjev!) na leto. To je za 70 odstotkov več kakor pred vojno. Stalno stoji pod orožjem 5 in pol miljiona mož, 20 milijonov pa jih je v rezervi. V zvezi s tem govorom poročajo o neki novi amerikatiski vojaški iznajdbi, ki vznemirja baje zlasti Angleže. Gre namreč za letalo, s katerim se dajo prenašati tudi težki topovi z največjo brzino na stotine Ikiloiiietrov daleč (sliko Italcega letala je objavil pred nekaj dnevi tudi »Jugoslovane, op. pis.). Amerlkanci eo delali prve poskuse s prenosom topov ob panamske prekopu in ti poskusi so se baje sijajno obnesli. Ta iznajdba je napravila baje v Angliji ni en vtis, ker bi omogočila, da se na stotine težkih sovražnih topov 'kar ®ez noč znajde na angleških tleh. Z onirom na to ogromno nevarnost Študirajo angleški vojaški krogi z vso naglico, kako bi iznašli pripravo za obrambo proti letalom, s katerimi prenašajo topove. Kako volijo predsednika francoske republike V nekdanjem gradu francoskih kraljev v Ver-sailles-u se že pripravljajo na volitev novega predsednika francoske republike, ki ga bodo volili 18. maja t. 1. Parlament zboruje takrat v neki veliki dvorani versailleslcega dvora, za posamezne parlamentarne klube pa je pripravljenih 11 manjših prostorov. Tudi ureditev poročevalske službe povzroča mnogo dela, ker se takrat nabere v Versaillesu veliko časnikarjev iz vseh delov sveta, da poročajo čim hitreje svojim listom o potoku volitev. Pripravljenih pa more biti tudi več buffetov, ker se lahko dogodi, da trajajo volitve dalje kakor je preračunano. Tudi posebna pošta uraduje za časa volitev v palači, ki udarja na pisma itd. poseben pečat. Po francoski ustavi je lahko izvoljen za predsednika vsak francosilfci državljan — starostne meje ni. Izvoljeni ne smejo biti le člani rodbin, ki so nekdaj vladale v Franclji. V praksi pa gre vedno le za dve ali tri osebe, ki igrajo v politiki veliko vlogo in ki jih narod vsaj po limenu dobro pozna. V dvorani se zberejo k volitvam člani senata in poslanske zbornice pod predsedstvom predsednika senata. Volitve se začno ob dveh popoldne. Najprej preberejo odlok o »klicanju Na- rodne skupščine, potem ugotove, kdo je navzoč in nato se prično volitve Glasujejo z listki, ki jiih mečejo v žaro poslanci v istem redu, kakor jih kličejo. Ce nihče od kandidatov ni dobil večine, volijo še enkrat, in to tako dolgo, da dobi nekdo večino. »Zmagovalca« — bodočega predsednika — pozovejo takoj po volitvah v predsedniško sobo (>Salon du President«), kjer mu naznanijo, da je postal predsednik francoske republike. Nato slede običajne čestitke. Predsednik francoske republike prejema na leto okoli 10 milijonov dinarjev. S tem denarjem pa mora pokriti vse svoje izdatke, tudi za potovanja itd. Po valitvi peljejo novega predsednika na svečan način v Pariz, kjer obišče starega predsednika. Mesec dni pozneje nastopi novi predsednik svojo službo ,potem se peljeta oba predsednika v mestno hišo v Parizu, odtam pa spremlja novi predsednik starega na njegovo privatno stanovanje. Zgodovinski Okoli leta 1907. se je današnjim vladarjem Rusije godilo še jako slabo. Strankarska blagajna je bila tako prazna, da sta imela Lenin in Trooky, ki sta živela takrat v Parizu, oba skupaj samo en par čevljev. Poskušali so torej vse mogoče, da pridejo do denarja: poskušali So ponarejati denar, potem so prišli na idejo, da bi poženili mlade boljševike s starimi, bogatimi udovami in tako naprej. Ko pa vse to ni nič pomagalo, so sklenili ropati banke v interesu strankarske blagajne. Med tistimi, ki so bili odločni tudi za najbolj predrzne napade, je bil tudi Stalin, današnji diktator Rusije. Posebno predrzen je bil napad, Iti ga je organiziral in izvršil Stalin 23. junija leta 1907. na blagajnika ruske državne banke v Tiflisu. Blagajnik je odšel tega dne na pošto, da dvigne G. F. Baker Predsednik velike ameriške banke »The Fir*t-Natiional-Bank« miljarder G. F. Baker je umri te dni v Newyorlcu v visoki starosti 91 let. za banko 1 milijon rubljev. Voz, s katerim se je peljal uradnik, je stražila kozaška straža in nihče se ni nadejal, da preti uradniku ob belem dnevu sredi mesta kakšna nevnrnost. Cisto nenadoma pa je padla raz strehe neke hiše na voj bomba. Nastala je hipoma silna panika in ljudje so bežali na vse strani, V splošni zmešnjavi je tedaj skočil k vozu neki mladenič. Ko so ga kozaki hoteli prijeti, je vrgel še eno bombo med nje. Nato je skočil mladenič med splošnim streljanjem do voza, kjer je blagajniku iztrgal torbo z denarjem in pobegnil Ta predrzni mladenič je bil Stalin ... Denar so poslali v strankarsko blagajno v Pariz. Od uropanih bankovcev so našli samo 1 komad in mož, pri katerem so ga našli, je bil dolgo let zaprt. Ta mož se pa piše dane« Litvinov in je ruski komisar za zunanje zadeve ... »Zenifovanjski« oglas Te dni se je vršila pred nekim dunajskim sodiščem zanimiva razprava zaradi »ženitovanj-skih« oglasov. V nekem dunajskem listu je namreč izšlo več oglasov, kjer išče mlad inteligenten fant znanja z lepo deklico itd. Talcih oglasov je bilo v listu več in zaradi teli se je moral zagovarjati urednik, ki je odgovoren za oglasni del. Urednika je obtožil državni tožitelj, ki je svojo obtožbo utemeljeval tako-le: »Nespodobno in nemoralno ni samo tisto občevanje, ki ga zakon izrečno našteva kot nemoralno, ampak vsako občevanje, ki ni v skladu z moralnimi nazori splošnosti Zato spadajo pod paragraf tudi tisti oglasi, ki po svoj; vsebini sicer niso direktno nemoralni, iz katerih pa se da koncem koncev le posneti, da pospešujejo na prikrit način nemoralo. Prepoved takih oglasov ni naperjena toliko proti občevanju, ampak proti javnemu pozivu. Talci javni pozivi pa so nemoralni.« Urednik je bil obsojen. Za kratek čas »Ali vam še niso nikdar ponudili kakšnega dela?« »Ne, gospa — doslej 30 z menoj še vedno in povsod zelo ljubeznivo ravnali k Sodnik: »Ali šle z obtožencem v sorodu?« Priča: »Mogoče!« Sodnik: »Kaj se to pravi — mogoče?« Priča: »Jaz sem najdenček...« Kmetica (v lekarni): »Prosim vas, gospod lekarnar, da natanko zapišete na steklenice, katera je za mojega moža in kaitera je za konja, da ne bo pomote. Le pomislte, če bi ravno Sedaj, ko je največ dela, poginil konj!« Težka nesreča na cestni železnici v Rimu Na progi cestne železnice iz Rima do postaje Castelli Romani sta trčila dva voza cestne že-leznioe, oba polna potnikov. Pri nesreči je bilo 40 oseb ranjenih. Proslava 1100-letuice sv. Ansgarja v Hamburgu V nedeljo so slavili v Hamburgu v navzočnosti papeževega zastopnika in številnih cerkvenih dostojanstvenikov 1100-letnico prvega škofa v.Hamburgu sv. Ansgarja. — Na sliki vidimo ogromno množico, ki posluša slavnostni govor. Govorli je škof it mesta Osnabrttok. Izdaja tfokftCBi »Merkur«; Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihilek. - Urednik Milan Zadnek, — Za inseratni deJ odgovarja Avgust Koiman. — Val T Ljubljani. M. fteznar^ue: 84 £>©f nazaj Roman (Copyrighl bj M. f eutui e Sy