Bo Vodnikova domačija ostala takšna, kot jo želimo?
Nobenemu naključju ne moremo pripisati, da jc Vodnikova rojsma hiša pred dobrimi petimi leii doživela svojo renesanso, temeljito prenovljena pa vsiopila v zaželjeno in lako pričakovani čas njenega prebujenja.
Z obnovo in uredilvijo njenih pro-siorov je bil dosežen osnovni pogoj, brez katerega bi ne mogla v zglednem smislu zaživeti nobena panoga kultur-niških dejavnosti. S postavilvijo GA-LERIJE VODNIKOVA DOMAČIJA v dveh prostorih (v atriju in visokem pritličju), ki sta namenjena predvsem razstavam likovnega podroeja, je bilo omogočeno, da sc je zvrslilo že lepo šle-vilo slikarskih in kiparskih razsiav umeinikov \i bližnjega domačega lori-šča, z bolj oddaljenih pcxlročij ler naših umeinikov iz /amejslva. Dobro prido-biiev pomeniia še skrbno urejeni Vod-nikov muzej in knjižnica, ki v lepih dveh priiličnih prostorih vabi mlade bralce. Zaživela je ludi dvoranica ,.PR1 KAMNITI MlZl", depandansa pripa-dajoča Vodnikovi hiši — vrsio lei je služila kot skladišče. Na podsirešju Vodnikove domačije je s irudom in do-bršno mcro resničnih prizadevanj uspe-lo upravljalcem urediu nadvse prijeino dvorano, primernd prcdvsem za oder-ske (scensko manj zahlevne) predsiave, vokalne in instrumcntalne koncene, li-lerarnc večere, prcdslaviive novih knjig, videoprojekte in drugo. Jasno je moč dokazaii, da jc v kraikem Casu, pred-vsem pa / resničnim prizadevanjem in varčno uporabljenimi skromnimi sreds-tvi uspelo upravljalcem — ZVEZl KULTURNIH ORGANIZACI.I — ure-dili hišo lako, da sc v njej nadvse prijelno in domaCe počutimo vsi, ki pri-hajamo na vrsio ra/ličnih prireditev.
Predvsem jc razvesdjivo, da priliajajo v hišo mladi obiskovalci s pedagogi in lu neposredno spoznavajo našo lilerar-no zgodovino od Brižinskih spomcni-kov do baroka in obdobja Valeniina Vodnika ler njegovih sodobnikov, kar jc vzorno uredil Adrijan LAH, prote-sor slavisiike in predsiavnik SLOVAN-SKE KN.IIŽN1CE ter osebno napisal tudi ..vodnik" po razsiavi. Prof. LAH uspešno zdru/uje in vodi ludi amaler-ske gledališke skupine, ki nastopajo lu-di v proslorih le hiše. Na olvorilvc raz-stav pa prihajajo že kar šievilni in stalni ljubiielji lepe umeinosii, ki radi poseda-jo in pokramljajo med seboj v skrom-ni, a neobičajno prijetni kleli.
Poudariti velja, da so bili potrebni Ijudje, njihova pripravljenost in volja, predvsem pa mnogo eniuziazma ler vzirajanja, da lahko hiša služi namenu, zaradi kaierega je bila prenovljena. De-scllelja jc bila Vodnikova rojstna hiša vedno bolj propadajoč sianovanjski objekl za socialno nižje siojcče stano-valce. Zaio gre vse priznanje bivši Sla-novanjski skupnosli Šiška, ki je s sreds-tvi za prenovo stare Ljubljane omogo-Oila nakup novih stanovanj, da je bilo z obnovo hiše sploh mogoče začeti. Tudi upokojenfi delavci irgovskega podjeija EMONA so ob podpori vodsiva ic de-lovne organizacije načrtovali in se moč-no zavzemali, da sc hiša uredi za kul-lurne namene, del pa se nameni za go-slilno, urejeno koi so bile li.sle Vodni-kovih časov. — Želja po prenovi Vod-nikove domačije je bila lorcj že dolgo živa. V prvi vrsti zaradi spošlljivega spomina na prvega slovenskega pesni-ka, pa tudi zaio, ker ves mestni prcdel Šiške nima ustreznih prostorov za kul-lurne namene. Zato so bila prizadeva-nja sievilnih Ijudi v Šiški usmerjena v lo, da sc dostojno uredi rojsina hiša pr-vega slovenskega pesnika, slovničarja, prevajalca in urednika, pisca knjig za Solo, pedagoga, časnikarja ter narodne-ga preporodilelja. To je bil navsezadnje tudi dolg vseh Slovencev nc le Šiškar-jev.                                       .    .      ,
Vodnikovo domačijo upravlja cxl njegovc prenove ZVEZA KULTUR-NIH ORGANIZACIJ Šiške, katere prizadevni sodelavci v glavnem iz vrst amaterskih kultumih delavcev Šiške so dosegli, da je domačija posiala ,,H1ŠA KULTURE", kullumo središče, najšir-še odprto tudi za poklicno umetniško ustvarjalnost, namenjeno občanom Ši-ške in Ljubljane. Še zlasti naj hiša pri-vablja mlade, ki danes prav težko kje najdejo prostore za svoje kuliurno izra-žanje raznih zvrsti. Gotovo pa bodo upravljalci še nadalje skrbeli za vse-stransko kulturno raven dogajanj v do-mačiji, še zlasti, da se ohranijo skrbno urejeni in urejeni prostori. Zato pozna-valci dogajanj v Vodnikovi domačiji želimo, da funkcionira dejavnost tudi v bodoče pod skrbnim in prizadevnim vodenjem ekipe Ijudi, ki že vsa leta do-kazuje svojo strokovno in družbeno
uspešnost in zasluži vsestransko prizna-nje. Le tisli, ki smo spremljali prenovo in začeike kullurnega življenja v Vodni-kovi domačiji in zares poznamo doga-janja v njej, smemo zahtevati tudi od Šišenskih občinskih organov, da pre-preči kakršnakoli negalivna poseganja v upravljanje le naše skupne kulturne hiše. Brez vclikih besed in razmišljanja smo lahko zaskrbljeni za nadaljnji raz-cvel icga, kar jc bilo doseženo tudi za-to, da ohranimo našo kuliurno dedišči-no. Nekateri šc vcndar vemo in pomni-mo, da jc (u nekaj lel po prvi svelovni vojni imel svoj proslor pevski /bor VA-LENTIN VODNIK, ki ga je vodil po-kojni Ijubileljski glasbenik BELIC Ja-nez — sicer /elezniški uradnik, ki je bil svoj čas tudi operni pevec — basisl v Ljubljani, osebni prijatelj skladalelja Emila ADAMIC A in BETTETA Juli-ja, s kaierim sta pela ludi v potujoOem gledališču po državi. Ni zanikaii, da so se v teh prostorih občasno prek lela vr-slile praznične proslave in veselice, pri-rejale so se igre, tudi spevoigre npr. ..Sludenije smo", kjer je s svojo igro prilegnil pozornosl zlasii Pavel OBER-SNEL, ki je že pred zadnjo vojno imel lasmi galcrijski proslor in izdeloval umeiniškc okvirje za slike. V dvoranici ,,PRI KAMNITI MlZl" pa so včasih z igrami nasiopali ludi šolski oiroci in odraslejša mladina. Tu je ob večerih pel in vadil pcvski zbor s slalnim harmoni-jem. Omcnimo še lo, da je nekaj časa delovala tudi Vodnikova družba. ki je objavljala svoj koledar in kakšno knji-go. Vsekakor je upošlevali, da je bil Valenlin Vcxlnik ne le prvi, predvsem vscljudski pesnik in kullumi budiielj Slovence\. Tudi lo dejslvo na.s obvezu-je, da ohranjamo in razvijamo njegovo domačijo v resnično kulturno središče vseslranske kuliurne usivarjalnosii in izraznosli.
Naj ob koncu v imenu večje skupine pozoniih občanov, ^omišljenikov in prijateljev izrečem še naslednje: Da se je še pred nedavnim ta ,,Vodnikova Tr-nulčica" vendarlc prebudila iz skoraj polsiolemega spanja, velja priznanje poleg /e omenjenim, OBČINSKI ZVE-Zl KULTURNIH ORGANIZACU oziroma osebno tov. Majdi Lenič, ki jc vodila prenovo od vsega začetka in ak-livno dela v Vodnikovi domačiji še da-ne>> s svojimi sodelavci Erneslom KR-NAICEM, Branetom PRAZNIKOM, Petrom MILITAROVIM, Zdcnkom MAJARONOM in prizadevno delav-nim lajnikom Milanom PIRKERJEM. Predvsem njihova zasluga je, da šievilni radi in pogoslo prihajamo v Vodniko-vo domačijo. kjer je vzdušje vedno pri-jemo, ljubeznivo in domačno.
Baii pa se je namere nekoličine Ijudi iz vodstva Občinskc kullurne skupščine Šiška, da naj poslane Vodnikova Jo-mačija usianova s plačanim direktor-jem. Iz splošnih družbenih izkušenj ve-mo, da je dcnarja za kulturo že ilak nialo, profesionalizacija vodenja te do-mačije pa bi zanesljivo ,,pobrala" veCi-no sredstcv, ki so bila doslej racionalno upt)rabljana za proslorsko urediiev in program. Skoraj golovo pa ne bi osialo le pri direktorju, ki sam zanesljivo ne bi zmogcl lega, kar je doslej delala zgoraj navedena skupina ljudi ob pomoči in podpori številnih članov društev in sku-pin — amaterskih kulturnih delavcev Šiškc. Vsaj v kulluro ne vnašajmo biro-kralskih metod dela. Saj je znano, da so v naši družbi mnogo uspešnejše or-ganizacije, v katerih ljudje delajo z osebno zavzeiosijo, odnosom in občut-kom resničnc odgovornosti. Za Ijudi, ki dclajo za kulturniški razcvet prcnovlje-ne Vodnikove domačije že več ko! pei let, to vsekakor lahko dokazano trdi-mo. Zalo občani in spoštovalci kultur-ncga življenja v Siški želimo, da ostane Vodnikova domačija naš skupni kul-turni cemer, kjer bomo lahko čim po-gosteje uživali na kulturnih prirediivah raznih zvrsli in prirejali prireditve ob državnih in krajevnih praznikih.
Sprašujemo s«; le še, kakšno politiko vodi Občinska kulturna skupnost Ši-ška, ki hoče namesto priznanja za do-kazano dobro delo na kulturnem po-dročju, izničiti, kar je bilo v mnogih le-tih doseženo.
Rudi Miškot