List 46. Tečaj XXXIX. Jzb&jajo vsako sredo po celi poli. po pošti pa za tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljž gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 16. novembra 1881 O b s e g : Sej m o več detelje in trave in zboljšnjmo živinorejo ! Vranji zbor. Od kod premog ali kamnéno oglje? Rodbina grofov Thurn-Valsassina. Druga beseda o novi izdaji Miklošicevega ,;Berila za osmi gimnazijalni raz red u Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari po tem takem moremo reci, da detelja tudi več polja napravi ker sra nikoli nič neobdelanesra ne leži. to Sejmo več detelje in trave in zboljšujmo O ujmo kako ír j© imenitni mož Simen Ftirst živinorejo ! Tako opominjajo uže učeniki kmetijstva in skušeni gospodarji. Al ta opomin je pri manjših kmetovaicih se vse premalo opravi l. Živi nař po deželi nam kaže, da vse premalo pridelujejo ljudje klaje; kjer pa živine manjka, manjka gnoja, in kjer gnoja ni, so polja slaba. Tedaj je klaj a tisto koló, okoli katerega se večidel Čegar beseda je veljavna, uže pred več leti v svojih setev trave in detelje pri- bukvah ,,kmetijsko zrk alo poročal, rekši : „Pa tudi polje se boljša, ako se pridno seje trava ali detelja, zakaj dobro in gosto zara-sčena in razraščena detelja in trava izpod neba in iz zemlje potegne živeža dovelj y delà senco zemljišču 9 gospodarstvo mota. Ce želimo, da bi se zboljšalo kmetijstvo y naj nam bo prva skrb za več klaje ali živinske piče. In skor povsod je mogoče to doseči, ker še ne manjka zemlje, ki se dá v travnike (senožeti) predelati nožet dosti, ki se dajo z bolj sati ga rabljá in pie vela čisti, zra v en pa mu deteljne in travině koreninice puščajo gnoj. Pašnik , na katerem živina ni nič živeža dobila, morete potem v prid obrniti, in ker Vam potem klaje ne bo manjkalo ne pozimi ne poleti, bote lahko živino tudi poleti v h le vu imeli, in se z lastnimi očmi lahko prepričali, da je prav, ako se živina obdržuje v hlevu. Se ve se je se- dá hlevi morajo biti snažni in zračni, v takih hlevih pa bo živina zdrava in dosti Je í ako JLiv^vu uvovi y ai okž vi ci j u u u a i o a t - J 11 JJJ j v tudi tù in tam kako njivo odlociti za deteljo. Skušnje poslednjih let na več krajih so učile, da obširne ledine, ki niso za nič druzega bile, kakor da so se ovce ali goveda po njih klatile in na paši stradale, ali ki so za- volj močvirnosti celi okolici zrak pridile, so se sčasoma premenile v rodovitne senožeti, katere so v krátkém Času obilno povrnile vse stroške, ki so bili na-nje obr-njeni, in so bile gospodarjem lep kos gotovega premo-ženja. Ali bi ne mogli biti taki izgledi vsem gospodarjem spodbudek, vse, kar je nerodovitnega sveta, prede- in mogoče je đa malo zrita«# jo le včasih spuščate pod milo nebo, Tako govori modri Simen Fiirst. Naj reče kdo: da napačno govori ! Poučit© stvari. Vranji zbor. lati v plodne travnike y vjeti vsako vodico in y in vsak vodo Jesén! Iz ptičjega življenja. Studéni séver brije in otresa smrekam stuđenček , ki je na travniku ali blizo njega napeljati tako, da z rodovitnim živežem napaja koristno in jelkam iglé, in bukvám in hrastom sad. Tam ob travico. bregu šibi rakíte , jagnedi in jeséne , da žolto-rudeče pa na več krajih še slabeje kot s listje daleč vkrog frfolí. Megléni oblaci se vozijo po deteljo gre travniki. In vendar so deteljišča mocna pod- nébu: temnosivo je nad nami pora kmetij stvu. Več detelje pridelovati naj bi si mrtvo! 9 goló na zemlji Veselí člověka, ako sreča poljsko miš 9 gospodarji prizadevali posebno v takih krajih ? kjer ni mogoče travnikov napraviti. Po golih kamnitih bre- s pridom še se- vse in katera je morebiti pozabila , kdaj jej je odpotovati s svojimi sorodovinci, ker so jo zadrževale rodbinske zadeve! žinab, kjer ne raste nič druzega, se dá jati turška detelja (Esparsette), katera je kaj ko-ristna klaja. se Zdaj potihne veter. Kakor se dviga solnce nebó 9 Detelja pa ni le samo zatega vo'jo dobra, da se prostori, ki niso za drugo rabo, dajo ž njo obsejati, temuč tudi to dobroto imajo deteljišča, da zemljo z boljša jo. Koreninice deteljne sežejo globoko v epodnjo prst jasní , vendar siva bôja ne izgine. Vzduh se gosti in je vlažen, da skOraj zapira člověku sapo. Stelja po tej jednakoličnosti je minula celó tléh je mokrotna, in v zadnja izprememba: listje ne šuméva pod nogó ! Toda Krá CUJ 9 kaj je to? „Krá krá! Krá krá ! krá!< t Vrana se vozi po vlažnotežkem vzduhi na vršíči golega topola. Tam fofóče potem tudi celo zemljišče. Kjer je gospodar v um en s perutima, ter se dviga na istem prostori često k víšku jozrahíjajo in požlahnijo, in ker zgnjijó, gnojijo in naposled obsedí kolo bar vpeljal deteljo, ni nikoli pra he treba ? vedno ponavlja je svoj grdoglasi .,Krá krá! Zdajci se odglaša krepkejše ta poziv: dvojica rodovíncev se kakor katekizma otroci v ljudski soli učili bolj ce-okorno priziblje in plava vkrog nje, in viribus unitis se niti naso vrednost in korist. Ta čas skoro pride — a nadaljuje krokót. Ne dolgo potem přiletí kardelo rodo- v tem potrpite z zaslepljenim, napačno zavedenim člo-vincev , oni na drevesi jih dvigaje se pozdravljajo sčokotánja ni konca ne kraja. > in vekom !" Kdor utegne in ima močne živce, obstane blizu broj novih pri- To rekši se vzdigne k višku. Večina zbora afofóče narašča tega zbora. Cim dalje tem bolj družencev, vedno hujše je vriščanje , da bolé člověka Naposled se vpokojí razburjena ptičja drúščina za njo usesa. O * m čujejo se še posamezni glasovi, a tudi te zatopí drugo krokotánje. Tolsta vrana se povzdigne nad druge Od kod premog ali karmićno oglje4? Malo cenjen je bil nekdaj premog (Steinkohle). na vejo. Višnjevo temno perje in golo lice, ki priča o Leto za letom pa dobiva uže sedaj čedalje večo važ- neutrudljivem preiskavanji polja, znači starega ptiča. nost y naši vnuki bodo vrednost njegovo še prav Zakrokoče in vse potibne. ,,Tovariši sotrpini, lehko rečem prijat dragi spoznali, ko jim bo drv za kurjavo zmanjkalo popolno. Naj po večem povemo onim , katerim in bratje! Predno se poslovimo s tem ravnim poljem še mal° znano: odkod je pričetek njegov je to oglje in temnimi gozdi, ozrimo se na pripétljeje sedaj minu-lega poletja. Dajmo račun o svoji delovnosti v tej dobi, pogledimo uspehe, ki smo jih dosegli, in slednjic ukre- Premog ni kamenje, ceravno je kamenju podoben; nek gorelo in žrjavico dajalo, ako bi bilo čisto kako kamenjeV Premog je oglje rastlinsko > ki nimo > vali svojo bodemo li tudi bodoče leto v tej dežéli nadalje- mnogih prekucijah zemlje okamnelo pod zemljo J U 1 i 11*11 1 . \ • á \ • 1 x/ pa je po y IZ delavnost, katero Čestitljiva govornica prestane hvalijo vsi izvedenciV" katere se koplje kakor ruda tù in tam. Al nihče naj naj brž y da bi si si »e misli > da kaj tacega se je zgodilo pred kacimi oddehnila — in zdajci se oglasi žohokljunec „Ne Ne !" Oštri udarci kljuna iz obližja zapré kričáju glas, in ko stoletji, —• premog je živa priča tisoč- in tisočletne starosti naše zemlje. Strašne so morale biti prekucije o stvarjenji sveta se čestitljiva govornica ozrè nekaterikrat vkrog sebe, potegne kljun nekoliko kratov skozi peruti, kakor bi ^ ob splošni povodnji pozneje. Grozni potresi ^ so celo ga želela nabrusiti stegne nogo od sebe, zahrče in prične zemljo majali, ogenj je iz njenega drobja švigal ; rast-oblastno z nova :',,Tovariši ! Na tisóče nas je priletelo line 8° se'vnele, na kup je padlo marsikaj in voda je marcija meseca v ta kraj , na mnogokateri visoki jag- potem potopila vse. Al^ ravno potresi in povodnje so bili vzrok, da neizmrljivi gozdi tÍ30Čletnega velikega Naše nedi je bilo po dvajset in še vec naših gnézd. samice so lêgie po štiri, do po pet in celó šest jajec, drevja, praprota in drugih rastlin niso zgoreli ; na našega broja bi zatorej moralo biti naj man j štirikrat toliko !" ? Dolg premolk nastane Nemi , s povesenimi peru- timi čepé zborniki, a zdajci se zopet oglasi starka: Naše vrste se rédijo, namesto da se polnijo. vran nadaljuje z zamolklim glasom smrt, govori ti dalje, meni se ustavija glas. u y Oj ! i miš j a kupe so bili zmetani, ki so na nekaterih kralih velikan skim goram enaki; tù so v odprta žrela zemlje padli tam se v morje pogreznili, in povsod s kamenjem, pe-skom, kalužo in drugo nanosnino pokrili. Al strašno tlačenje od zgoraj in vročina od spodaj iz drobja zemlje kjer je še bolj proti vrhu vse v raztopljenem stanu bilo je naredilo , da so na kupe vržena drevesa in rastline t 7 y Goli kljun pod perut uteknivši obmolkne starka. Zdajci sfrfrá krepak vran na vrh najvišega drevesa in izpregovorí z glasnim krokôtom : ki so še s kalužo zmesane spremenile. bile, se goreče prstjo y kamenjem in drugo sodrgo sčasoma skup stlačile in v oglje yy Tovariši: Kar vam povem, je vsakdo med nami doživel sam, kar poročam, je tožna istina! prijazne, prelétamo vrane vsako leto široko morje in se ustavljamo tam, kjer moremo koristiti gospodu stvarstva. Tako so se iz tistih prvotnih gozdov z velikanskimi Člověku drevesi in rastlinami plazi premoga začeli. Da ti plazi res nic druzega niso, kakor uogljene rastline, katere so po takem strašném tlačenji sčasoma Za rátarjem pridno pobiramo gliste in hroste, po polji okamnele, se lahko prepričamo , ako premog skoz miši lovimo aJV ^ z. * in vrtéh trebimo polže in kvarljive črvé kakor mačke, in ako plava nad kúrami krágulj > svari povekšalno steklo ogledujemo. Tudi premog nam kaže tisto piskriČastno tkanje, ki je vsem rastlinam lastno. jih naš krik. rodu vražnika Pri j at v c* umu aui nuii ivi ac wi i j o v cvi. a ------i ----------—----- j--,j -------------------— in dobrotniki smo človeškemu Tudi se iz takih plazov premoga izkopujejo cele in še a kakóva nam je plača? Našega dednega so- dobro ohranjen, akoravno široko narazena stlačena y SOVO y ljudjé nalašČ redé y da nas mon y imajo svoje veselje v tem , da nas streljajo střelec přejme celó premijo, če nas umori! y in tudi vsak debla mnogovrstnih dreves in pa cele sklade listja in praproti, ki je vse v oglje spremenjeno ali pa na pol. Tudi vtisi cele praproti in druzih rastlin so se Sram iih bodi, brezumnikov! Izobraženci hočejo uže našli v njem, in na Angleškem in v Ameriki so iM ' J i i • tinti* #_» i.« y a ne vedó cele plaze iz samih debel in vej tište prvotne velikan- ske hoj kovine, vec ko 100 čevljev dolzih, našli. Do biti, izobražene kmetovalce se nazivljejo lociti prijatelja od sovražnika!" Ako se pomisli, da vrane uže tako rade hripljejo, zdaj poznajo učenjaki uže več ko 80 sort dreves in čez ni čudo, ako je tudi razvnetemu govorniku skoro zastal 250 sort praproti iz prvotnega sveta. In da je največ glas, in je hipno obmolknil. hojevih dreves bilo, se s tem dokazuje, ker naj veči del Vzbudi se strašen krik 7 kakor po osveti za to premoga ima tisto čudno smolo ali olje v sebi, katera 1 ' 1 t«l «ft èt É izjavo rekóčnosti. Ko se potem nevolja poleže se zopet čestitljiva prva govornica : y oglasi sedan ji hojkovini pomanjkuje. Ali tudi vtisi neke lazeče živali , katere hrodje je Ni res! Mi ne bodemo člověku sovražni? in tudi uže okamnelo in se le v plazih premoga najde, pričuje, ne moremo biti, ker nam ni moči prikrivati svoje na- da so le nekatera plemena manjših laznin takrat živele tvore. Upajmo, da se obrne na boljše, kajti upati smemo, 7 saj tudi ljudje upajo boljše bodočnosti. Jaz sicer ne Kar pred tremi leti ni še bilo v Ljubljani, se zdaj od doživim , da bi člověk cenil naše zasluge o njega bla- zore do mraka ponavlja, to je, da ponujajo kričači ,;štan- gostanji, kajti stara sem uže. Toda vam > mladićem, kolen'1 po ulicah mu ne vede imena slovenskega ,,pretnog u zasvita čas, da vas bode cenil člověk, kakor šemu zarodu. Nikdar ne bode dolgo tega, da gre na- t se bodo a tudi stotero mešcanov in meščank je, ki ne vedó, da ^steinkohle" ni kamen. Vred. ker ostanki druzih živali še niao dosihmal najdeni bili zato je svoje orožje najpreje obrnil proti oglejskemu med plazovi premoga patrijarhu, spoznavši, da v nepokornih patrijarhovih va- Ker se pa uže sedaj na milijone centov premoga salih najde najpreje potrebnih zaveznikov. vsako leto iz drobja zemlje izkopuje in za kurjavo na Vojvoda Rudolf vzame patrijarhu V i p a v o Lož W W IV WV a á-J VJA V Uj V* «V4UIJ V 14Í11VJ/ V/ a Ai J « VJ f V/ M ml A % ^ V A 1 » «MlXiV ^WWi ▼ 1 C4 V ^ J 1 U \J železnicah, v fabrikah, hišah in drugih potrebah porablja, in Turjak na Kranjskem, Trebenj in Tibenj na ali ni očitno, daje premog, ki nam kuri, sveti inje še Koroškem, slovenjegraško provincijo pana * *r> «vintmilrnlrA zimi n V\ f/\r? n r\ yii Xi\ nf n via /Intîrii n mtial^úm ^^ za marsikako drugo rabo, gotova priča starodavnih jarskem. prekucij zemlje, zraven pa previdnosti dobroiljivega stvarnika, ki je pod zemljo shranil človeškemu rodu in neizmerne zaklade kurjave, kedar mu bo za njo zmanj* ,,Rubeis<* c. 933) vojvodom se udruži Mainhard VII. grof Goriški si prisvoji T o 1 m i n in Gorenjesoško dobno (glej kalo drv na z e m lj i. Zborio vinske stvari. Patrijarhova posestva v Slovenjegraški provinciji, namreč grajščine Buchenstein, Waldeck, Turen itd. so takrat imeli Auffensteinci přišedši plemiči za „lehen". , koroški iz Tirolskega Tudi ti so patrijarhu po- Rodbina grofov Thurn-Valsassina. *) korščinó odrekli in na Rudolfovo stran stopili. Vojvoda Rudolf je z močno vojsko přišel do Cor- patrijarh je bil prisiljen za primirje prositi, ki prav neugodnimi pogodbami. monsa 5 se je tudi dovolilo, a pod Patrijarh Ludo vi co se je moral v Bec z 12 friul-skimi plemiči podati, da tam razsodbo sliši iz ust ce- j/ivixiiv» , tMOđVUUV OlJOl ict Uol L/C Praděd te staroslavné plemenite rodbine je Martin sarjevih. Cesar rimsko-nemški je takrat bil Karol IV. deila leta 1147. Torre, gospodar v Valsassini. Umri Je tast vojvode Rudolfa. ; Njego v unuk P a g a n o (f 1241 ) Patrijarh je potoval skoz Slovenjigradec in Milanu. Pagauov sin Hermann je bil gospodar v prenočil „in curia in foro antique", v zdanjem starotr-1256) je ustano- škem arovzi. tega je gledaí podrtine močne Slove- vil po svojem sinu Lombardu (f 1256) goriško li- njegraške trdnjave, katero je pred 50 leti pomagal po- škof Krški, in katerih niso Auffensteinci mjo : T h u r n - Ho f fe r ; sin N a p p o 1278) po dirati Henrik • # — — v • - ^ • ] ----------r I \ ! / I Vili. «.A V 4i t I A», y v/ A. AA. 1 * W V^ A M. M J IIIOU JLAUUUI svojem unuku Florimonte-Moschino friulsko linijo: hoteli sopet popraviti, dasiravno so bili obljubili. Thurn-Viilalta-Spesso; sin Francesco po svojem unuku: La m oral linijo: Thurn-Taxis Vec ko sto let o 9 Sal- vino pa Bleib u rško in Radoljško linijo: Thurn- podeljevali svojim v ta močno vtrjeni grad poha-jali Oglejski patrijarhi in tam stanovali , piemenščino Valsassina, umr Je eta 1293. vazalom, zbirali okoli sebe duhoven ? Cavern a ustanovil linijo Veronsko. slednjič je sin 8tvo in dajali povelja za cerkveno in posvetno vlado Cleni te slavne rodbine so živeli na Nemškem, v vanje te lepe provincije Ko patrijarh Ludo vi co pride v Beč, odkazali so Škandinaviji in Hispaniji. Na Štajarskem so grofje mu stanovališče v nekem hospici, tam je moral kot Zbelov sko (Plankenstein jetnik čakati, dokler ni vojvoda Rudolf přišel nazaj v Thurn i imeii graj s či u o blizo Polčán), katero je Jobst Freiherr von Thurn svoje poglavitno mesto. leta 1580. od štajarskega vojvode Karola kupil. Ta li- Leta 1360. je patrijarh sklenil mir z vojvodo Ru- nija je nedavno izumrla. Dalje so bili grofi Thurni po- dolfom, a pogodbe bile so jako bridke, ^pustiti je sestniki gradov : Šoštajn, Tur niše, Tur nove c, moral vojvodi vsa posestva na Kranjskem, Štajarskem Arnfels, Anderburg, Lainhof, Schonbuchel, in Koroškem. Bori (Anken8tein) , Lemberškega trga, grada Rif- Tako je prišla Slovenjegraška provincija, nika (Reicheneck v fari sv. Jurija ob južni železnici) ki je bila 111 let lastnina Oglejskega patrijarhata, v županije v Mozirji, Žunjeka itd. vse to na slo- x*oke Habsburžanom, ki so gradove te provincije, Gallenhofen, Fel- venskem Štajarskem. Rodbioa Th u r n (prvotno „vicu« a v j. i ^ u e II II u i e u, v u u i l », uittuihc, li u 11 e u i il u r m, o l o- Torri a ni" imenovana) je dala oglejskemu patrijarhatu venjograško trdnjavo itd. deloma plemičem dajali v della Torre" ali 9 namreč Buchenstein, Lehen, denhofen, Vodriš, Gradiše, Rottenthurm, Slo- 99 štiri imenitne cerkvene (f 1299), G as to na Ludo vi ka (t 1363). vladarje, in sicer: ■ 1317), Pagana Rai m o n da 1331) zastavo (Pfand), deloma pa prodajali m Iz te rodbine je bil Michael della Torre škof Leta 1737. dne 6. decembra je en člen staroslavné rodbine della Torre, namreč Max Sigmund Grat von Thurn zopet postal posestnik ene teh grajščin v Cenedski (Ceneda), pozneje kardinal, Johann (III), nekdanji Slovenjegraški provinciji, v kateri so štirje pa-grof Thurn-Valsassina pa škof Lavantinski (1754 trijarhi iz rodbine T h urn o v imeli deželno gospodsko oblast. Max Sigmund Graf von Thurn je naimer grajščino Lehen četrt ure od Slovenjegraškega mesta v staro- do 1762 y Mene najbolj zanimiva patrijarh Ludovico della Torre, ker je dvakrat prenočil pod ono streho > pod katero jaz zdaj prebivam. Papež Inocent VI. ga je sam trski fari ležečo podedoval od svoje tete Marije Char-v Avignonu izvolil leta 1359. za patrijarha oglejskega, lotte grofinje Schrottenbach rojene grofinje Thurn. popřeje je Ludovico della Torre bil kanonik v Cividalu. Cas njegovega vladařstva bil zeló neugoden. Mlađega avstrijskega vojvodo Rudolfa IV. ste gnali častilakomnost in želja svojo oblast povekšati v nepravedne boje. Želei je svojo državo do A dri je razširiti, Grajščina Lehen je zdaj fideicomis grofovske rodbine Thurn-Valsassina radoljške linije. Staritrg pri Slovenjemgradci 4. novembra 1881. Davorin Trstenjak. * i Ker je po najvišjem sklepu Njegovega veličanstva našega presvitlega cesarja kranjska dežela dobila v osebi grofa Gustava Thurn-Valsaasine za blagor naroda vnetega a Več godovinskih črtic o tej provinciji sem uže ob- glavarja, bode čestite čitatelje „Novic'' gotovo zanimala zgo- javil v prvem letniku leposlovnega in znanstvenega časopisa dovinska ta crtica. Vred. >> Kres u V drugem letniku jib bom nadalj Pis. * Slovstvene stvari. fusionsrat". (Od one dobe nisem imel še prilike govo riti z gosp o Miklošičem.) Druga beseda o novi izdaji Mikiošieevega bal je vendar z d^belimi pismenkami natisneno i Predgovor prvi izdaj u in Berila za osmi gimuazijalui razred". daj i > Predgovor drugi iz y a samo pod tem (drugim) predgovorom po<řp Poslal J. Navratil. san sem jaz izd Toliko da je bila razposlana istega berila druga pisal Ne morem si misliti, kako meoi tudi prvi pred se je zgodilo, da je pri kajt lûU à J a , ivi ObUi ju vio. uttuuuvgc« tuiu««, auavri Ul U i l in dogovoru z gosp. dvorskim svétnikom dr. Fr. vitezom ni v prvi izdaji, saj to vé vsak dijak, da prvi pred i au vio, jv> un« i^f/uoiuu« ^ ' " ft - L - ---- O ---------- r' ' . r---' > ť1' ki sem jo po vis. naucnega ministerstva náiogu pod prvim predgovorom ni podpisa, kakor ga ni premda Miklošičem zbog silne potrebe in kratkega ob- govor v kaki knjigi ne pripada drug roka poleg mnogih svojih opravkov vredil in nekoliko predelal na naglem, niku zdaj vred u nos v „Slov. Nar. (Jano bi mu pristojal rat", kar pride še na pretrese in obere jo na vrat na K> neslovenski priimek „Konfusions-vrsto). Sreča, da se je izpovedal Da a kako ne bi vedel tega ... profesor!? 13. septembra t. 1. neki gosp prof» ) odal K. res profesor , in to „klasičnih jezikov se K. očitno, da... ni veščák, rekši » Obširno kri-. pred opombo o En iju, Naeviju i C zopet ne tiče mene, nego onega, sam s svojo to božno duhovito kdor > se Veadar Je ki pisal p pa tiko prepusčamo veščakom". po mojih mislih o tem pri Dobro. Presodila sta do zdaj knjigo dva veščaka, docet podábljanju latinski pregovor: „Qui bene distinguit, bene pa mislim i to velim nehoté samo zagovarjaje se), da Kakor se mi ni bila baš neugodna niti prva vencu kajti presodba v „Slo- profesor K., da je drugi izdatelj ali vrednik kake knjige odgovoren tudi za prvi kaže, misli druga v ,,Krešu" 1. oktobra; to je prvega izdatelja predgovor? Čud >9 17. septembra, niti Slovenec" pravi o drugi izdaji: „Kolikor se pa misel ! Kaj takega ni doživela menda še živa duša, od na in prečudna na prvi 1 \Š\J ^Fl a Y 1 U Ul Uj^l l vse (sic!) opazke (ohne aile Bemerkung) o narodnem se čita v mojem, to je, v druge m predgovoru, ter so ga blagovoléle priobčiti na to tudi vrle „Novice" (21. sept.) na str. 305., da bi se vedelo, kako pa i moj toliko važnem pesništvu našem. u Vprašajte g, dr. Miklošiča, ki ni meni odgovoren. V J • za ti Jaz sem moral po višjem nálogu (brez malega) dr- se Mikiošičeve uredbe:*) zato sem pus til so mi bile zvezane roke. Povedano je bilo ondi po pravici tako : )) Ce se m moglo ugoditi vsem željam , pomisliti treba, da mi je rečeno narodno pesem brez kake opazke ondi, kjer je bila, a vprav za njo pridél „slovstveni pregled", veli „Kres", ki dodaje blagovoljno še to kor a mi mu bilo po visem nálogu )) CVVLUt»>t«l n VMHl , JW y \J IM. „ VU , »» UUUMI V WIM^UI VIIUV 0\J VKJ . • . . „ C« lil » LUU Uliklošiéevega Berila" drugo moramo hvaležni biti, da je precej veliko nepripravnih m r# n i ti fi n a r» a 7n r A a t r an i aoofartAU ivnuafi I no HAm^jfi «? 5 i îili r* n ntrlmi ^^ \ izdajo „vrediti tako, da se znatuo ne razprostrani prejšni obsežek". Glušil se je pa teh mojih besed in pristojne prošnje moje blagi g. K. pa drznd trditi, da se v rečeni knjigi sestavkov ízpustil, nadomestivši jih z novimi. a ko i govori nestrasten, pravičen sodnik; ali g. K., slovensko slovstvo nalašč (! ? !) od uborne (?) strani kaže. Marsikateremu tujcu je huduje se K. na morda to po volji, domaćemu, ki resnico o ; posled svojem narodu nalašč (? ! ?) prikriva koinaj !" Obsodil se je s temi besedami preblagi ne rabim hujega izraza v svoji slepoti sam ves razkačen, ker ni našel v drobni knjižnici (v devetih pôlah) vseh najboljih pisateljev, vpije zaničljivo: „Kdo bi se dalje ukvarjal s (tako) knjigo ... !" Naj povem tedaj prisiljen — samo branec se še toliko: ako se ne bi bil poganjal na „merodajnenr i bodi sramota ve- 5 K., da kajti on Je » nalašč prikrival" in po vse zamolčal čitateljem ,,Na- rodovim" moj važni zagovor, ter me hotel tako iostna mu majka! rodom. za- očrniti pred vsem slovenskim na- mestu jaz za to (da treba zdaj, ker se je slovenska književnost tačas jako pomnožila, vendar kolikor toliko ugoditi osebojno in službeno razodetim željam gg. strokovnjakov ter podati jim več berila na izbor;, — pretiskalo bi se bilo staro berilo tako, kakoršno je bilo. — Premda so mi pa zve-zali dosti trdo roke, spravil sem v novo izdajo vendar životopisi vred) trideset beril več, nego jih je bilo Ali kako je zagazil ta neblagovoljni „Konfusions-rat"!*) Da bi mu res jako pristojal ta neslovenski pri-devek, kaže nam ta čudna okolnost, da je g. K. zblodil Miklošičev (prvi,) predgovor z mojim (drugim), ter ošteva mene zbog dozdevnega nelogičnega (?) pisanja, ki se pa nahaja v prvem, tedaj v Miklošicevem predgovoru. Tako nelogično pisaričenje (sic) se nobeaemu di- v prvi, in to naj vec iz nove dobe. Da je bilo vzpri- > jetih največ neživih p sateljev ali „pokojnikov" , to sa je zgodilo vzlasti po nekega g. strokovnjaka želji zato ker se je strinjala tudi z gimn. nacrtom 1. 1849. in ucnim črtežem (br. IV. na str. 150 ki pripo ohne erhebliche Erweiterung de» an dem Inhalte desselben etwa vor- pi* jaku ne sme dovoliti itd. a Na glas sem se zasmejal pri teh Konfusionsratovih besedah, misleč: kaj poreče gosp. Miklošič, „philosophiae et iuris utriusque doctor" ** ,,Beziiglich der Umfanges des Bûches zunehmenden Aenderungen wollen Eu. W. der Zustimmung des Herrn Hofrathes Dr. Franz Ritter v. M i k 1 o s i c h , dem das Bucb vor der Approbation Einsicht vorgelegt werden wird in bivši modroznanstva profesor, kedar zve, kako strašno Kon- je presodil in obsodil njegovo „logiko" slavni sich versichern 4087 uže 31 Ministerium fiir Cultus und Unterricht Z. (Pr. 15. apr. t. 1 , a izročil na odobravanje Pis. * Dobro vem, kdo je ta preblagi gospod, premda nisem popraševal nikdar po njem, niti sem koga naprosil za to. 1881. maja.) Ne smemo pa zabiti, da ondaj , ko so se nabiraii 8piski za prvo izdajo, ni bilo na svetlem še toliko za solsko ** Pis. rabo pripravnih sestavkov, kakor jih je zdaj. Pis. roča za „književno-zgodovinsko berilo" same vsak lahko vgoni (vgane) zakaj. yy nske ii * » pokoj- Navzlic tej naredbi v gimn. osnovnem nacrtu pri- čas izročiti jih papirje skrivnim agentom Bontoux-a, čeravno jih ni mel, misleč si: „saj jih kupim še ceneje , kedar bo Bliža se čas, ko ima vzel sem vendar k poprejšnjim živim pisateljem po prodane papirje, a nikjer jih ni bilo dobiti Rotšild oddajati Miklošičevem vzgledu še nekoliko boljih živih, in to samo zarad bolje ali lepše slovenšcine. Da jih nisem pri vzel Še več, kakor bi jih bil sam rad, temu je bil kriv (poleg druzih okolnosti) posebno pretesni prostor, ki mi je bil odkázán. izvé Rotšild prv sprevidi ? da Zdaj sa je vse papirje pokupil Bontoux in sto y v kako kakor edini gospodar jko se je jel soko ceno in jih papirjev ter bil tudi lahko kurze tako bi bil Rotšilda lahko uničil. Da je bilo samo na moje, nabajali bi se v sedanji Rotšild prosit pariškega vrhov tej veliki zadreg škofa Bontoux pa, tudi vida gre zdignil y knjigi poleg se većega števila narodnih pesem in (novo-) slovenskih pisateljev starše dobe tudi vsi med udá y da posreduj im in bolji in najbolji živi in neživi pisatelji nóve nov y y cerkvi udanému Bon*oux u in zad a poravnava je Rotšilda stala baie nad 60 se mi sam D dobe ? a da sem smel (to se ve, v primernem milij je dobi! na diferencijah Slišalo se Času in po svoji volji) zložiti novo slovensko berilo potem y da jih 14 16 James Rotšild za osmi gimn razred, čitalo se v njem vse óno, kar Je vrli 1861. nas gosp P. Ladislav Hro vat svetoval uže gloma umri, a dobro podučeni pariški dopisniki trdé da si je prereza! vrat zaradi velike zgube in še veče y blamaže To je bila prava ) Judenhetze sede v ,,Novicahť' na str. 337. Predrzno sumnjičenje da ne rabim ostreje be- je tedaj to, kar mi ^čita blagi K. y da se Glasbene novice» kaže v sedanji izdaji „slovensko slovstvo lialašč od llborne strani." (Konec prih.) * .,26' Tantum Ergo za glasovezložil in nabral P. Angelik Hribar, natisnil in založil Blaznik v novice. Ljubljani. ?vi Boeckeler, Schmidt številkah so imena skladatel jev Schiitky, , Mohr, Witt (de- Ett, Šubigar * Nič manj ko štirideset delniških društev belo natisnjena imena kažejo boljše skladbe) ť _ _ _ ______i 1 lil. 1* • • l.l« I 1 ti y (bank itd.) v Avstriji je sedaj v likvidaciji, delničarji zastonj željno čakajo ugodne rešitve. Ubogi Nam številk neznanih skladateljev je g. izdatelj nekoliko popravil (in to so ravno najslabše skladbe); izmed 12 izvirnih Slovencem sicer niso te banke v nobeno tolažbo, vendar številk g. skladatelja Hribarja jih nam je velika većina 17. vidimo, kako krivično so nas nemškutarji napadali ta- jako povšeči (le v št. 14. naj pojeta basa v krat tudi o tem, ko je nesrečna banka „Slovenija" li- taktu enoglasno). Cela ta zbirka je očitno namenjena za kvidirati morala, kakor da bi ta banka edina bila je po zapravljivosti na kant prišla! y ki nase najslabše cerkvene zbore, in veljá le 70 kr. dohodek je dobrodejna podpora kuhinji. * Koliko je judov? Po najnovejših poročilih je na vsem svetu 6 milijonov in 825.000. Po Ru- judov s ij i, kjer jih je 1 milijon in 632.000, jih je naj več na Avstro-Ogerskem, in sicer 1 milijon in 111.000. NaPoljakem jih je 780.000, 512.160, v Amerik i le 308.000 Cisti Sploh imamo uže toliko raznih skladeb ze cerkve, kakor tudi za čitalnice, da bi se smelo povsodi zabilježevati več vspeha vsestranskega pri našem slovenskem narodu. Na noge toraj ! yy v Cerkveni Glasbenik" y yy Glasbena Matica" pa samo 1000. Srečna dežela! na Nve m š k e m pa na S panj s k em Ker je poročilo o boji zoper žide v „Edinosti" jako zanimivo iz mnogih ozirov, podatno je tudi svojim čitateljem. Glasi se tako-le : Sedanje ministerstvo je nekoliko zajezilo sleparije judov na sledeči način: Iskalo je, dokler je dobilo RotŠildom in drugim židom konkurenta in tega je našlo na Fran- in domaći naši iz vrstni skladatelji skrbé za razne urno-tvore, sezajte pridno po njih in pojte na čast Bogu in národu ! t. v t tina. Marija Zvezda pri Banjaluki v Bosni na dan sv. Mar- — Stanovitno sem mislil in namerjal, da bom pri- coskem. Bontoux zastopa kapital vse bogatejše fran- hodnjo pomlad poklical kakih 30—50 družin iz kranjske coske aristokracije, duhovščine itd. Ta mož je ustvaril dežele v Bosno, in uže sem imel kraj odbran ter kup- „Landerbanlť*', ki je desna roka sedanjemu mini- Čijo skoraj sklenjeno, samo pismo bi bilo še treba na- sterstvu, pokupil je za svoje klijente mnogo rudnikov praviti in potem novac brojiti prodajalcu. Turčin je bil in premogovih jam in pridobil si razne koncesije, sploh trd in zvit, jaz pa sem bil dobro podučen, toraj se mi slovi danes Bontoux kot prva finančna kapaciteta, na ni nič naudilo, zato sem še čakal in okoli pozvedoval, katerega se naslanjajo interesi mogočnega kapitala ka- ter se popolno prepriČal, da preti Bosni glad in lakota Židi e njim na čelu mogočni ravno prihođnjo spomlad, ker je preteklo poletje toliških konservativcev. Rotšild, začeli so na borzi v Parizu agitirati proti strašna suša vso strn popalila, da so komaj četrtino na vsem vrednostnim papirjem , katere je spravil na trg vadne letine přidělali, in koruza je skor vsa in povsod Bontoux in resnično se jim posreći da te vijo na vedno nižo vrednost. i, u« i tudi lahko pride y * ,(Proben aus den karantanischen Fragmenten au s če ima potrebni denar v rokah , da si bo zamogel hišo postaviti in živež ter hrano oskrbeti. Da pa ne bi bil / ioucu auo uuu n.aiautauio^uuu r laguicuicu j auo jjuo ta v i ti tu £j i v v^/j tu i uiouv vo^i »^wvit ^^ ^^ Truber, Dalmatin) ; fiir die n e u e re Zeit Jarnik, Prešern u. a.u sam, ali kje tam med Turci in Bošnjaci, svetujem mu Da ima gimn osnovni nacrt" tu v mislih same pokojuike, Maglaj na Vrbasu ur boda od Stare Gradiške y a ne živih pisateljev, uveriš se lahko i z opombe ondi na strani ravno na sredi pota proti Banjaluki. Ta kraj se bode 149., kjer se čita .,.. „mit Verschweigung der noch leben- kmalu kmalu povzdignil ! ker je tako zdrav, da po zagoto- , stotnika, ki ima eno sotnijo (kompanijo) v po- den Schriftsteller." Pis. vilu sadki, ni bilo od pomladi do jeseni nobenega bolnika med vojaki; tudi drugi ljudje so bili zdravi, se celó na-selniki, ki so došli iz daljnih krajev, ko so pa ljudje dv* uri od Maglaja na obe strani, proti Banjaluki naprej in proti Stari Gradiški nazaj, pogosto bolehali za groznico (mrzlico) in vrocinsko boleznijo. Tukaj je vojaška posadka , ki skrbi za javni mir, da nikdar ni slišati o kakem napadu in drugih enakih dogodbah; tudi pošta je tu, in okoli 25 družin naselnikov iz pruske Slezije, iz Oldenburga in Hanovera, trdih pa vernih Nemcev katolikov. Da se vendar ne bi kdo převařil in mene dolžil, popišem vse okoliščine v prihodnjem listu. Ako kdo želi sam ogledati zemljo, naj gre na že-leznico ob takem Času, da pride v petek zvečer v Sisek ; v soboto ob 6. uri hodi ladija (parobrod) od Siska v Starogradiško, kamor navadno dohaja ob 1. uri popoludne, toraj ima še čas, da pride polagoma ob 6. uri zvečer v Maglaj, kjer bo prenočil ; v nedeljo, ako hoče , pa bo mene tam dobil, da mu pokažem zemljo. To pa svetujem, da naj ima vsak potrebni denar, sicer se mu bo hudo godilo , kakor večidel vsem Nemcem, kateri so prišli v Bosno, misleč, da jim bodo kar Bošnjaci piške pohali in cvrli. Tudi niso imeli med seboj nobene posebne zaveze, toraj so denar potrošili, in pretí jim pomanjkanje, radi bi, naj jih vlada podpira, pa ta jih je tudi sita, ker sama nima nič kaj odveč denarja. Ako se kdo odloči le-sem priti, ter želi, da bi mu kako pomaga], naj mi razodene svoje misli, ter pové, k o 1 i k o oralov zemlje bo kupil, kdaj bo denar mogel poslati, kdaj bi sam dol utegnil priti itd. Toliko sem se uže izuril, da si upam pred Turčina stopiti in zemlje od njega kupiti; v uradniji pa so mi posebno postrežljivi. Zato tudi zamorem vse posle opraviti, da kupee, pridši v Bosno, zemljo v roke sprejme in ne bo imel nič več opraviti, razen denar meni odšteti. Kdor pa ni vajen, ga gotovo opeharijo ; nekateri prav predrago plačujejo zemljo, drugi so prevarieni, da Čisto ves denar zgubé ; se celó nekaterim judom se je v Bosni zgodilo, da so denar tukaj zgubih ter se brez njega domů vrnili ; nekateri, posebno kupci, so pač obogateli v teh treh letih, ker so zlasti nevednim Turkinjam novo blago za obleko neznano drago prodajali. Vsacega kupa posebej bi vendar nikakor ne mogel sprejeti, ampak več skupaj, ker Turki imajo veČi-del velika posestva, katera hočejo navadno le skupaj ob enem prodati, nikakor pa ne na drobno. Ko toraj dobim toliko kupčev, da bi vsi skup v zeli eno tako po-sestvo , potem ga bom kupil in potrebne reči dovršil. Zato naj se vsak kmalu preinisli in svoj sklep meni pismeno pa določno in natančno razodene; ker bo menda prišlo še vec nemških družin le sem, potem bi bilo uže težje kupovati in pa morda celó dražje. Do novega leta mora biti dognano, koliko oral zemlje bo kupljenih. Pisma naj pa se meni pošiljajo pod napisom: „gospod V. Lah , misijonar v Mariji Zviezdi, P. Banjaluka v Bosni." Kdor se preseli od te jeseni do končane prihodnje spomladi, bo od Ljubljane do Siska po železnici za se in za vso družino samo polovico plaçai. Ka) ima st< riti za to, mu bom povedal. Toliko o naselitvi v Bosno za prihodnje leto. Med tem časom bom pa gledal dobiti zemljo za čisto slovensko naselbo, ako Bog dá dobro letino; in kdor bi se še to leto naselil pri Nemcib, bo lahko svoje selišče prodal Nemcem , kateri bodo, kakor se kaže uže zdaj, zopet k svojim rojakom se naselovali, in tako bo za-mogel priti tudi k svojim domaćinom, kateri ga gotovo ne bodo odganjali. Iz Karlovca 8. nov. — Slovenski narod postavil je grobni spomenik svojemu záslužnému pisatelju Valentinu Mandelcu, bivšemu gimnazijalnemu profesorju in izvršujočemu članu požarne brambe in prvega hrv. pevskega društva „Zore" v Karlovci , kateri počiva na dubovaškem pokopališči. Da mesto Karlovec zagotovi jednokrvnim bratom Slovencem bratsko ljubezen, in iz-kaže zasluženo čast Valentinu Mandelcu, kateri ima za-slug obilo za mesto Karlovec, in po tem za narod hrvatski, posveti! se mu bode v nedelio, dne 13. novembra t. I. grobni spomenik. Program, ki ga je odbor doposlal tudi slovenskim okrajinam , se glasi tako: 1. Dne 13. t. m. ob polu 3. ure popoludne poda se gimnazijalna mladež, požarna bramba in pevsko društvo ,.Zora" na kat. dubovaško pokopališče. — 2. Na grobu Valentina Mandelca najprvo zapoje hrv. pevsko društvo ,,Zora" nadgrobnico. — 3. Duhovnik požarne brambe, velečast. gosp. Gabriel Mašek, posveti spomenik. — 4. Gospod Mijo Vamberger , gimnazijalni profesor in rojak pokojnika, govori od strani gimnazije slovo. - 5. Predsednik „Zore", gosp. Davorin Trstenjak, govori o Mandelčevem književnem delovanji in njegovih zaslugah za slovensko književnost, kakor o zaslugah za ,,Zoro" in požarno brambo. — 6. Pevsko društvo ,,Zora" zapoje nadgrobnico. — Odboru za posvećenje spomenika, katero se bode gotovo sijajno vršilo, je predsednik gosp. Lavoslav Rokaandič, tajnik pa Janko Orašin. Z Dunaja 12. nov. (AgronomiČni odsek akademie- nega društva ,,Slovenije" na Dunaji) imel je prvo svojo sejo dné 3. t. m. — Pri volitvah v novi odbor bili so izvoljeni: g. Jurij Krajgher, stud, forest, za predsednika, g. stud. agr. Valentin Oblak za podpredsednika, g. stud. agr. Ivan Arh za tajnika in g. stud. agr. Ferdo Sve tek za blagajnika. Predaval je g. V. Oblak ,,o kmetijstvu starih Egipčanov". — Drugo zborovanje bode 17. dne novembra sè sledečim dnevnim redom: 1) Čitanje zapisnika prejšnjega zborovanja. — 2) Predavanje g. Jurija Krajgherja „o gozdni stel i". — 3. Kritika predavanja g. V. Oblaka, — kritikuje g. Ivan Arh. — 4. Slučajnosti. — Lokal VIII. Strozzigasse , Gasthaus ,,zur Mlihle". — Začetek ob 8. uri zvečer. V Gorici 13. nov. — Srce me danes žene najprej sporočiti kaj o našem Častitem zimskem gostu, vsem Slovencem priljubljenem Ljublfanskem državnem poslanců gosp. vitezu Schneid-u, Zdravi ga eden najbolj izvedenih tukajšnjih zdravnikov, gosp. dr. Rojio, v katerega stavi vse zaupanje in se je tedaj nadejati, da se bolehnost obrne kmalu na bolje, zlasti, Če bo zima tako mila, kakor do zdaj kaže. Posvetoval se je vestni ordinarius dr. Rojic tudi s Palmskim zdravnikom Bar- tolotti em. Gospod vitez vstaja vsak dan po nekaj iu\ hodi trdno , piše pisma itd. V državni zbor za zdaj ne pojde; pogrešali ga bodo z druzimi vred sosebno njegovi tovanši, slovenski pos anci ; saj je znano, da je pl. Schne id posebno izvrstna deUvna moč, moder sve-tovavec in sploh ,,dobri duh" v poslanskih krogih. Njegovo zdravje je njihovo, a tudi naše zdravje. — Druzih novic je malo. —V spomin stoletnice našega gle-diščajedal glediščni tajnik Albert Plani nscig na svetio knjigo z naslovom „Cen ni cronistorici sul Teatro di Società di Gorizia". —Nadvojvodinja Marija Terezi ja grofinja Chambord je došla preteklo sredo po noči (9. t. m.) v Gorico prezimit. — Na mesto barona Waldstâtter-ja pride v Gorico za vo-jaškega poveljnika gosp. Rudolf knez Lobkovic. — „Bralno društvo" — ki je zdaj podružnica Goriške čitalnice — spremení se v „bralno in podporno društvo". — Dotična pravila so se uže oddala v potrditev. — Citai ni ca je od 1. t. m. spet v lepih prostorih St abile — nove hiše na Travniku, v katerih je začela pred 19 leti sloveti. — Tako lepih in toplih dni o sv. Martinu kakor letos nismo imeli uže veliko let. — Zdaj še le spravljajo naši ljudje cink van- t i n domů ; dobro se je obnesel, da si ni prav dozorel. let Cena naših vin rase. Dovje nov. (Dalje.) kar se je rodil svetli nadvojvoda Joan, pravi oče kmetijstvu avstrijskemu, predsednik c. kr. Po prijaznem pozdravu družbe kmetijske štajarske, pa tudi protektor c. kr. navzočih je g. Pire v prav lepem in vnetem domaćem družbe kmetijske, katero je preprijazno odlikoval s tem govoru začel svoje predavanje. da je skor v vsak njen občni zbor přišel v Ljubljano ; Omenil je naj poprej , kdo ga je poslal in zakaj. tudi oživljenju „Novic,ť je slavni vojvoda veliko pri-Naznanil je, kaj mu bode tvarina o današnjem govoru, pomogel. Stoletnica rojstnega dne nadvojvode Joana ,živinoreja" in sicer le govedoreja. Povedal ne bode tedaj tih dan ostala v srci hvaležnih mu Šta- jarcev, Kranj cev, Korošcev itd., kajti uže je centralni namrec : je tudi pričujočim, da si je po nekaterih hlevih ogledal živino ter da je videl različna plemena. Za tukajšnje odbor družbe kmetijske štajarske sklenil, slovesno kraje nasvetoval je ona emena ) ^ «jua u m m.—m vw v vi m^m v% • v^ m j j vy v* v vy 4l v**» * ví áuě v v/ m u-a w v m | w jul v w v^r | ^ jí ks u vy KJ i.» i v Ul AI y vj 1 v" r V kJ U v katera niso velika, obhajati lOOletnico rojstnega dne nadvojvode Joana in bolj srednja. Ko je nekoliko o splošni govedo- zato si izvolil poseben odsek , ki naj na*vetuje kako tedaj M^Ě/J/fJĚ/mĚ/KĚĚĚ/Ě/ĚĚB ■■QJH^mM reji omenil, prestopil je potem k posameznim vrstam izvršiti to svečanost. Tudi našemu občnemu zboru se domaće živine. Začel je z biki. Opisa! jih je, kakošni ponuja lepa prilika, hvaležnega srca se spominjati sto- naj so za pleme, da so dobri kajti na biku Je y kar se letnice preblazega našega protektorja, nadvojvode tiče vplemenienja, največ ležeče. Treb. je toraj skrbeti Joana, zato naj pri dej o v sredo v občni zbor gotovo zato, da se krava za pleme izbere taka, ki je hci do- vsi zastopniki podružnic kmetijskih, katerim velik pri brega bika, potem dobimo tudi dobro tele. Zivo pripo- jatelj je bil naš nepozabljivi nadvojvoda Joan! ročal je, naj občine skrbijo za to , da vsaka občina ali srenja na 80, većemu na 100 krav si drži vsaj enega vsled dotične postave od komisije za pleme potrjenega bika. Vse lastnosti, katere naj ima krava, da bode do- bra za rejo in molžo, so bile potem naštete. Povedal o čem se večidel krava pozna, da je dobra molznica. o je bilo ljudem prav po volji, da se bodo vdrugič pri kupčiji vedeli po tem ravnati. Omenil je gosp. go- Pre8vitli cesar je v svojem imenu in v imenu cesarjeviča Rudolfa v podporo pogorelcem občine Kne- žaške na Notrsnjskem 500 gold, iz lastne blagajnice darovati blagovolil. (Zelezni iz Ljublj v Novomesto se snuje !) Ces. kralj, trgovinsko ministerstvo je vodstvu gozdov fužin knez Auerspergovih grajščin na Dolenjskem vornik tudi vplemenitev krav. Večkrat se čuje govoriti, da je ta krava prešibka za onega težkega bika ; ne- dial in pa mzenirj Jožefu vitezu Wen use h-u za me ? ? secev dalo dovoljenj za teh pripravljaj varno jo je k takemu biku peljati. Res je nevarno je g. govornik, tako ravnati pri prosti vplemenitvi. če se napravi priprava, katera le prav malo truda stane, ognemo se tej nevarnosti. Razložil je, kakošna je ona priprava rudi ni pozabil nam orneniti mnogih skušnjah prišlo do tega, da se uže naprej ugane, kdaj bode tele junček, kdaj junica. Razkladal je to reč prav razumno in tudi pri poslušalcih je s tem vzbudil izvanredno paznost Borovniške občine nov. delà za lokalno železnico iz Ljubljane v Novomesto. Dobro srečo ! ( V prevdarek živinor ej cem ki presice prodaj aj o ljubljanskim mesarjem!) Znano je našim bralcem, da se je prve dni tega meseca v Ljubljani odprla velika klavnica in da odslej mora se vsa živina, velika in drobnica, katero mesarji in pa krčmarji za prodaj ko-ljejo, po natančnem ogledu v tej klavnici klati. Ikre _ ali šenk i (nemški Finn en) so pa prešičja bolezen, ki Přetekli teden smo se ve^krat ob življenji živine spoznati ne dá , al ikre y da se je po (Konec prih.) imeii pri nas volitev v občinski zastop. Naši občanje so prav složno volili in po zahtevanji nekega dopisnika pri volitvi osat in plevel iz oddá ga je burja daleč proti Trstu so bolezen, zarad katere je mesó in špeh za vžitek škod- v 42. listu „Edinosti" ljivo, se v mesnicah prodajati ne sme, tedaj zavrže. Kdor je tedaj ikrovega prešiča prodal mesarju ali krč- tako bora poruvali, odnesla. Moj namen sicer ni tu enega grajati ali druzega zagovarjati, a to naj rečem gosp. dopisniku „Edinosti", naj bode nekoliko bolj zmeren in naj se drži izreka: kdor drugemu jamo koplje, sam va-njO pade. Da go- * • V marju, za presica zavrzenega > ne po ostrem mesogledu more pričakovati, da bi se mu plaçai. To pa uže neki prodajalce prešičev plaši, jih v Ljubljano prodajati, ker se bojé velike izgube, ako bi morebiti tudi kak njihov prešič ikrast bil. Tej zgubi bi se pa dalo lahko z malo tukajšnje ljudstvo vaših dopisov , ki izhajajo le iz lega hudomušnega osobnega sovraštva, ne odobruje, pokazal je vspeh zadnjih volitev. Da pa ne bote zopet kacega nedolžnega dolžili za pisatelja teh vrstic, vedite da jih je pisal čisto priprost kmet. se y K. v okom priti, ako bi namreč vsak prodajaiec od prešiča 50 kr. kupcu prepustih Iz teh krajcarjev v podporo ljubljanskih mesarjev dal zaklad napraviti, iz katerega bi se odškodnine za ikraste prešiče, od me-sogleda v prepoved dane, izplačevale. Ker vsak proda- Ljubljane. Prihodnjo sredo, to je danes magistrata c. dopoludne, ima v dvorani mestnega kmetijska družba svoj letni občni zbor ludne pa zboruje v isti dvorani konjerejski samo- teden jalec prešiča na ljubljanski šrangi sedaj 20 kr. manj plača kakor poprej, bi se nasvetovani znesek pač malo kr. popo- pa ne bilo nobene veće zgube stojni odsek y drugi dan, to je, v Četrt e 24. ±. novem- ----: * ~ .« društvo tudi sami temu zakladu pripomoći poznal ; nasproti bi se bati. Ljubljanski mesarji bi teh 50 kr. od vsakega prešiča v oni zaklad vložili in, kakor slišimo, so pri volji bra dopoludne pa ima tudi čebelarsko svoj občni zbor v sobani katoliškega društva na starem trgu št. 10. Prav je tako, da ta tri društva poredoma skupaj zborujejo, vsaj so trojica ene korenike domaćega gospodarstva, in ker je marsikdo ud vseh treh društev, mu bo gotovo všeč, da se more udeležiti vseh treh zborov , katerih programi obsegajo zanimive predloge. Na noge možje! ki se imenujete umne Mestni magistrat bi pa gotovo rad te krajcarje pobiral, in oskrbovanje zaklada prevzel. Prodajalci prešičev , prevdarite toraj ta nasvet in ako ga želite izpolnjenega , oglasite se za-nj po javnih listih ali pa naravnost pri mestnem magistratu. (O Abendrothovi zadevi) piše državni poslanec Obreza ,,Slov. Narodu" , da so vsi računi z vozniki dokončani in urejeni, in da dobi vsak voznik iz pavšal- gospodarje in iskrene rodoljube, — delà je dokaj , zato nega zneska 20.000 gl. nekolikonad 38°/0 svoje terjatve, pa treba poslužiti se vsakega shoda, kjer se razprav- da so zaupni možje dotično razdelitev pregledali ter iz-ljajo za napredek gospodarstva potrebne zadeve. To je rekli, da je poštena in pravična. Po poročilu g. Obreze eno, zakaj naj letos 23. in 24. november privabita iz so se imeli izplačati vozniki od^ 9. do 12. dne t. m. v dežele mnogo rodoljubov v Ljubljano.— Drugo pa je Cerknici, Postojni, Razdrtem, ~ ~ ~~ to: 20. dan meseca januarija leta 1882. bo 1Ô0 Bistrici. Sent-Petru, Zagorji in v r (Pravila obrtnijske zadruge ljubljanske) je c. deželna vlada potrdila. Prvi občni zbor bo se ta mesec Politični časniki so tem adnj dni veliko govoril o i da misli grof Taaffe gosposko zbornico pomnožiti Ljubljanska policija je preteklo soboto zasačila 8 Priia^el ji svoje vlade. Zdaj pa je to vse poti hnilo nekega mlađega člověka (vit. Fodransperga) ki dalj w juijinuvgc« vivï^aoi y T i i/t j. uuiauopci^a; y rvi J6 UZ6 ~--------- —----- w — časa kradel pisma iz poštnih tružic po mestu na- imajo priti v gospósko zbornico ministri menda še niso složni o osebah gospodov ) ker ki stavljenih. Morda bo to dalo povod, da bo poštno atvo dalo napraviti vendar primerneje in varneje , kako pa veČe tružice po mestu, vzlasti na gl vsa-kra- .iih pisma včasih res uže iz špranj molé , ker so Za "Bosno je izdana posebna vojaška postava po kateri bodo morali Bošnjaki vseh ver služiti za vo lake. > Predno se bo vvedla, da bo vse v redu, bo Znanstveno družtvo ,,Slovenska Ma- tružice premajh ( Vabilo.) tica v Ljubljani", kateri „je namen, slovenskemu narodu pripomoći do prave omike s tem, da primerne knjige v slovenskem jeziku na svitlo daje ali vsaj pod-pira, da se izdadé" , vabi najljudneje vse p. n. rodo- veliko sitnosti, morda v se bnih homatij pa Pred začetkom državnega zbora so Herbstovci in drugi zagrizeni ,.Nemci" toliko ropota dělali in žu-gali Taaffeju z nekim posebnim klubom. Zdaj pa kaj tacega i kl nie ni i vse se polnem razpršeni med eboj jim skazilo y ker so po ck , ua oc lAuauc , Yaui uajijuuucjc voc u. u. iuuu" ljube , ki želijo letošnje knjige prijeti in v letošojem Tukajšnji obrtniki so oklicali spi » i imeniku družtvenikov slovenske Matice natisneni bit pa še niso poslali ustanovnine ali letnine, da jo pušljejo do 15. decembra 1881. Na vabilo slavnostnega odbora za posvećenje Mandelčevega spomenika v Karlovci je tudi čitalnica poslala prisrčno čestitko. 3šen vhod obrt- „.kov z vse Avstrije, katerega se je vdeležilo okoli 4000 obrtnikov z Dunaja in raznih drugih krajev. Govorilo se ie veliko, povdarjala pa posebno zveza brez ozira omenil, da ma- na vero in narodnost ; nek govornik lim obrtnikom škoduje viša dobičkarija in posebno ju-dovsko oderuštvo Dunajski poslanec Loblich je hotel po teg niti se za jude, jj« jc uavuiju »piuouc^a vnaa mo- (Sokolski večer) je bil v nedeljo v čitalnici zeló ral umolkniti. Slednjič se je sklenilo več resolucij, tako pa ljo splošnega vriša mo gosp živahen. Občinstvo je ploskalo pevcem, burki, posebno pa vojaški godbi, ki je igrala venček skih zbor Kajzelovi 0 skrčenji obrtne prostosti, o ustanovi obrtnih uurKi, poseuuu pa vuja»M guuui, «.i je igiaia vcuvjciv sKin zoornic, o razsirjenji volilne pravice, v vpeljavi slovenskih pesmi — po kapelniku gosp. Cerniju novo varstvenega cola itd. Več govornikov je grajalo prejšnjo volilne prav de lav P*1. j sestavljen. lado, sedanje pa nobeden Vse prav, ali mi si ven- (Beseda v Šišenski Čitalnici) je bila v nedeljo dar ne moremo misliti nobene poštene zadrug dobro obiskana. Vse točke programa so se gladko in teri vera in narodnost nič ne f pi ka s pohvalo vršile, posebno pa so se občudovale „meglene kruh bo iz te moke za obrtnike in rokodelce Se bo vidilo, kak podobe", ki so kazale več lepih slovenskih krajev tudi druzih imenitnih in mikavnih reči. 9 pa Moravska van baron Schonb ( Vabilo na 1. društveno besedo s flešom) v ne- kaj po volj 20. novembra v dvorani ljubljanske c.talnice. Pro Amb deljo gram operna ouvertura, svira c. Grbi ker Za deželnega namestnika je imeno-orn. Nemškim klepetcem ni nic se lim ne zdi bil 9 Thomas kr „Skrivnost kralj jaška godba , marveć je mož Taaffej da lade v ijiho rog tro- Fr 9 . X Ravnikarj 9 }} LVV.A«., « ' " - «... ' -J-----&----------— - * Slovanski brod", veliki moški zbor (novo) pepelničnej noči", deklamuje gospá Franj Dalmacij deželnemu namestnik cesarsko Veličanstvo je dovolilo po njegovi lastni Rod Abt JAćlV LllUkiAIJC Vč*. t.