39. številka.
4 lEV.
e za nedeljo 31. maroa 1895.
(v Tratil, v soboto zvečer dne 30 marca 1H95)
Tečaj XX.
„■DINOCT"
uhaja po trikrat na tedon t ieatilt ia-'lanjih ob tovIcIH, Aatrtklh "> ■obotah. Zjutranje udanj« u-haj« oh H. uri tjulraj. »efi-rno p« oh 7. uri »et-er. — Obojno ladanje »tane; ta ]«.ln«i mhc . f. — .»rt, izven Avurij« f 1.4T » tri m.*»»e , . , 2.(Ki , . . » .— M pol leta . . . 5,— . , , g,— ta »■« Isto . , . 10.— . . . I*.-Na narotbe traz prlloiart« aaračaiaa at
M ja»l|e azir. Posamične itevilke ae dobivajo f pro-dajalnicah tobaka v 1 ratit po a im"., iiven Trjta po • n»i. Sobo tno taierno »danje v Irntu « a«., iirrn Trata S o«.
EDINOST
0<laii «e rabimo po rarifu t p.>t>rh; t* Malovi' t (lt>b -' ra črkami »o plačuje proator, kolikor oh-"gA -»»al- h tw». I'otlana MMrtnire in j toii'/nhfiil«, I . mafi ojfla«i itd. te -ic imajo po pn^odhi
V»i lopi-ii naj te pokiljajo «irf>dni*t»u ulica ('a«oriu-i t. 1:1. Voikn pi-in > mnr biti frnnkofiti)'). k.»r n*frankov mt t* n» »prej tmajo. RnkopUi ni« T.-».'ap.
Olai
Xaroi4nim>. rekUnaarije in oblino »prejema upravni/Uro ulu1* Molino pic-Colo h »t. 3, II. nadat. '>.l|.rN- reklama, ijc __	to proate po-tnine.
ifllo aloventketfa polittćnetfa druitva za Prlmorako. r „ „
___________»i" f'iiafl'ii	7 •
Dragocena pripoznanja^
Mladočeški poslanec dr. E i m je gotfar-nik, pred katerim snemajo spoštljivo svoj klobuk tudi njega politiški nasprotniki. Ka-dar-koli se oglasi , svesti si sme biti, da beseda njegova ne ostane brez vtisa. Tako je bilo prošlega leta, ko je prepričevalno, bistro iti plemenitim zanosom branil svobodo tiska: ko se je, dostojno iskrenega branitelja prave prave politiške svobode, potegoval za to, da se naše časopisje, to zrcalo narodovega mišljenja in čutstvovanja, reši tesnili spon, v kojih tišči isto naš zastareli in moderni, konstitucijalni državi gotovo ne pri« inetni tiskovni zakon. Cel<S nemško-liberalno časopisje ni uioglo takrat drugače, nego da je odritim priznanjem zabeležilo Eimov nastop za — idejo svobode.
Tako je bilo takrat. A tudi pred par dnevi, ko je poslanec Eim v dolgem govoru razvijal razloge, radi katerih ne morejo on in njegovi somišljeniki dovoliti proračunskega provizorija sedanjem zistemn, so napravila njegova izvajanja mogočen utis na prijatelja in neprijatelja. Ta utis je bil tolik, da je posl. Eim se svojim govorom izzval več gospodov ministrov na odgovor.
Z meritorno vsebino Eimovega govora se nočemo baviti danes, ker hočemo potrpeti, dokler dobimo v roko stenograflčni zapisnik dotične seje.
Namen pa nain je danes spominjati se zaključnega odstavka v govoru njegove eksceience gospoda ministra Plenerja, koji odstavek je bil posvečen izvajanjem posl. Eima in je splošne važnosti za naše avstrijske odnošaje. In ako ne bi bil posl. Eim se svojim govorom dosegel druzega, nego da je ministra Plenerja prisilil do dragocenih in načelno važnih'pripoznanj, bila bi že njegova zasluga neizmerna.
Da vidimo!
Gospod minister je rekel:
»Gospod posl. Eim je menil, da odnošaji med narodi niso bili nikdar tako slabi kakor sedaj, in je neka posebnost sedanjega parlament ar iskega položeuja, da je misel sprave oddaljena bolj uego kedaj poprej, ter da bod« možno priti do takega »porazumljenja le po zrušenju sedanje parlametnarne koalicije in po ustvarjenju nove koalicije*.
Po tem uvodu je gospod minister omenjal zadoščenjem, kako je ravno v tej dobi jelo prodirati prepričanje o potrebi p r i u-čenja druzega deželnega jezika. Vsakemu domoljubu da je dolžnost, povspe-ševati ta nastopajoči preobrat v mišljenju in v nazorih o narodnem razmerju.
Na to je pri poznal gosp. minister, da
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
31
Zgodovinska pripovest XV]. veka.
ttpiaal A. S e n o a.
V.
„Vse vam povem. Ko ste jo prinesli polumrtvo sem, vsa je trepetala, tresla jo je vročica. No, čuvaj nas Bog, rekel bi, bila je mrtva. Komaj sem prilezla iz gneče domov, a ko sem stopila v hišo, juh in gorje, evo sirote brez zavesti. Morali smo jo polivati in škropiti, a še-le ponoči je revica spregledala. A zopet jo je spopadlo trdo spanje. V skrbeh sem bila pa kuko, plakala sem in molila, kakor da j« za dvojno zdravje. Oče osoreu in otožen, pa kako tudi nebi! Otožnost brala se mu je na očeh. Lekarničar Globicer kuhal je zdravila, in jaz sem stregla deklici, ali kaj je pomagalo. Dora počela je blesti v snu, in to dan za dnevom. Govorila je kar-sibodi; stara mi glava ne pomni več, kajti bilo je vse zmešano. Bledla je o menihih, o Turkih, o ognju — in upila na pomoč ; meni
koalicija res ni spolnila marsikaj, kar se je pričakovalo od nje v prvi hip, a radi tega še vedno ni zgrešeno sedanje razvrščenje strank. Ako koalicija ne dožene ničesar drugega, nego nekoja velika zakonodavna dela, s kojiini se mučimo že nad 30 let, smatrati bode to velikim vspeliom. Kar se dostaje volilne preosnove, pomisliti treba, da je iz-vedenje iste pri naših posebnih avstrijskih o d noš a j i h mnogo težavneje, nego v družili narodno jednotnih driavah.
Sedaj pa pridejo najvažnejši stavki :
»Države, katerih sestava sloni na narodni jednotnosti vseh podanikov, ki torej predstavljajo veliko jednostavneji zistem, lahko prepuščajo strankam, tudi merodavnim in vodilnim, veliko širneje polje za razvoj v strankarskem ziuislu, nego pa država, koji veljajo neki posebni pogoji, neizogibno potrebni za obstanek. Za ohranitev teh pogojev treba iskati trajne večine v poslanski zbornici, da ne pride v nevarnost konstrukcija države*.
Zatem je minister označil kot nevarne za mirni razvoj ^državnih stvari vse one stranke, ki že 16 let s-m pobijajo našo vna-njo politiko, ki se protivijo našemu razmerju do države ogerske in ki bi hotele prekopic-niti ves sedanji socijalni red. Proti takim strankam morajo se družiti vsi oni, ki nočejo skrbeti le za svoja strankarska načela ampak tudi za to, da se avstrijska država okrepi in konsolidiye; ki so torej poleg svojega strankarskega programa vsprejele tudi jednako mero dolžnosti do države, liazvoj in parlamentarno življenje ne ob*tojita v neprestanem sprožanju velikih vprašanj in v zgolj z a n i 'c a v a n j u, ampak le m i r n i r a z v o j s t v a r i more d o v e • stido zadovoljstva narodnosti i 11 do k o n s o I i.d o v a n j a domovine.
To so zares dragocena pripoznanja; iz ust ministra Plenerja pa naravnost neprecenljiva, kajti z nekaterimi teh svojih izjav je minister Plener naravnost zatajil vso prošlost, tradicije, stremljenja, n a-č e 1 a i n k o u e č n i c i I j one in iste str a nke, koji je bil on voditelj, dokler ni sil na ministerski fotelj.
Koja so vendar načela nemškoliberalni stranki, po čem je hrepenela in stremila vsik-dar ta stranka ? Na kratko bodi rečeno: to, po čemer stremi nemškoliberalna stranka, je v dijauietralnem nasprotju z onim, kar je g. minister Plener, dosedanji in morda tudi prihodnji vodja te stranke, označil k o t j e d i n o podlago k o n-s o I i d i r a n j u naše države, mirnemu razvoju državnih stvari, miru m e d n a r o d n o s t m i i n z a d o-
pa kakor da mi nožem paraš srce. DA, res — tudi o mladem gospodu, o krasnem junaku je govorila.* —
„Kuma!tt pokarala jo je Dora, in rdečica jo je oblila do vrha čela.
„Pusti, pusti! vse treba da povem. DA, o mladem junaku iu več tega. Takrat prišli ste vi, gospodičič dragi, prašat po njenem zdravju.*
Pavel pokimal je glavoj.
„A jaz sem rekla, huda je. Zdvajala sva, oče in jaz. Kmalu potem odšli ste nad Turke; malo po malem vračala se je deklici zavest. Ali ni jej bilo moči ni da pridigne glavico, a da vstane, kaj še! Vsa je iznemogla in bila potrta. Tako je bilo štiri in več mesecev. Trpela je mnogo, ali hvala Dogu, bilo je i nade, da deklica ozdravi. Za dolgih onih noči, ki sem čuvala kraj nje, menili sve se tudi o vas. Naposled je tudi vstajala malo po malem. Pojde na boljše, rekla sem. Ali bilo je zlo. Prerano su je ju-načila ter prehladila se v cerkvi; bolezen se je ponovila pa stokrat hujše. Ginola je,
voljnosti teh poslednjih. Gospod minister Plener je obsodil svojo lastno stranko in nje cilj — to je najvažnejši moment iz govora tega gospoda, to so dragocene besede iz ust ministra, ki sedi v seda njem ininisterstvu kot zastopnik iste — nem-školiberalne stranke.
Mar pretirujemo, mar si domišljamo ? Ne ne! Saj leže načela in vodilne misli te stranke kot odprta knjiga pred nami. In v tej knjigi čitamo, da se je nemškoliberalna stranka vsikdar borila za fikcijo, da Avstrija b6di nemškojednotna država, da je bil okosteneli centralizem kardinalna točka nje programa; da smatra germanizacijo kot univerzalno sredstvo za vse avstrijske bdečine; da trdi, da v Avstriji je absurdno govoriti o j e d n a k o-veljavnosti (ta pojtn so iznašli kot pro-titežje proti pojmu jednakopravnosti, določenemu v naših osnovnih zakonih) vseli podanikov; da hoče uveljaviti teorijo o superi-jornili in inferjornili plemenih ter da je nemškemu liberalizmu piisojeno vrhovno voditeljstvo ter da se imajo vsi drugi le — pokoriti; s kratka: vse s t r e m I j u n j e, vse težnje te stranke bile so vsikdar neizprosno nasprotne misli zložnega sodelovanja vseh narodnosti i u vseh s t r a n k v blagor in prospeh države, da je torej ta stranka neizprosna protivnica poštene in avstrijskim o d n o š a j e m primerne koalicije, kakoršno si je gotovo mislil tudi poslanec Eim.
Nemškoliberalna stranka zahteva, da Avstrija bodi jedtmtna (t. j. nemška) država, nje poverjenik pa je zatrdil, da razmere v Avstriji se ne in o rej o razvijati tako, kakor v narodno jednotnih državah.
Nemškoliberalna stranka bi hotela nemČiti vsevprek, minister Plener pa blagoslavlja tre-notek — tu pustimo seveda na strani vprašanje, v koliko sta tu govorila resnično prepričanje iu odkritosrčnost —, ko je jelo prodirati prepričanje o potrebi prinčenja družili deželnih jezikov, kar je v očitnem nasprotju z mislijo ponemčevanja.
Nemškoliberalna stranka bi hotela razvrstiti avstrijske državljane v gospodovalne in podrejene, minister Plener pa si želi koalicije „zmernih* življev iz vseh strank in torej tudi narodov, s čemer posvečuje n a-čelo j e d n a k o v e I j a v n o s t i vseh strank in vseh na r o d n o s t i.
Tako bi lahko vsporejali nadalje in vsaka beseda bila bi nov dokaz, da je nemškoliberalna stranka poosebljeno nasprotstvo nazorom, kakor jih je razvijal te dni v poslanski zbornici nje voditelj, ekseelenea Plener. In
kakor da so jo kače pile. Jojmene, mislila sem, rano se jej koplje grob. Srce mi je pokalo, meni in očetu. Vsi lukovi kakor da so voda. Na srečo namerila sem ho na staro znanko, ki zna lečiti vse prek, pa kuhaj travo „gavez* na mleku, iu Dora morala je piti. in pomagalo je, hvala Bogu iu vsem svetnikom! Prebolela je milj en ka. Bila je potem na deželi, ker so tam zdravejše diše, okrepila se, kakor vidite, akoprein ni sedaj ni šale. A sedaj da resi se zaobljuba romet-skej Gospej, jn vse bude dobro!" završila je starka, pogladivši nežno tresočoj rokoj Dorino glavo.
(Dalje prih.)
Kamniško pismo.
D.
.Satiriku, Hutlnka nam dajte
Ta klasičuo-bolestni vsklik dvignil se je nedvomno iz razmućenih prs moža, ki je , poznal svet in njegove pertidije in tudi vsled ; njih kaj pretrpeti moral. Mogoče da je bi! J mož cel<5 kak rara a vi s med ljudmi svu-
tako moramo priti do zaključka, ki smo ga napisali že popred nori, d i je namreč njegova ekseelenea, prisiljen po posl nieu Eim i, zatajil g 1 a v n a n a č e 1 a svoje lastne s t r a n k e ter o h s o d i I k (t n e «'• ne cilj e onih, ki so njegovi somišljeniki. S tem je pripoznal, da so le oni pravi avstrijski domoljubi, ki hote, da vsi avstrijski narodi kot j e d n a k o v e I j a v n i činitelji sodelujejo za blagor in obstmek države, a da so oni, ki se izstrankarsko-sebičnih ozlrov bore proti misli zložnega in sporazumnega delovanja, izdajice na bodočnosti te države.
Zabeleži vši ta d r a g o c e n a pri p o-znan ja ministra PJenerj;i, bi lahko zaključili ta-le članek. Toda izivk g. ministra, da parlamentarno življenje v \vstriji n e o list, o j i v zanikava nj u, marveč v mirnem razvijanju in v Strpljivosti med narodi, nas sili, da spregovorimo par besed o naših primorskih razmerah.
Ta izjava ministrova je bila očevidno naperjena proti onim poslancem, ki niso v kon-lic.iji, a ako je bil ta izrek namenjen tudi našim primorskim zastopnikom, potem ž«1 moramo reči, da je gosp. minister zgrešil pravi naslov.
Mari zanikiijemo mi obstojne pogoje države, kakor jih je načrtni njegova ekseelenea? Mar jih ne zanikujejo jedino-le naši nasprotniki, ki se trdovratno protivijo po gospodu Plenerju proslavljeni strpljivosti med narodi? Od kodi se pa more poroditi ta lepa čednost, nego iz ljubezni do pravice iu i/, načela jednakosti vseh I j u d i j in vseh n a r o d n o s 11 ?
Kdor hoče po vsej sili, da hodijo jedni gospodarji in drugi hlapci, ta vzbuja na jedni strani ogorčenost, na drugi pa oholost — a iz ogorčenosti in oholosti se še nikdar ni porodil duh spravljivosti in strpl iv isti. Le naši nasprotniki, ki nam dosledno odrekajo sleherno mrvico jednakopravnosti in ki nočejo niti čuti <> skupnem delovanju v blagor pokrajine, so tisti, ki šiloma zapirajo svoja srca onemu čutsl vovanju , označenemu po ministru Plenerju kot neizogibni pogoj vspešnemu razvijanju - čutu spravljivosti in strpljivosti. Iu ako je res strpljivost med narodi obstojni pogoj države, potem smemo reči, da ti naši nasprotniki — naj so žo v koaliciji ali pa ne — zanikujejo t u d i obstojne pogoje n a si dr ž a v i.
Na to stran imajo naši poslanci mirno vest: n e I e d a n e z a n i k u j e j o , k a r t r e b a d r ž a v i, a ni pak oni delajo pozitivno i n u e prest a n o z a o n o i n i s t o, k a r želi n j e g o v a e k s c e-I e n c a : /.a s t r p 1 j i v o s t med na rod i!
jega časa iu mil je ta izvenrednost ilmašala stalne sitnosti. Vsaj pa je tudi samo kot tak zauiogel izpozuati nujno potrebo satirika, ker le kot tak stal je na onem višku, raz kateri se <lil dobro opazovati, kaj se dogaja iu motovili notri v mračnih nižinah močvirne vsakdanjosti. Prav mnogokrat moral mu je šiniti mrak trpke nevolje preko li a, ko je gledal, kako človek, ,vladar sveta", tepta v pijani nezavesti najlepša, od Stvarnika mu podeljena svojstva v prah in >e degraduje do živali, gomazeče v blatu ; — a ludi mnogokrat zažareln mil je lice v 1^-iii ji-zi, da bi zgrabil bič in jel mahati preko glav iu pleč gnetoče se svojati pod seboj. Da mu je ob tem nehote se iz vil vsklik „satirika nam dajte!", je gotovo čisto naravno.
Da, satirika nam dajte!
Satirika, ki bi z ojstro, žgočo ironijo, s skelečim sarkazmom bistril duhove, „zini-val"4 glave in krcal po prstih, da bi se razlagala krik iu tuljenje, kakor v zveriujaku, ako med divje beštije u lan Itic iu sune drog. In satirika, takega satirika, kakoršuega je
Kar pa si take strpljivosti ne moremo mi. sliti brez načela jednakopravnosti, torej ne moremo nikakor odstopiti od svojega menenja, da so Je one stranke aares avstrijsko-patri-jotiške, ki so zapisale na svojo zastavo n a-čelo stroge in brezpogojne j e d-n a k"o pravnoit i, kot glavni pogoj strpljivosti med narodi, koja čednost je — zopet po ministru Plenerju — glavni pogoj obstanku in sreči države.
Tako nam pravijo naše srce, naš razum in naša vest in kar nam veleva ta visoka instancija, to je za nas — evangelij.
Politiške vesti.
Občinske volitve na Dunaju. Danes nam došli dunajski listi beležijo kislimi obrazi poraz, ki jih je doletel minoli četrtek pri volitvi za III. razred. In kako malobesedni so pri tem, kakor da niso pričakovali drugačnega izida Le glede izida v okraju .Leo-poldstadt" ne morejo prikriti svoje poparje-nosti. Originalna pa je — kakor vsikdar — znana .Naue Frei Presse" pri svojem prizadevanju, da raztolmači vzrok porazu v tem okraju, kjer so vladali dosedaj iyeni somišljeniki. Pravi namreč, da je bila zmaga antisemite v v tem okraju le tako mogoča, da je mnogo Židov glasovalo u antisemitskoga kandidata, ker so Qz|oToljeni na tem, da je liberalna stranka tako slabotna in neodločna v borbi proti antisemitizmu. Zato torej, ker liberalna stranka ni zadosti odločna v borbi proti nasprotnikom Zidov, so Židje sami glasovali za svoje nasprotnike I!! Logika, kam si zašla, v liberalnem taboru te gotovo ni več ?! Take bujne — neumnosti pač ni čuti sleherni dan 1 Zadrega med židovskimi liberalci dunajskimi more biti res že skrajna — antise^' voda jim res že sega do gr'- ..iitska čudil po viem tem, da * .a. Kdo bi se jeli v posluuski	j Kolovodje te stranke
segajoč*	Aoornici toli milo in do srca
- govoriti o strpljivosti. V sili stiski še le se grešnik zopet spomni svojega Boga, nemški liberalci pa — .strpljivosti med narodi", o čemer govorimo danes tndi na uvodnem mestu.
Volilna preosnova Danes čitamo zopet povsem nove vesti o tam vprašanji, koje po-dajemo tu brez komentarja. V prvo trdijo ta poročila, da je bila vest, kakor jo je bila priobčila „N. Fr. Presse" o osnutju pete kurije, povseui netočna. Kes je sicer, da se nova kurija razdeli v dve skupini, ali ne kakor je poročal omenjeni list, ampak taktf, da bodo v jedni skupini mestni volilci, v drugi pa vo-lilci iz kmečkih občin. Volitve te pete kurije se bodo vršile že prihodnjo jesen kot do-polnilne volitve, to je, ne da bi se razpustila sedanja zbornica. Zbornica ostane torej dosedanja, le število nje članov se pomnoži po poslancih pete kurije. Ako bi pa bil izid v peti kuriji preugoden skrajnim življem, predlagal bode knez Windischgraetz drugačno razvrščenje obeh skupin, a to zopet, ne da bi se razpustil državni zbor. — Poleg te vesti došla nain je danes še druga: da je pričakovati krize c pododseka in kot potic dico tudi >niiii4ersko krizo.
Komentarja nočemo pisati, kakor rečeno, ker ne moremo kontrolirati tu zabeleženih vesti glede na njih resničnost. Ali vse kaže, da so se pogajanja izjalovila tudi v pododseku.
premogel slavnognjili stari Kim, bi potreboval ves vesoljni današnji svet! Vsaj satira ju še jedino sredstvo, s katero se dil marsikaj dobrega doseči, ako odreče že vsaka moč na zemlji.
Nam Slovencem na Kranjskem — no, mogoče pa tudi ob .periferijah" „Slovenije" — pa nedostaje še specijelno osti, ki bi nas drčzala iz otrple zaspanosti, kaj zaspanosti! iz položaja, ki je podoben navidezni smrt i. Kajti, taku, kakor o vsaki drugi skupini, reči zamore se danes tudi o slovenski družbi: nes ist v i e 1 faules itn Staate Diinemark".
Toda naravnost Vam rečem, gospod u-rednik, ta satirik bi jaz ne hotel biti. Jn zakaj ne ? Iz jednostavnoga vzroka ne, ker se mi rojaki moji preveč — smilijo.
In to je resnica. Čeravno sem Vam dejal, da sem tedaj najbolj vesel, kadar se drugi jezč, vendar tega ne smete tako razumeti, kot bi bil vesel tuje jeze iz škodoželjnosti. — Bog obvaruj! Smejem se jezi drugih radi tega, ker stoprav tedaj Čutim, kako lepo je, ako je človek dobre volje in to je po-
Različne vesti.
Volitve volilnih mol v litri. Občinske uprave so že prejele pozive od dotičnih okrajnih glavarstev, da pripravijo v najkrajšem času volilne liste ter predlože iste okrajnemu glavarstvu Po tem soditi so volitve volilnih mož po pojedinih občinah že pred durmi ter da utegnejo po nekod začeti volitve že v prvi polovici meseca aprila.
Italijanske novine poživljajo neprestano svoje pristaše pod zastavo, da složno stopijo v boj proti našemu ljudstvu. Iste novine črue in obrekujejo pojedine naše osebe, cele občine in naša društva. Njim je seveda jedina svrha, da bi očrnili te osebe, občine in ta društva pred oblastmi, ljudstvu pa da bi pokazali iste v slabi luči. Te oblasti vedo — ako hočejo vedeti —, da se z naše strani postopa pošteno in odkrito ter' v popolnem soglasju se zakoni. Ne treba torej, da bi si belili svoje glave z vprašanjem, kako da si bodo oblasti tolmačile te spletke in ta obrekovanja. Kar se dostaje našega ljudstva po deželi, reči smemo — hvala Bogu ! — da je že dobro spregledalo, da je jelo spoznavati prijatelje in neprijatelje, ter da že dobro razlikuje ljuliko od pšenice. Tam pa, kjer je naš nirod več ali manj odvisen od gospode, In se torej laglje dd zavesti od poznanj spletkarjev, tam treba, da mu gredo n?; ^ko in ga poučujejo prvaki, duhovniki in posvet-lijaki. Naše slovensko in hrvatsko ljudstvo j je bistro in dobro ; isto se da rado poučiti in voditi, samo treba v to zdiavega. in V drnatega pouka ter poštenih, u^rtvov^mil/in nesebičnih voditeljev. 7<dor'čuti v sebi ta svojstva in k*-. je pfaf| ^^ ,iH(lstva,
.eiUU 7o sedaj obilo posla, U ne more ostati Diez ploda in božjega blagoslova.
Na shod volilcev, kateri sklicujejo za jutri popoludne v Hnišico deželna poslanca Slavoj Jenko in Mate Man di i ter državni in deželni poslanec V e k o s 1 a v S p i u č i <5 opozarjamo še enkrat vse rodoljube istrske. Komur je le mogoče, naj se udeleži tega shoda, da se poslednji kot impozantna manifestacija n&rodne volje dostojno pridruži shodom, sklicanim dosedaj po naših vrlih zastopnikih. Volitve so pred durmi, nastopili so resni časi za to našo ubogo, ali drago nam Istro. V takih trenotkih treba resnih dogovorov in vzajemne vspodbuje. Nevednim treba pouka, tein veljajo v prvi vrsti taki shodi. Priti pa morajo tudi zavedni da se svojim jasnim vzgledom vspodbude mlačneže, razbistre nevedneže ter navduše boječe Uprav v okraju podgrajskem zastavili so neprijatelji naše narodne ideje v poslednji čas vse svoje sile, pokažite jim že na volilskem shodu, da je zaman ves njihov trud, da na teh naših slovenskih tleh ni mesta za spletke narodnih nasprotnikov!
Volilno gibanje. Pod tem naslovom bo-demo donasali vse važnejše vesti, Hčoee se predstojećih deželnozborskih volitev po Istri, zbok česar prosimo svoje prijatelje in somišljenike po Istri, da bi nam točno poročali o vsem, o čemer bodo sodili, da bi utegnilo koristiti dobri stvari, ako pride v javnost. 1'osebno jim priporočamo, da naj pazno zasledujejo vse delovanje naših nasprotnikov v ta namen, da bi prevarili in zaveli naše ljudstvo. Ob takih prilikah obečajo poznani „šijori" ubogemu kmetu zlate hribe in sre-
dobno navadi starih Egipčanov, ki so v svoje jedilne dvorane postavljali okostja prominolih rojakov, da jim je zatem življenje bolj dišalo...
Samo pomisliti je treba, — da vsak človek hoče biti najpopolniši sam, in čem veljavnimi je v socijalnem oziru, tem po-polniši hoče biti pred ljudmi in ako bi bil v resnici tudi največji slepč. In da je slepč še živo, zato imamo obilo doknzov, kamor-koli se ozremo po domovini okrog. Vzamimo si n a p r i m e ro človeka, ki si prisvaja naslov nekakega prve vrste odgojitelja mladine. Samo ob sebi umevno je, da je njemu, nalog to, kar uči svojo mladež, izpolnjevati v prvi vrsti samemu, to se pravi, dajati svojim gojencem vzgled z lastnim v zgledu i m javnim i n domačim življenjem. A nekega dne se izve, da so bili njegovi „vzgledi* goli liumbug, da je njegovo življenje polno „ma-rog" i u da je n jegov značaj pravcati kalej-doskop samih nečednosti. Koliko prizadevanja. koliko opravičevanja je treba, da se od javnosti „odvrne" probujeni sum. da pri .gospodu" ni vse ziato, kar se sveti. Istotako
bVne doline, a pozneje — p0 volitvah — ga
niti ne ogledajo. Italijanska gospoda si ne upajo stopiti pred naše ljudstvo javno, »a shodih, kakor delajo naši prvaki in poslanci. Oni se boje javnosti, ker v javnosti ne bi mogli prevariti nikogar, ali da rečemo po domače: ker ne bi mogli nikomur ponuditi rog za svečo, kar jim pa gre tako izvrstno izpod rok na tajnih shodih. A ker se boje javnosti je znamenje, da je njih delo nečisto in da so njihovi cilji nepošteni.
Pozor torej, rodoljubje, na spletke italijanske gospode, ki bode tudi to pot hoteli upotrebiti vsa sramotna in nedopuščena sredstva, da bi premotili ueukega in prezauplji-vega kmeta.
Nov napad na c. kr. okrajnega iolskega
nadzornika g. Dolinarja. „II Paese", najradi-kalnejse glasilo italijanske stranke, je priobčil dne 27. t. m. pod naslovom: ,La propaganda slava d' un ispettore acolastico" nastopni članek :
.Ker je mestno svetovalstvo vložilo energičen protest zoper protiitalijansko postopanje nadzornika okolifamkili šol, pričakovalo se je sploh, da višje oblastvo opozori imenova-'iega športa na izpolnjevanje zakona, po kat<iv®u» je cesarskim uradnikom prepovedano Vtikati se v politiške in narodne prepire. Ali varali smo se, kajti omenjeni gospod neustrašno nadaljuje svoje delo. Tako n. pr. je obiskal pred nekoliko dnevi nadaljevalni tečaj v Škednji in vstopivši v dotično sobo, odgovoril na italijanski pozdrav učiteljišče (roaestrina) ostentativno — slovensko. Pri takih vzgledih se ni čuditi, da naše šol® vedno bolj propadajo. Zvedeli smo, da je gospod kaplan ojstro pokaral učenca. .Tru-g e g a italijanskega razreda, ker ni znal moliti vere iin mu pretil, da bode moral prestopiti v slovenski oddelek, |ker italijansko ne zna. Ne moro se več govoriti o poneni metodi; vrnol se je čas, ko so se vednosti in ročnosti vtepale v glavo s šibo. Deček je dobil zaušuioo, baje zaradi neznatne malenkosti, ker je namreč rekel, da on ne govori švčavo, kakor njega roditelji. Priporočamo to stvar onim, kojim je skrbeti za to, da oblastvo ne izgubi vsega svojega ugleda".
Pa koliko resnice je v tem zlobnem dopisu P Čujte l Pozvedovali smo marsikod in zvedeli iz gotovega vira tole:
1.	Gospod okrajni šolski nadzornik je preteklo nedeljo, res obiskal slovenski nadaljevalni tečaj v Škednji in vstopivši pozdravil seveda slovensko zbrane učenke in vrlo učiteljico.
2.	Gospod duhovni pomočnik Cink ni nikdar pretil nikomur, da bode moral prestopiti v slovenski oddelek — še manj pa kakemu učencu drugega italijanskega razreda, ker učitelj verstva v tem razredu ni on, ampak gospod župnik Kavuljfl.
3.	Kakor je zlobni doplsun izvil iz trte italijanski pozdrav slovenske narodne učiteljice in dozdevni zločin uzornega duhovnika, ravno tako je tudi on — in nikdo drugi — izmislit ono zaušnico, katere učenec ni nikdar dobil, a bi se bila najbolj prilegla — puhlej glavi nesramnega dopisana.
Proinje za ustanovitev novih drultev. Finančno ministarstvo je odločilo, da se morajo prošnje ali naznanila o novih društvih kolekovati s kolkom 50 nvč. Priložena pravila so kolekujejo po 15 nvč na vsako polo
kot odgojitelj mladine, skrbeli mora za svoj ugled oni, ki zastopa p r a v i c o, in žalibog, da tu niti bleščeč naslov ne zadošča vedno. Kdor zastopa pravico, mora v prvi vrsti biti pravičen sam, ako hoče, da se nedolžni ne bode bližal s trepčtom sodnemu stolu, ako ne razpolaga z isto prefrigatiostjo, kot njegov krivični nasprotnik.
Za temi kot prvimi v družbi človeški pa pridejo oni, ki so postavljeni duševnim pastirjem celokupne družbe človeške. V kaki luči pak zašije ime duševnega pastirja, ako se nekega dne sliši, da bi pastir bolj zaslužil .palice", nego njegove ovce?
Iu za vse .te in take" imeti m »ra satirik redno brušeno ost; on mora brez ozira na stan in socijalno veljavo bičati, kjer je to res potrebno; dA, on ima svoboščino — pravic o, vihteti bič svoje satire preko glav in ušes istih, ki reprezeutujejo madeže človeške družbe v sncijalueni in političnem obziru. Kiiko jezo si mora torej nakopati pri veljakih in odličnjakih, pri fakiuaži v lepi i n r a z d r a p an i oprtnjavi, — to, gospod
Priložiti se mora Se kolek 1 gld. za prvo
p<M«\ oziroma kolek j.o 50 nvč za vsako naslednjo pol o tistih pravil, na katero pride vladno dovoljenje za novo društvo. Ako se pa društvo ne dovoli, vrne se dotični kolek za 1 gld., oziroma še oni po 50 nvč.
Nadzornik oroinlfttva. Danes popoludne dospel je v Trst generalni nadzornik orož-ništva, generalroajor Ivan pl. H o r r a k in se nastanil v hotelu de la Ville.
Mestni svet tržaški. Sioočna seja bila je zopet znamenita, zares tak6 znamenita, da zasluži ohraniti našim potomcem spomin na — kozle, katere preobračajo naši ouorevoli v mestni dvorani. No, kakor se morejo osve-dočiti naši čč. čitatelji iz sledečega poročila, poskrbeli so naSi mestni očetje sami za to, da se njih slava in modrost — ovekovečita. Čnjmo torej, kaj se je godilo v tej seji!
Predsedoval je župan, prisotnih je bilo 83 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika IV, seje priobčil je župan, da je došla potom namestnistva najviša zahvala na izjavi sočutja tržaškega obč. predsedništva povodom smrti nadvojvode Albrehta. Potem so prečitali pismo tukajšnje podružnice družbe .Lega Nazionale", s katerim se zahvaljuje ,Lega' na tem, da se je municipij Tržaški vpisali kot stalen (Dosmrten ? ? Stavec) član družbe „Lega Nazionale". Potem so prečitali, ne znamo pa v kateri namen, dve mi-nisterski naredbi. Prva je naredba naučnegsi ministersva, s katero isto potrjuje prejšnjo naredbo, da namreč članovi občinske šolske deputacije ne smejo ogledavati pismena dela o izpitih zrelosti na srednjih šolah, drnga pa je odlok istega ministerstva, s katero isto odbija pritožb > mestnega svčta z dne 23. junija 1893, glede kratic za označevanja novega denarja, vsp reje tih v šolske knjige. Gospoda Lahi bi hoteli tudi v tej stvari prednost pred ostalimi narodi monarhije, toda ministerstvo jim je odgovorilo, da se pri uvedenju teh kratic nikakor ni moglo ozirati na vse jezike monarhije. Nadalje so prečitali . dopis okrajnega glavarstva Postojinskega, a katerim se priznava tržaški občini pravo, da sme pod natanko določenimi pogoji zajemati is Bistrice po 12.000 knb. m. vode na dan. Te spise vzel je zbor na znanje, istotako^ županovo izjavo, da ne morejo razpravljati«* ožjem natečaju za Kossettijev spomenik, kee so odposlali zapisnik članu razsodišča, kiparju Dal Zottu, v Benetke v podpis. Dal Zotto pa menda ni imel časa podpisati se, ker zapisnika še ni nazaj. — Potem je opisali svetovalec dr. M o r »i n r g o v dolgem govoru nedostatke, ki se pojavljajo v mestnii bolnišnici vsled tega, ker je prenapoli\jenau Priporočil je, da se urno ukrene potrebno, da ne bi se isti nedostatki zopet pojavili v prihodnji zimi in vprašal je župana, kaj sa je že storilo v tem obzira. Svetovalec Benu s s i je priporočil, da naj »e razširijo in zboljšajo priprave proti nevarnosti ognja v/ bolnišnici. Župan je odgovoril obema, da se; eksekutiva bavi že dlje časa z bolnišnico« in je pozval mestnega lizika dr. Costantinija^ da naj stvar pojasni. Le-ta je opisal sedanj;« oduošaje v bolnišnici in priobčil, kaj je vse se zboljšuje; svoj govor je sklenil zatrdilom* da bodo v kratkem odpravljeni vsi nedo-statki. Dr. M o r p u r g o je na to predložil resolucijo, s katero se nalaga eksekutivi, da prej ko možno odpravi nedostatke, ki so ua-
urednik, Vam bode gotovo znano. Koliko pokvarjenih želodcev, koliko prebdenih očij, gre na njegov račun, o tem niti govoriti im zatorej se odpovem prelepi časti slovenskega satirika, — — meni se rojaki smilijo...
Rajše bi vam poročal kaj i« kronike;» ker danes iz kronike našega Kamnika ni drugega poročati, nego k večjemu kak katAr, Vam rajše z radostjo beležim, da v tem, ko Vam pišem te vrstice, zuuaj lepo solnce sveti.
Da, solnce, z a ž e I j e n o pomladanje solnce sije konečno zopet in šegavi znanilec pomladi jaše trobci iu vriskajč skozi vzduh na vonjavem beliču lilij svetega Jožefa!
V roki dviga običajni svoj „tirgus" in za trobento služi mu milo-tožna .primula ve-ris" — oj ta primula veris! — in kliče, da, se razlega povsodi, kjer se nahaja za čarobni ta klic dovzetnih src in ušes, — koliko jil'» broji naš Kamnik? — naslednje oznanilo s
Puinlad bc bliža,
Snejj so topi, V' jolea »ped grma Glnvco moli.
Da, — glavco molil
»tali vsled tega, ker 'je mestna bolnišnica prenapolnjena. Zbor je vsprejel to resolucijo soglasno.
Sediy pa je prišla na dnevni red glavna točka: Predlog mestne delegacije, kako najbiseovekovečil spomin na obisk istrskih ,d e 1 e g a t o v« v Trstu na dan sv. Jušta leta 189-1. po rojstvu Gospodovem. Mestna delegacija stavlja ta - le piramidalni predlog:
V predsobi velike mestne dvorane naj se vzida mramornata plošča, na kateri naj bi se v zlatih črkah bliščal napis:
•II giorno 2 di novembre del MDCCCXCIV qni convenero i podeatft e 1 delegati deli' Istria a riaffermnre che umano potere non caneella XX se-coli di vita latina*, ali po naše: „Dne 2. novembra 1894. zbrali so se tu župani in odposlanci Istre v potrditev, da človeška moč ne izbriie 20 vekov latinskega življenja.' In za to ploščo naj bi potrosili 200 gtd. 11 Proti temu nečuvenemu predlogu govoril je svetovalec g. G o r i u p, izjavivši v imenu svojih okoli-čanskih tovarišev - svetovalcev, da bode glasoval proti predlogu, ker znači izvršitev istega provokacijo slovanskega ž i v i j a i s t r s k e g a. To izjavo vsprejela je fakinaža na galeriji z navadnim svo-j i in hrupom. A onorevolu G. R a s c o-v i č u ni zadoščal predlog mestne delegacije. Odgovoril je svetovalcu Goriupu, da, četudi bi bila ta plošča nekak p r o t i s 1 o v e n s k p r o t e s t, je ta protest vendar j a k o s I a b z o z i r o m n a t o 1 i k o p r o t i n a r o d-nih demonstracij, k a t e re prirejajo nasprotniki italijanstva (!!). Toda Raskoviču tudi ni po volji, da bi se plošča vzidala v predsobi; plošča m o r a b 11 i vidna vsem meščanom, zato naj se vzida v veži m e s t n e p a I a č e. Ta Raskovičev predlog mestne delegacije so vsprejeli in dovolili potrebni denar soglasno, izvzemši prisotna okoličanska svetovalca gg. G ori up a in Vat ovc a. (Živeli tržaški konservativci! Stavec). Ta sklep provzročil je silno odobravanje druhali na galeriji.
O poročilu trgovinskega odseka glede prošnje družbe Tramvaj za pogojno povišanje vozne cene, vnela se je dolga razprava. Odsek predlaga, da se dovoli družbi Tramvaj povišanje cene na progi Boschetto-Sv. Andrej od 8 na 10 nč., če podaljša progo v novem pristanišču, toda le s tein pogojem, da zgradi novo progo od trga Negozianti v novo pristanišče in da bode na tej progi vozna cena 5 nč. Zajedn^ predlaga odsek, da zbor preide na dnevni red preko predloga svetovalca Via, ki priporoča Tramvaju uvedenje električne železnice. Prošnjo družbe Tramvaj je zbor rešil povoljno in nespremenjeno, ne glede na predlog odseka. — Konečno je zbor dovolil brez razprave, da se prenesejo razni prebitki iz leta 1894. na letošnji proračun. — Seja je končala nekoliko pred deveto uro.
„Jednskopravnost". Urednik Goriške t Soče" podalje v neki pravdi slovenske obtožnice. Te dni mu je okrožno sodišče v Gorici naložilo strošek 87 gld. za laške prevode, katere je napravil zapriseženi tolmač dr. N. Tonkli. Ker pa imajo Slovenci v Gorici menda pravico pravdati se v svojem jeziku, bili so prevodi nepostavni in nepotrebni, kagti urednik .Soče" ne bi se pravdal pred laškimi porotniki. Zato je podal obširno pritožbo proti plačilnemu nalogu. Lahi pa kričijo, da se sodišča na Primorskem — .poslovenjajo"!
Kakih srsdstsv se poslužujejo v svoji zadregi naša italijanska gospoda, o tem je podala krasen vzgled „Naša Sloga" v svoji zadnji številki. Oklic do naroda, ki so ga izdali ' naši deželni poslanci, ostavivši deželni zbor v Poreču, zadel je italijanase do srca. V tem proglasu je bilo naslikano živimi besedami bedno stanje Hrvatov in Slovencev v Istri. Naravno, da to ni bilo po godu latinski gospodi. Pa kaj so storili ? Oujte in čudite se! Te dni je prinesel puljski .11 gio-vine Pensiero' ves ta proglas s podpisi naših poslancev vred, a 1 i povsem pokvarjen iu p r e d r u g a č e n, v t e m z m i s I u u a m r e č k a k o r d a naši poslanci zasmehujejo svoj narod! To je ,pošteno orožje" istrskih italijanašev, ki bri-jejo norce iz neumorne delavnosti in požrtvovalnosti naših poslancev. Ali gospoda naj ne nikdar pozabijo na tisti stari pregovor, da „kdor se ua zadnje smeje, se najbolje smeje".
Koncert Ondriček. Kakor je le objavljeno, priredi komorni virtuoz Fran O u d f i-ček v ponedeljek dne 1. aprila koncert v gledališču „Politeama Rossetti". Pri koncertu bode sodeloval pijanist Karol Laf i te.
—	Vspored koncertu je: 1. Fr. Ondriček : Ernst, koncert za gosli. — 2. Karol La-fite: a) Schiitt, „Air villageois* ; b) Moszkowsky ,Etincellesa. — 3. Fr. Ondriček : a) W a g n e r - W i 1 h e I m y .Feuille d'Album-; J) Bach: .Arija"; c) Paganini: „Moto perpetuo". — 4. K. Lafite: Liszt, Rapsodija št. 12. — 5. Fr. Ondriček: Smftana, fantazija iz opere „Prodana nevesta". — 6. Fr. Ondriček: Ernst, .Ogerske narodse pesmi".
Vstopnina v pritličje, lože in I. galerijo 50 nvč.; isto za otroke do 10 let in za vojake (do stražmeštra) 30 nvč.; naslonjači (razun vstopnine) f. 1; sedeži 40 nvč.; lože v pritličju f. B; vi. nadstopju f. 4; galerija 20 nvč. Početek koncertu je ob 8 uri zvečer.
li Barkovelj S3 nam piše: Minolo nedeljo vršil se je običajni vsakoletni občni zbor si. pevskega društva .Adrija" v Barkovljah ob navzočnosti zadostnega števila udov. Po običajnem pozdravu podpredsednika Frana Ščuke, prečital je tajnik svoje poročilo, katero je bilo res krasno sestavljeno. Vsa čast g. tajniku, ki je pokazal, da ima talent in voljo, akoravno je priprostokoličanski kmet! Ali žalostno je bilo vendar to poročilo, kakor je omenjal sam tajnik, rekši: Naše društvo
—	nekdaj toli slavljeno — spalo je spanje pravičnega, upam pa, da naša zavednost in narodna navdušenost razpršita ono meglo, v kateri smo tavali do sedaj. To, kar smo vsprejeli po našem velezasluženem g. predsedniku Drag. Martelancu, moramo skrbno braniti — ne sme izumreti.	%
Tekom leta je odstopil g. predsednik, ustanovitelj društva, Dragotin Martelanc, ker ga je mučna bolezen ukrenila v postelj, na kar je druStvo jelo spati, kajti ni bilo več onega, ki bi bil dajal nasvetov, ki bi bil vodil.
Na tem da hirajo naša pevska društva je krivo tudi pomanjkanje učiteljev petja, zbok česar ne bi smeli opustiti ideje ustanovitve »Zaveze med pevskimi društvi v okolici".
Po vsprejemu raznih predlogov vršila se je volitev v novi odbor, pri kateri so bili voljeni: Predsednikom Fran Godu i g, tajnikom Dragotin Pertot (Jernejev), blagajnikom Dragotin Pertot (Križetev) in šest drugih odbornikov.
Na novoizvoljenem odboru bode sedaj ležeče, da zbudi zopet ono prekrasno petje v našej lepi vasi, ki se je nekdaj razlegalo tu le ob „sinji AdrijiV	Fojačev.
Iz Bazovics, nam pišejo: Ker sta se v cenjeni .Edinosti" oglasila v tem meseci že dva dupisnika iz naše vasi, dovolite, gospod urednik, meui kot tretjemu malo prostorčka
V št. 33 poročal Vam je prvi, nekoliko muhasti gosp. dopisnik o nekoliko nerodnostih izza predpustne dobe; pritrditi pa moram, da je poročal resnico.
Obžalujem le, da je hotel drugi g. dopisnik v 36. št. .Edinosti" nekako zagovarjati nekatere sokrivce ter zajedno pomilovati prvega dopisnika; češ, da je isti bril norce iz dogodivše se nesreče ter da nima nikake ljubezni do ugleda svoje lastne vasi. Prido-dal je še, da se vsakomur lahko prigodi taka nesreča.
No, no, počasi! V Bazovici se ni dogodila ni kaka .nesreča" ampak vršil se je pretep. A jaz menim, da bolj skrbimo za ugled vasi, ako grajamo take dogodke in svarimo ljudstvo, kakor pa, če pomilujemo in opravičujemo tiste, ki so se tepli.
Drugi gosp. dopisnik pravi, da prvega dopisnika pomilujejo in obsojajo — vsi. Kaj pa da? Kdo vam je vendar dal pravico, pomilovati ali obsojati koga v imenu — vseh? Nasvet prvemu dopisniku, naj bode v bodoče bolj previden se svojimi dopisi, je čisto nepotreben; veliko bolj potrebno pa bi bilo, da drugi gosp. „dopisnik" bolje informira na izveatnem kraju, kajti njega dopis se gotovo ui koval v bazoviški kovačnici.
Prvi gosp. dopisnik toži, da so naše orgije .neme* vzlic okolnosti, da imamo dva organista. Drugi odgovarja, da temu niso krivi bazoviški „nezavedneži". Kdo pa je prav za prav kriv na tem, tega ne pove tudi drugi dopisnik. Ali naj l»ode kriv Peter ali Pavel, jaz se tudi nočem spuščati v ta njiju
prepir. Le to vem. da sta se izrekla oba organista, da pri sedanjih razmerah ne bi na nikak način prevzela službe organista.
Drugi dopisnik pravi, da bi radi najeli tudi kakega druzega organista, toda le ta-cega, kakoršnega bi hoteli on in njegovi malobrojni somišljeniki. Jaz pa mislim, da za sedanjo skromno plaćico bil bi dober kateri-sobodi — da bi ga le imeli.
Ker pa že živimo v dobi tihega tedna, priporočal bi dopisnikoma: molči prvi, molči drugi in molčal bodem tudi — jaz.
Tretji.
Ii Rojena se nam piše: Minolo nedeljo je imela .Podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti" svoj redni letni občni zbor v prostorih si. „Konsumnega društva" v Rojanu. Omenjenega zbora udeležilo se je precejšnje število udov, ali vendar le premalo v razmerju se številom društvenikov.
Gospod predsednik .Tust Piščanc otvoril je zborovanje se „ži vio "-klicem Nj. V. našemu cesarju Franju Josipu ter pozval gosp. tajnika, da naj prečita svoje poročilo.
Iz izborno sestavljenega poročila razvi-deli smo, da je vršil si. odbor popolnoma svojo nalogo, kajti shajal se je redno k se-jam, da pretresuje in uvnžuje koristi in napredek podiužnice. Iz poročila smo tudi raz-videli, da se je letos odprl po premnogih ovirali tretji otroški vrtec v našem okraju, na čemur se imamo zahvaliti le trudaljubi-vemu in marljivemu gosp. predsedniku, kakor tudi odboru. Tekom leta pristopila je si. Barkovljanska župnija kot pokroviteljica društvu se 100 gld, kateri znesek je nabral velezaslužni in zelo marljivi bivši gospod predsednik Dragotin Martelanc, ki je vzlic mučni bolezni nabiral omenjeni znesek. Izrekla se mu je vseobča zahvala.
Pri posamičnih predlogih vnela se je živahna razprava, kar je dokaz, da se zanimajo udje za procvit podružnice, le žal, da imamo tudi take, kateri bi tudi v to prevažno društva radi zanesli lokalizem in separatizem.
Po vsprejemu več predlogov vršila se je volitev za novi odbor, v kateri so bili voljeni : Predsednikom: gosp. Just Piščanec, tajnikom, gosp. Franjo Suštin, blagajnikom, gosp. Ivan Grdol ; v odbor pa gg.: Fran Doli« miz deželni poslanec, llikelič Fran iu Ščuka Fran. Imena voljenih so nam že porok, da bode cvela naša podružnica in se razširjala. Vam pa g. udje in drugi vaščani je dolžnost, da podpirate kolikor možno našo podružnico, da se je spominjate ob vsakej priliki in da priborite podružnici vsaki vsaj Se po enga uda.	Kalubrež.
Iz Sežane nam pišejo : Pri banketu, prirejenem novo imenovanemu okr. šol. nadzorniku č. g. M. Kante • tu na čast, dne 25 marca nabralo se je za tukajšnjo moško po. družnico družbe svetega Cirila iu Metoda 4 gld 45 nvč.
Pozor zidarji in klesarji! Iz Budimpešte javlja tam živeči Slovenec to le „svarilo*: Ako kdo nagovarja naše zidarje in katueno-seke, da naj gredi v Budimpešto, svarimo jih, da naj mu nikar ne gredć na limanice. Tukaj so gospodarji vrgli na cesto 352 mož, ki so sedaj brez dela. Vso delavnice so zaprte od 2. marca.
Romarji v Palestino. Minoli četrtek ob 8'/« zvečer dospelo je %uDunaja v Trst 200 romarjev namenjenih v Palestino. Odpeljali so se včeraj s parnikom, ki je odplul v Aleksandrijo.
Mlin v Straličah ostane odprt še do konca aprila t. I. Mlol bode okolo 40 vagonov žita na teden.
Novo zdravilo. Iz Pariza pišejo dne 28. t. ui.: Tukajšnje učenjake presenetil je mladi dunajski zdravnik dr. Aleksander M a r-morek, ki posluje sedaj v Pasteurjevem zavodu, z epohalno iznajdbo. Dr. Marmorek objavil je namreč v društvu .Societd de Biologi e", da se m ii je posrečilo najti in gojiti bacila, ki provzročige septiške bolezni (to so bolezni, ki nastajajo vsled gnjilobe in ki zastrupljajo kri), a našel je tudi protistrup, ki umori tega bacila, katerega nazivljajo zdravniki „Streptococcus pyogenes". Ta protistrup je tako silno močan, kakor noben doslej znani strup, kajti desetmilijardni del jednega kubičnega centimetra tega strupa umori domačega zajčka. Učenjaki priznavajo, da .Streptococcus" provzroča prisade v ranah, porodniško mrzlico in posebno pa ušću. Ta bacil pa igra važno ulogo tudi pri ddviei, kajti večkrat se
pokaže v družbi s provzrooiteljem divice in potem se bolezen razvije tako zlobno, da je Beliringov serum popolnoma bresvspck-u. Dr. Marmorek imenuje svoj protistrup „A a t i-s t r e p t o c o c c i ii". Pod vodstvom generalnega zdravstvenega nadzornika dr. Chau-temessa poskusili so te dni novo zdravilo v raznih Pariških bolnišnicah, iu ti poskusi s ponesli so se prav dobro. — Dr. Marmorek je študiral na Dunajskem vseučilišču; potem l»il operater pri prof. Chrobaku, sedaj je v Parizu v kliniki dr. Pozzijii, zajedno pa se bavi v Pasteurjevem zavodu z bakteriološkimi raziskivanji.
Pijana vola. V Monako vem so te dni vozili v li pivo iz pivovarne na železniško postsjo. Hkrati pričela sta se dva vola opo-tekovati, potem sta se valjala po cesti in obležala. Ni bilo moč spraviti ju po konci. Pozvali so tivin»zdravnika, ki je koustato-val, da sta vola — pijana Dogirtli so, da sta stala vola dlje časa na dvorišču pivovarne, kjer sta se nasrkala piva iz odkrite kadi. -
Nesreča v kamnelomu. Včeraj je v Na-brežini zasula zemlja 2lb-tnega kiparja Antona Boschettija. Priskočili so mu tovariši v pomoč, ga izvlekli iz podrtin ter ga pripeljali v tukajšnjo bolnišnico. B< > na raznih krajih trupla; teža mu je stila tudi par reber.
Ponesrečil na lovu 17 letni kinet Ivan Duttiniss iz nižje Furlanije bil je predvčerajšnjem doma na lovu. Razpočila mu je stara puška v roki in mu strašno razmesa-rila desno roko, a ranila ga v tudi v liru. Pripeljali so ga semkaj v bolnišnico.
Sodnijsko 3-lletua kuharica Ivana Ko-vačič iz Komna je dobila včeraj teden dnij zapora, ker je bila ukradla dve steklenici .refoska". Priznala je tatvino, hoteča ublažiti jo z izjavo, da je popila vino — na zdravje svoje gospodinje! — .12letni težak Fran Ki osa iz Trsta je dobil zaradi poskusen« tatvine in javnega nasilstva 2u mesecev ječe ter pride po prestani kazni pod policijsko nadzorstvo. Riosa je dne !H. febru-varja t. 1. zjutraj na vse rano \lomil v ška-barjevo prodajnlnico v ulici Cariutia in tam vsu premetul, iskaje denarja. Po naključju mimo prišedšemu stražarju, ki je prijel ln>-žečega nevarnega tatu, upiral se je na vso moč, in vrgel bi ga bil v kanal, da ui priti i tel drug stražar v pomoč. Kiosa jo tajil vse, izgovarjajoč so, da je v trgovino pogledal le iz radovednosti, s stražarjem pa da se jo ruval zaradi tega, ker je mislil, da je — kak napadalec.
Policijsko. 531etnega brezposelnega pekovskega pomočnika Frana T. iz Kranjske so zaprli, ker sej« vtihotapil v hišo štev. 1 v ulici del Hnpone. — Branjevcu Ferdinandu Devetaku ukradel je neznan tat voziček vreden 12 gl. — 381etuega težaka Santa A. iz Vidma na Laškem so zaprli, ker je ukradel par kilogramov kave.
„Slovanski Svet", 13. št od :to marca, ima naslednjo vsebino: Bismack pa Slovan-stvo. — Amicus Plato (razprava). Ivanu Navratilu k 701etuici (Pes.) Mrl; :i:iiuiii pa^ocTH. Nekoliko tleči o rodbinskoj ljubavi u hrvatsko-srbskoj narodnoj poeziji. — Dopisi. — niske drobtinice. Ogled po slovanskem svetu. Književnost.
„Slovanski Svet" se prodaje v Trstu z večine po tabakarnah kjer .Fdinost", tu li v: Internatiouales Zeituugs Buroaii.
Najnovejše vasti.
Dunaj .10. (Poslanska zbornic i). Poslanci Burgstaller iu tovariši inteipHujejo ministra za trgovino v zadevi zaželjene premembe pristaniških pristojbin.
Sredec 21». Kakor javlji list „.Mir", sklenil je tukajšnji občinski svet, sodnhskl postopati proti bivšemu miiiistiu Petkovu in proti inženirju Nočerovu, k-r sta ista pri raznih dobavah oškodovala nb.'-insko premoženje za več nego 80.000 frankov.
Bruselj 29. Bruseljska zveza delavcev jes-lenila izdati ok ic do prebivalstva, tla se isto pripravi na splošni štrajk
Peterburu 29. Kakor javlja ruska brzo-javna agentura od kompetentne strani, je japonski cesar, ogorčen po atentatu na lii-lltmg-Canga, naložil japonskemu pooblaščencu v Simonoseki, naj izjavi Li-Hung-Čangu, da Japonska privoljuje v začasno zaustavljanje boju s Kitajsko.
Yokohania. 30. Cesar je proglasil premirji1 s Kitajsko, dokler .se ne dovrše mirovna pogajanja.
12663296
Trrfo
i-'-r i-
r-.i.i- i	t|ii«at1a<1 7 '! 7 12
Pionlca • -.•» IsOS i>9B d.»	rt f»fl Otm , ,).,,. takti 'i.•• 48 Hi za spomlad 5W .r>93. Koruza 7.n maj-jani ti-»»3 H «4.
. nov n ml 7- kil. f. 7'--7-OV od 7«
kil. f. 7-rr> 7 10 1.1 -i kil.	1. 7 10 7 15 u.l HI
kil. r 7 ti 7 dO. n.l *'J l il.	r»r 7-20—7 25.
ii>' n. T. h « > H-20 : t...iv„ « 2(|_«-B0 PŠeiii. n : I'TlI *n; i.-t 8(nl<'n malo ponudbe. Prodaja 170 0 nit -t. Ore« 5 nv1, dražje Vreme: lep .
Prafa. Nerafinirani slidkor na mare f. 1JJ 37' 4 mtij 12 42' „ nova li-tina 12.H2' ,
Prnjjn rVnlrifugal nori, postavljen t Ti si in * fiirilM v. I. .!|.o<ilj;itcv g, •(•čuj f. 28.25- -29 -Vara
A v g. f. 29.50--.— Coneas-ti ta marc-april 2J.5'J
—•—. Četvorni ?.a mare SO'75. V glavah (sodili) 7ii m are 30 75
H.ivro, Kava Hanlo, .jcod arcra^o za »prit 94. — . 7» avgust —.
Ha.rabur^ .Santo« good avorage za april 78 75 MM TT-S0 «f.pi, iiii.>T 77-50.
DunnjskA bona 30 marca 1B95
danes včeraj
Državni dolg v papirju .... 101.50 101.45 „ „ v »rebru .... 101 45 101.40 Avstrijska renta v zlatu . . . 12430 124.30 „ v kronah . . . 101.55 101.2o Kreditno »krije ....... 410 — 408.:)0
London 10 1,nt........ 122 40 122 40
Napoleoni......... 9.»l9'/t 9<$i»7,
20 mark ........11.«5 11.fl*
100 italj. lir
4h.15
46 —
Trine ueno
(Cene se razumejo na debelo In s carino Dsmail pridelki.
f!ena 0't for.
Piol: Koks........100 K. 15.50
Mandoloni..........„	—.—
svetlorudeči..........„	—,—
tcmnoriideči ....	„	—.—
kanarček............„	—.—
bohinjski ..........„	1m.50
beli veliki..........„	—,—
h muli............„	12.—
z*l''ni, dolgi ....	„	— • —
„ okrogli ....	,	- .—
inešani hrvatski ...	„	—.—
„ Štajerski . .	„	8.75
Maalo fino štajersko ....	„	92 -
Jačman št. 10................9.5o
„ 9................10. -
B 8..............„	11.—
ztljl kranjsko..............„	9 —
Sapa „ ..............h	0.50
Krompir, štajerski . . • .	,	3.75
Proso kranjsko.....•	„	9.60
Leća.kranjska........„	12.—
6ceh ogerski..............„	49.—
aas t ogerska..............„	44.-
Kava Mocca..............„	ivo. -
Cojrlon Plant. fina . •	„	182.-•
, 1'orl..........„	18»,-
Javu Malang ....	„	—.-
Portoriceo............B	—.—
Guatemala..........„	—
Sun Domingi..........„	158.—
Malabar Plant..........„	—. -
„ imtivo. ...	B	—.-
Laguajra Plant. ...	„	170.—
„ nalive, ...	,	—.—
Santo* najfiniji ...	,	152.—
„ urod nje fini . .	„	148. —
sr. dnjl ....	„	145.-
. ordimir , ...	r	J SI. —
Hio oprani..........,	—.—
„ najfiniji..........n	150.—
„ nrodnji..........„	144. -
Siadkcr ('entrifugal i. vrsto .	100 k. 28.50
Couca**6..........„	29.75
v glavah..........„	31.25
razkosani..........„	30.75
it'i italijanski lini ....	100 k. 19.50
srednji ...	,	18.50
Japan tiuiAAA ....	.	1g.50
, nrodnji..........„	15.—
Hangoon eatrn..........„	13.—
1..............12.-
ii. .... .	,	8.50
Tetrolej »uski v sodili ...	„	18.25
v zabojiii od 2» kil	5.80
Olje itnlijansko najfineji • •	100 k. 04.—
„ srednjulino . .	b	55,—
bombažno, aiuerik. ...	„	34,—
dalmatinsko............„	32.—
limoni Meslnski .....zaboj 4,-
Pcor.ranćj..............5.-
Sl.i-dfcijnt Dalmatinski . . .	100K. «4.—
liari..............«8,—
J lajali ..................„
Hai.ći Drtliiiatinski..........,	—
Piilješki .............
Z rkvo I'ul.juško ..........b	_,_
Oi'šlio v vencih . .	„	15.25
C tailne ..................30. -
V- . porll..................„	27 —
C b bo.........•	.	2.j,—
r:hn;7ko srednjo veliko,ti i	,	—
, veliko .... 'ipoto ,	—_
» mulo.....j	n	—.—
ulrniki v velikih sodili . ,	„	—.—
vred.)
lo for. 10.-
14-
»«.—
9 25 10 25
11.25 0.50 7.-
4, -
50. 56 — 192.-184.-191,—
ieo -
172.-
164 —
145,-14«. -13».—
IO2!-145. -
29.	-
30.
81.75 81.— 20.-
18.76
57,-37. 34. 6,-ti,-r.G -70.-
9.50
15.50 40. ■
28-34.—
Trgovina z lesom,
(,'fiii! Kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor Trstu (To so cene, po katerih plačujejo tržušk trgovci t losom).
Jelove desk« 2<> mm S, 14" f. 62—58 za 1200" 19X20 . 7/14" „ 3S 42 , p . skureto 13X14 , 7,14" . 2S-31 „ .
14Xl*i „ 7 14" „ 32—3:1 „ „ „ reineljni (morali) 70X7°'""1 n 25 27 „ " 35X70 , „ 13-14'/, „ 80X8« s s 32—34 „ „	40X80 „ . lit—17 „ .
9OX'J0 . M 40-42 „ n 45X90 n n 20-22 „ „ 100X100 n , «2 -ti4 „ 100X'10 „ , 72-74 „ llukore diio (toatoui) 20-««<8 10" » 22 25 n n mlinci (tnvuleite) lir v.8/10" „»',—o„ n „ bistr. 8 10" „ 71/,-«', ,, Po tramifili (fileri) 3 3, 3,4, 4/4, od 2'> do 2«. Tram i 4/5, od 7 0,	82—35 kr. kub.
„ H 10 „ 9/11	C—12 111. 3H—H8 „ „
Bordoniili lo 12 in naprej for. 13—16 kub. meter.
K11 pt'iju z Iohuiii je iu žn dalje eitsa mrtva, izvažanje je neznatno; tudi po bukovini (po mlincili in dilcuii) ju povpraitiv.oije |>uiieU lo in je vslnd tega eenu jela podati Veliko potnunjkanje je pa n.i tra-niih, ker so zaloge večinoma prazno lega lesu. (.'ene istih ne vzdržujejo.
Trgovina.
Muk« in otrobi. JI o k a. lil icro je sicer jako si,dno, toda kupčije je zelo malo, kajti kupci ne marajo plačevati povišanih cen, ker s i »i preskrbeli svoje Zaloge, še pred 110 se se ; ■ n. ika podražila. II.iš sedaj smo v dobi, k" s [."javljajo strah !u pa nade o prihodnji le i.1 , /. ito j<* tržišče popolnoma otrpnelo.
,Kconomove" ....... so: št. 0 f 13 50;
št. I t' 13.-; št. 2 f. 12.50; št. 3 f. 1 .'.95 ; št. 1 t. 11.75; št. 5f. 11-50; št. (i f. 10.75; št. 7 .. 11.50; in št. 8 f. 8.50. drnge loke pro lajali so »Ecouomo" št. 5 po poprečno f. II.— in št. 6 po f. 10.25.
Otrobi. Prodalo se je nekolik) va gonov ,\Valzu proti oddaji tekom aprila meseca po f. 4.3u loko Pešta, ali f. 5.22 loko železnica Trst. „Ec.onomove* so prodajali iz druge r >ke po povprečno f. 4.50, mlin pa zahteva f. 5.—. Levantinski so povprečno po isti ceni, kakor smo omenili zadnjič. Tržišče vedno še nima blaga v zalogi, zato je kup-sija omejena.
I) r o b ni o t r o b i so v istem položenjn, kakor smo omenili v poslednjem poročilu
Goved. Od 21. do 28 t. m. prodalo sb je v Trstu 304 volov in 74 krav klavne živine in sicer 146 vol >v iz Kranjske, 147 iz Hrvat . 4 iz Istre, — i/. Dalm., — iz Furlanske — iz Hosne in 7 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 49.— do 50.—; voli iz Hrvatske po t' 47.— do 47.50; iz Istre po f. 48.— do
48.50; iz Dalm. po t. —.--.— iz Furlanske
po f. —.— do—.—, in iz Bosne po f. —.— do —. — in domači po f. 49.— do 50.— ; domače krave po f. 47 — do 18— in krave iz okolice po f. —.— do —.— iu krave iz Furlanske po f. 48.—.— kvintal nutve vage.
Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 4.10, II vr. po f 3.10 slama I. vr. [10 I. 3.5o. in II. vr. po f. 2.3(i kvintal.
Surovo nuiHlo, jajcu in kokoši Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 88 do 9011VĆ., v part. od 30 do 50 kg. po 84 do 8P> 11Ć., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f 1.— do f. 1.02 in v part od 30 do 50 kg. po uč. fift do f. l.— kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f, 1,04 do l.OtJ kilogram.
.1 a j c a na debelo po f. 2.40 do 2.80 sto komadov.
Kokoši po f. 1.10 do 1.50 komad, piščeta po f. 1.60 do f. 1.80 par.
Krompir navadni, na debelo po 4.50 do 5 20 kvintal.	,11. M."
Na prodaj je
P> miz s klopmi, dolgih po 1 metre, in 10 miz, dolgih po 2 metra. Mize so le malo obrabljene. Obrniti se je do zaloge vina,
via Acquedotto H.
Peter Jeušeg v Trstu
ulica Caserma it. IO,
piiporoča svojo pekarno, v kateri so dobiva sleherni dan sveže pecivo vsake vrsti. Ob jednem naznanja, da sprejema naručbe na izvrstnue
FINCE is POTICE
za velikonočne praznike.
Nič več kašlja!
It u I /. a m s k i p e t n i' h I s k i p r n li
ozdravi vsak kašelj, plueni in l.r nlnjuliil katar, dobiva so v o ilikovHlli l> k ,rid
PftftXMARER Ji liuc Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljat«e izvritijejo so neutecoma.
I/.vrst u . n kr. izkj. prlv.
Škropilnice proti peronospori
Inženirja Ž1 v 1 o a,
katero so se splošno uvedle vslod njih preprostost, Irpežnoi-ti, lahke uporabe za vsako rejo trt itd. T'' škrop.lnice prodi,jiijo, dasi so mnogo zlioljšane, v< nditr po dotedanjih nizkih e. iinh.
i dr. v Trstu
Cenike odpošiljajo na znhlevniija franko.
Na vse e. k'\ poštno urade poši-Ija.o popolne čkropilnicc franko, proti p vz tju 10 gld.
Izdelujejo tudi stroje za pr še nje z ivepb m, neprodano deluje e Hti-kelliVo itd.
frojačnica za možke,
izdelovanjem perila
/1 možice ln ženske
A. ŠČUKA
Via Farneto VRST $t 34.1 nacist.
p iporofa s,- za vsakovrstna dela krojaške obrti za moike obleke, kakor tudi za izde!ovrtnje p»rila za možke in ienake
ilMn izvrši natančno po meri in ceno.
■v ' H.r':?-«*** .Kupuj pri kov ču in ne pri kovačetu!rf
prafi »'ari pregovor.
To velja po Vs j praviei za moj zavod, kajti I • tak ) velika kupčija, kakoršna je moja, ima zbok (fotove^i pl .f.-vanja volikan^k h množin lilnjfa, in druirih pr -dn «ti, cene si roške, knr mora 1 iti ulednjift v kori-t kup ivaleu samemu.
Krasni uzorci zasebnim odjemalcem Kruti* in franko. — Bogate zbirke nzorcer, kakor šu nikoli, za krojače n frankovuno.
Snovij za obleke.
Penivieti n dimkiiift za telefastito dnini vš i* i no, predpisane snovij m iinifnrme c. k. ir; iiriuluikov, tudi z i veterane, gasilce, teln^ adce, livreje, sukno za liilj.inl in igralne mize, preproge za vozove, Inden. Velika zalega štajerskega, koroš .' gn, tirolskega lodna za gospod ■ iu gospe po izvornih tovarniških cenah r tuko 'diki lzi„ ri kakor t«' ili no more imet! niti dvnjst era koiiknrencija. Največa izber le finega trajnega «ukim v i ajiuodernejših hnrvali za t{ospe. Suliiui ki se dajo prati, |i»tiii ogrtaći od gld. 4 do U i i d., potem tudi potrebščine za krojače (kakor podstave /.a rokavu, gumbi, šivankc, sukanec itd.)
Cene, primerno, pojšteno, trajno, čisto volneno siikneno blago in ne dehar kup cunje, katero vel j« jo komaj odškodnino /a krojača, priporora
Iv. Stikarofsky, |
BRNO Ai,»"ciiuBti"')-
Nnjvcea zaloga tovarn; ke^a su'miii v vredno ti '/, in.lijoi.a goldinarjev. — Pošilja aa le po poštnem povzetju! fiviiril'. I Arentjo in krošnjarji ponujajo nodo<iutni> svojo blago pod znnmko ^Stikarof-f-kega bla\-ok. I).i zabranim vnrunjo p n od jcmnlouv, uazuiiiijnni, da takim ijudeiu ne pro* jH 'liijnin blaga pod noben m pogojem. (i?4) irT^aG&IsaiJL ^HBHHHRHB^IIHSttaCK
Bratje
Riharir ledolo%utolji oglja v sv. niUClF iu, p. trn, priporočajo svoje
zalogo v Trstu: 1'la Pondnres it, 1, IHaggn
drila Valle 'J, vid Matfonulutt 2, t'i (tzzetta
('oriltihiuH V, z ubodom tudi v ulici Torrente
po najnižih oenah. Oglje I. kakovosti knrboninn, kuk. drvn na metre itd. Naroibe so Hpru-inljejo tudi z dop.snico
I Točijo se
[domača
in
ilitraka Izvrstna
W)
Josip Katalan v Rojanu
istih Murvah"
Priporoča se si občinstvu /a obilen obisk.
Dreherjevo
pivo.
Kuhinja je preskrbljena t mrzlimi in gorkitni jedili.
Podpisani jo kupil „en blook" od uto-čiijnn mane trgovino
M. MILIC
na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27.
t r liaziii.uja p. n občinstvu, du doe m jo storil potrebno preskrbeti trgovino t novitn blagom, prodaja dosedanjo blago po
najnižji t'iizpi'odajttlni ceni
I* iporočnjoe ho sla-, »'ovouskt n i olijSiitbtvu za miio^oiirojno obiskovanje, bo oži
Josip liebecli.
Dve stanovanji
vsako z dvriiii Hohami in kuhinjo,
se oddati takoj pri
Matiju Bole-tu v Rojanu hit. 158.
Naznanjam slavnemu občinstvu da sem odprla gostilno
Via Valdirivo itev. 19.
Točim izvrstno istrsko vino :
črno po 36 nvč. liter toelo , 40 „
Izvrstna kuhinja iu točna postrežba. Spoštovanjem Jožefa Čudek.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regis trovana zadruga z ome j onim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
Dajo posojila na menjice in intabulacijn proti O*/, ob refttim, na zastavo srečk in vrednostih papirjev pa proti B'/,'/. obrnutim. Od hranilnih ulog plačuje po 4% obresti. Uradni dnevi ao: Vlaki dan od ». do lij. ure dopoludne in od 3. <'o 5. pupoludno, aeveda izvzemši nedelje in prasnilo-. Izplačuje so vsaki ponedeljek od 11. do 18. uro dopolnilno, iu vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Olavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni debli i •e lahko plačujejo v mosočnih obrokih po 1 gld. tor znaša v-<aki doioi 10 gld.	I(i6—
S^J^O^^rKELJ^TRST^*
>3 v;a C serma št. 16 uhod piazza della Caterma.
/I	('Min/.rof, rtUki rnJaHnlrl/,
V? prodaja po nuverojetnih nizkih cenah vsako-^ vrstna n iglalk.i
^ kolesa (bioykle)
.1	(model ISto),
J	Jamči se za vsako kolo i2 mesecev; kdor ne
4	zn" voziti, nauči ne ga brezplačno. Pošilja se
m	na deželo in na vse kraje. — Opozarju se po-
f	sobno na to, da bo kolesa tudi ilpOIOj^]«js 4 proti nizki odškodnini.
Vozili listi in tovorni tisti v
Kraljevski belgijski poitiii parobrod J (Kl) ST KA UN LI NIK" iz Antverpena
direktno v
New Jork & Philadelfljo
koiineeijonovana črta, od o. kr avatrijuke vladu. Na vprašanja odgovarja točno : kou-ceaijonovani zastop 50 — 1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV VVeyringergaa80 17
lili pri
Josip-u Strasser-n
Stadt - Burenu & ootutnorcielur Correspon« dent der k. k. Oeaterr. Staatsbahnon in innsbruok
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO.
reroi'osporne štrcaljke, slične Vermorelu, samora^is perortospams 'Ircaljke, i zračno stiskalno sesalko, vinske prese vseli vrst, stiskalnice za oiie, liirhtTiike stiskalnice, poboljšanja drobila, pivnićarsko orodje, vinske sesaljke, cevi za vino, stiskalnice za seno in slami, ljutila za koruzo, čistilnica za žito, stroji za odstranjenje skorlj iti.
prodaja po jako znižanih cei.uh pioti jamstvu in n» poikušnjo
IG. HELLER, Dunaj II 2, Prateratr. N. 49.
Ohšiuit ceniki zastonj in franko. Išče prodajalcev z diuge roke. /Wfi>iu m4 miri firtii tntkup"in fvnaivj*i\j.
Aite & Zadnik - Trst
via Nuova, na voglu via S. Lazzaro,
javljata slavnemu občinstvu v Trstu, ckolici iu po deželi, da sta odprla svojo prodajaluico z manifaktnrniin Idagoni. V zalogi nahaja se povsem najnovejše blago, toliko za ženske, kolikor /a možke in deco. Veliki izbor platnu, bombaževim1. perila robcev, k »likor platnenih toliko tudi volnenih in svilnatih po najnovejši modi. Velika zaloga vseli potrebščin za šivilje ili k roj oče. V zalogi nahajajo se vsakovrstni trakovi v raznih barvah in velikostih. Dobivajo so tudi trakovi slovenskih barv za slovenska društva v raznih merah iu širokostih.
Posebno se priporočata čč. gg. učiteljicam v mestu in na deželi za vse potrebščine šolskih ročnih del.
Uzorzi se pošiljajo na zahtevo franko.

Lastnik peliličuo društvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikotu. — Tiskarna Dolenc v Trstu.