Iz ra^snih držav V NAŠI DRŽAVI Zborovanja zopet dovoljena. Z ozirom na pomirjenje političnega položaja v Evropi je notranji minister zopet dovolil zborovanja, posvete ter sprevode po ulicah. Odslej veljajo za zborovanja, posvetovanja in sprevode predpisi zakona o zborovanjih. V DRUGIH DRŽAVAH Angleška in francoska zbornica odobrili v Miinchenu podpisani sporazum. V Miinchenu sklenjeni sporazum sta obravnavali obe angleški zbornici, kakor hitro sta slišaJi iz ust ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Halifaxa podrobna poročila, zakaj je morala Anglija za vsako ceno jadrati v pristan miru pri reševanju sudetskega vprašanja. Ta poročila so zadela na precej zmerno kritiko, v splošnem pa so žela odobravanje spodnje ter zgornje zbornice. — Francosld ministrski predsednik Daladier je dajal račun o svojem nastopu v Miinchenu pred zbornico v Parizu 4. oktobra. Po njegovem govoru je bilo glasovanje o tem, ali parlament odobri zunanjo politiko vlade ali ne. Za vlado je glasovalo 535, proti pa le 57 komunističnih poslancev. Zaradi te ogromne večine je odobrila zbornica vladi kot posebno zaupnico še izredna finančna ter gospodarska pooblastila. Stroški za mirno poravnavo sudetskega vprašan ja. Za mirno poravnavo sudetskega vprašanja so potrošile v to zadevo vplete-: ne štiri velesile pol milijarde dolarjev (22 milijard dinarjev). Največ je izdala Angli-? ja, in sicer 225 milijonov dolarjev, ker jei morala z največjo naglico pospešiti vojne priprave. Italija je potrošila 16 milijonov dolarjev, Nemčija 145 milijonov dolarjev.Od teh nemšMh milijonov odpade 90 milijonov dolar jev na stroške prehrane in prevoza vpoklicanih vojakov v teku zadnjih šestih tednov, 50 milijcnov dolarjev za delavce pri utrjevalnih delih na zapadni rneji ter nekaj nad pet milijonov dolarjev za vzdrževanje sudetskih beguncev. Francija je skupno porabila 130 milijonov dolarjev« Samo stroški železnišliega prevoza ob delni mobilizaciji so zahtevali okoli 30 milijonov dolarjev, med tem ko je vzdrževanje okoli dveh milijonov vojakov zahtevaJo dnevno okoli štiri milijone dolarjev. Rusija v zgornjo vsoto ni všteta, ker ni o njenih pripravah in izdatkih za obrambo Češkoslovaške nobenih zanesljivih podatkov. Vprašanje španske državljanske vojae V noyi luči. Sporaziim štirih velesil v Miinchenu bo sigurno močno vplival na nadaljni razvoj in zaključek španske državljanske vojne, katera se približuje že tretji zimi. Francoska vlada je sklenila, da prizaa Fraiicija priključitev Abesinije k italijanskemu cesarstvu Velika Britanija in Italija že imata davno sklenjeno pogodbo, katera bo stopila takoj v veljavo, če bo uniaknila Italija iz Španije najmanj deset tisoč svojih prostovoljcev. Londonski odbor za nevmešavanje je sklenD, da pošlje svojega predsednika Reminga k nacionalistični španski vladi v Burgos in k rdeči v Barcelono s pozivom, da skleneta premirje, ki naj služi kot uvod v bodoča mirovna pogajanja. Velika Britanija bo po uravnavi sudetskega vprašanja zastavila vse sile, da se ustavijo sovražnosti na Španskem. Za primer pa, da bi .general Franco v zadnjih dneh dosegel odločilni vojni uspeh, potem bi bilo špansko krvavo vprašanje zbrisano brez vmešavanja velesil. — Po tako dolgem času lepega napredovanja in kljub najbolj ljutim bojem ni doslej uspelo generalu Francu, da bi s topovskimi ter puškinimi kroglami in z bombami osvojil vso Španijo. Precejšen del še drže zaseden rdeči in iz tega se ne dajo pregnati. General Franco si j-e izbral v najnovejšem času čisto nov način bombardiranja glavnih rdečih postojank. Pred nedavnim so pribrneli nad rdeči Madrid Francovi bombniki in so spuščali na madridske ulice namesto smrtonosnih in uničujočih bomb pečene hlebčke kruha. — Dne 6. oktobra so priletela Francova letala nad rdeče obmorsko mesto Alicante in so vrgla več sto vreč kruha. Sestradano ljudstvo se je vrglo nad krušne bombe in se jih je polastilo, dasi so se rdeči trudili, da bi naval na kruh preprečili. Mogoče bodo pa krušne bombe vplivale odločilno na konec španske državljanske vojne? Stalin išče krivce za politični poraz v Evropi. Sovjetska politika je doživela v zadnjem času v Evropi popoln poraz. Rusija je povsem osamljena in to je razkačilo Stalina, kateri si bo ohladil onemoglo jezo nad lastnimi pristaši. Glavni krivec političnega poraza komunizma je sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Po najnovejših poročilih je sovjetska tajna policija napravila v Moskvi v zunanjem ministrstvu obsežno preiskavo in je zaplenila cele to- vorne avtocmobile obtežilnega gradiva. — ¦Dalje časa že manjkajo poročila o maršalu Blucherju, poveljniku na Daljnem vzho<3u. Sosedi Rusije poročajo, da je bil Bliicher na Stalinovo povelje aretiran y Sibi- riji. Z maršalom vred so vtaknili pod kljuc 43 njegovih generalov, kateri so tvorili generalni štab sovjetske vzhodne armade. Šest političnih komisarjev daljno-vzhodne vojske so že ustrelili. .