Leto VIL, št. 37 („Jnfe»* wu to%*y LJubljana, ponedeljek 10. septembra 1934 Cena 1 Din Upravnistvo; Ljubljana, Knafijeva ulica &. — Telefon št. 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. [nseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 8t.ll. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Poneaeijaaa izuaja »Jutra* uxuijo vsak ponedeljek zjutraj. ,— Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašaJ-cib dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125 In 8126. Maribor: Gosposka ulica IL Telefon 6t_ 244a Cd je: Strossmayerjeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Kraljeva zahvala topliškim junakom Nj. Vel. kralj se je osebno udeležil odkritja spomenika padlim junakom v Prokuplju, središču slovite topliške pobune 1.1917. Prokuplje, 9. septembra, č. Danes so junaške Toplice, ki jim je Prokuplje središče, proslavili veliko narodno svečanost, ki se je je udeležilo več desettisočev prebivalstva iz vseh krajev naše države. Prišli so ljudje iz Zagreba, iz Slovenije in z juga, da proslave spomin na velike boje za osvo-bojenje in zedinjenje in da vidijo posvetitev nove prokupeljske cerkve. Že včeraj so začeli prihajati tisoči in tisoči gostov, tako da zanje ni bilo niti prostora v mestu. Danes je bil naval množic še večji. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami in zelenjem. Od postaje do cerkvenega hrama je stalo mnogo slavolokov z dobrodošlicami in drugimi napisi. Prisotni so bili med drugimi predsednik vlade Nikola Uzunovič, predsednik skupščine dr. Kumanudi, predsednik senata dr. Tomašič, vojni minister general Milovano-vič, ministri dr. Novak, Maksimovič in De-metrovič ter mnogo poslancev in senatorjev. Navdušen sprejem Nj. Vel. kralja Prihoda Nj. Vel. kralja so pričakovali danes zjutraj. Na postaji so se zbrali zastopniki oblastev na čelu s predsednikom vlade g. Nikolo Uzunovičem. Točno ob pol desetih je privozil vlak. Desettisočem ga je napovedalo topovsko streljanje z bližnjega hriba. Kralj je izstopil veder in nasmejanega obraza od množice pozdravljen z nepopisnimi ovacijami. Tudi vladarjeva vožnja po mestu je bila pravi triumf. Po ulicah je stala na obeh straneh nepregledna množica ljudi, ki so navdušeno vzklikali in pozdravljali svojega vladarja. Pred cerkvijo so sprejeli kralja vsi člani vlade, generaliteta in ostali odličniki, v cerkvi sami pa patri-jarh Varnava s svečeniki. Patriarh Varna-va je imel kratek nagovor, v katerem je podal zgodovino starega hrama, izvirajo-čega še iz dobe pred Nemaniči, in popisal boje in junaštva Topličanov od srednjega veka pa do svetovne vojne. Svoj govor je zaključil z željo, naj bi se dosegla sloga med ljudmi in narodi — cilj, po katerem hrepeni tudi naša vlada pod modrim vodstvom našega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Govor je patriarh zaključil z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander! Vsi prisotni so navdušeno pozdravili patriarhove besede in burno vzklikali kralju, kraljevskemu domu in močni Jugoslaviji. Po cerkvenih obredih si je kralj ogledal prokupeljsko cerkev, nato je pa krenil s patriarhom pred spomenik, ki stoji sredi mesta na glavnem trgu. Vso pot do spomenika, dolgo 2 km, so obstopile ogromne množice, ki so neprestano navdušeno pozdravljale svojega vladarja. Ob 10.30 je po-vorka dospela pred spomenik padlim To-pličanom. Reliefi na spomeniku predstav-ljajo glavne dogodke topliške vstaje leta | 1917. Pročelje spomenika kaže kralja Pe- • tra I. ter tedanjega regenta in sedanjega kralja Aleksandra. Pred spomenikom so zavzeli mesta vojaki 2. pehotnega polka, eskadron konjenice in baterija poljskega topništva ter množica če trnkov s 60 zastavami; vsi ti četniki so se udeležili topliške vstaje in drugih bojev v svetovni vojni. Dalje so se razvrstili okoli spomenika Sokoli ter zastopniki nacionalnih društev iz vse države. Ko je kralj med frenetičnimi ovacijami stopil na tribuno, je patriarh Varnava z asistenco začel cerkvene obrede. Po končanih obredih je predsednik odbora za zgradbo spomenika odvetnik Ješevič pozdravil Nj. Vel. kralja in ga prosil, naj odkrije spomenik. Svoj nagovor je zaključil z besedami: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander! Naj stoji ta spomenik v večno slavo Topličanom, v čast in znak veličine Jugoslavije! Množice so burno pozdravile ta vzklik. tako izvesti mobilizacijo, mora zmagati. (Burno in navdušeno pritrjevanje). Zaradi svojega obrr.» jnega položaja in zaradi dogodkov, ki so se pričakovali, je bilo Prokuplje koncentracijsko vežbaljšče za vse mlade vojake in dobrovoljce, ki so semkaj prihajali iz vseh krajev naše današnje Jugoslavije, za vse naše brate Srbe, Hrvate in Slovence, ne glede na vero, poklic in starost. Tu so se pripravljali, da pojdejo v sveto borbo za osvoboditev. Sledile so zmage za zmagama: vsaka med njimi je bila pomembnejša. A Toplicami še zmerom niso odn-e-hali. Bili so kmalu na glasu, da so najboljši vojaki med vsemi. Ni 'bilo tako težkega položaja, da ga oni ne bi zavzeli. Topličani so neprestano hitelj naprej, da maščujejo Kosovo. Ni bilo kraja, ki ga ne bi bla oškropila njihova kri. Prišel je mir m z njim duhovno delo za povzdigo naših osvobojenih bratov. Toda prišli so potem še težji in velidastnejši dmevi. Prišlo je leto 1914. Naš narod je dobil apel, da brani svojo svobodo. In tedaj se je spet videl isti elan pri prost a ku, častniku in generalu. Prisiljeni smo bili prejeti neenak boj On prestajali smo ga leta in leta na način, da se nam ie svet čudil. Kdor je videl, kako smo sprejeli mogočnega neprijatelja in kako so Topličani sodelovali v onih glavnih bojih v začetku velike vojne mora razumeti današnje navdušenje Iti prisotnost tolikih desettisočev iz vse> države. In ko se z vami vred danes klanjamo v p:eteti s-pominu padlih top-liških junakov, moremo s popolnim zaupanjem gledati v bodočnost.. Naj se zdi svetovni položaj še tako zapleten, ne stojimo pred nikako vojno nevarnostjo, ne možnostjo. Minilj so časi, ko je bilo moči jemati tujo zermljo. Izolirane vojne v Evropi niso več mogoče. Če bi prišlo do vojne na enem kraju, bi bik vsa Evropa v plamenih. A če bi do tega prišlo, se nam po zaslugi modre zunanje politike pod modrim vodstvom Nj. Vel. kralja (burno vzikli-kanje kralju) ni treba bati nikakih komplikacij, ker prinašamo v naša prijateljstva pravljično zvestobo in lojalnost, prav tako pa tudi sami brezmejno verujemo v zvestobo naših prijateljev in zaveznikov iz Male antante in Balkanske zveze ter v veliko in močno prijateljsko Francijo (Živela Francija!). Če ne bi bilo nobene droge sile, Je že to tolikšna sila, da bo onemogočila vsak poskus kršenja mira v Evropi. Zato se ničesar ne bojimo. Naša pripravljenost je v moralni in nacionalni vzgoji. K temu dodajmo še materijaino pripravljenost naše vojske (Živela vojska!). Res da nimamo toliko letal kakor drugi, toda zato imamo sokolje oči Ako vam bo kdo deial: Nimate zadosti težkega orožja, boste odgovorili: »Boj ne bije svetlo orožje, boj bije srce Junaka« (Burno, frenetično ploskanje in vzklikaaje). Naš narod se je v hudih časih pokazal heroja. Spričo težav, ki vladajo i pri nas i okoli nas, pravimo na ves glas: Ničesar tujega ne maramo, toda nihče naj se nas ne dotakne, zakaj doživel bo isto, kar so doživeli v zadnjem času prav vsi, kateri so nas napadli. (Burno vzklikanje in pritrjevanje.) Predsednik vlade je nato sporočil, da se bo po izrecnem nalogu Nj. Vel. kralja vrnilo Prokuplju prvostopno sodišče, ter da je kralj za dovršitev Sokolskega doma podaril 20.000 Din. G. Uzunovič je zaključil: Prejmite zahvalo in priznanje kraljevske vlade za vse, kar so vaši predniki storili, kar še morate storiti in boste gotovo storili, kadar domovina od vas zahteva. Naj živi Nj. Vel. kralj! Naj živi Jugoslavija! Naj žive junaški Topličani! Nagovor Nj. Vel. kralja Za dr. Ječevičem je govoril predsednik občine Juraškovič, nato je pa v največji tišini izpregovoril Nj. Vel. kralj. Topličani! Ta spomenik, postavljen v slavo padlim junakom, je izraz hvaležnosti do njihovih del in njihove požrtvovalnosti. Hkrati je zgodovina osvobojen ja Toplic do topliške pobune in solunske fronte. Spominja nas tega, da so drugi padali, da bi vi postali svobodni. Toda vi in bratje vaši ste padali ne samo v obrambo svojega doma, temveč tudi, da bi drugim prinesli svobodo. Pod tem spomenikom ne bodo počivale kosti vseh mučenikov-junakov in nikoli jih ne bo sveta cerkev vseh posvetila, a vendar jih ta spomenik vse veže duhovno, spajajoč cele generacije vojnih podvigov. Šumadijska Srbija, ki je vstala iz plamena stare Karadjordjeve vstaje, je stvorila s svojo krvjo svobodo Topličanov, a nova Toplica, vredna Milana Top-ličana, Jovana Desančica in starega Juga Bogdana in njegovih desetih Ju-govicev, je razsvetlila obraz i sebi i svoji zemlji, ko je napočil usodni trenutek, da se osvobode tudi drugi neosvobojeni bratje. Njen drugi polk, legendarni in železni, je ponesel topliško ime daleč, kar poudarjam tudi pri tej priliki kot vaš vrhovni poveljnik. Vse to bo poznim rodovom pripovedoval ta spomenik, tujcem bo pa povedal tudi to, da se duša naroda vselej in v vseh prilikah upre proti vsemu, kar je naperjeno proti naciji in etnografskim mejam. Iz tega odpora je vstala proti usodi in njenemu pritisku pobuna v Toplici in Jablanici, ki je zahtevala toliko žrtev, toda s svojo junaško borbo proti silni premo« je ovenčala z večno slavo ves ta kraj. Ta narodova osvoboditeljska in svobodoljubna težnja, brez katere ni prave požrtvovalnosti in resničnega junaštva in kateri je posvečena tudi ta današnja rodoljubna svečanost, je združila pred vsem novo in staro Srbijo, potem pa tudi vso Jugoslavijo v isto usodo in isto nacionalno državo. Takšni spomeniki in grobnice rastejo širom vse države. Naj bodo vsem stalen opomin, kako dragocena in krvava nacionalna pridobitev je svobodna država in kako smo jo vsi dolžni budno in vestno čuvati. Tudi pri tem boste vi med najboljšimi. Prepričan sem o tem, zakaj v borbi se spoznajo junaki. S tem prepričanjem odkrivam ta spomenik in ga izročam vam in vašim potomcem. Slava padlim! Živeli Topličani! Živela Jugoslavija! Kralj sam je odkril spomenik Govor Nj. Vel. kralja je zbrana množica poslušala z največjo pozornostjo. Ko je končal, je iz 30.000 grl zaoril vzklik: Naj živi naš gospodar! Burnega vzklikanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Po končanem govoru je kralj odkril spomenik Obenem je položil predenj prekrasen srebrn venec z napisom: Topliškim junakom — Aleksander. Med odkrivanjem spomenika sta krožili nad mestom dve eskadri letal. Ko se je kralj vračal na tribuno, sta pristopila k njemu oče iji mati vojvode Voj> noviča. Kralj se jc rokoval z njima in ju tolažil: Ni vama treba žalovati za junaškim sinom, ko ga tolikšna množica slavi! Med tem je prišla h kralju tudi vdova vojvode Koste Pečanca; tudj njo je kralj s toplimi besedami pozdravil. Nato se je vršil pred kraljem defiJ-e čet. med katerim so položiti pred spomenik več sto vencev iz vse države, med njimi vence predsednika vlade. predsednika senata in narodne skupščine, ministra vojske m mnogih nacionalnih društev. Po končanem defiteju je ostal Ni. Vel. kralj v kratkem razgovoru s predsednikom vlade, senata in narodne sfcapščine, nato se je pa odfcefiai na po- stajo. Ko se je poslovil od predstavnikov, •je vstopil v vlak, ki je kmalu nato odpeljal. Govor predsednika vlade GpoMme je bil banket za 400 gostov. JJdeležiiH so se g® patrijailh Varnava, čla-■nj vlade s predsednikom Uzunovičem in mnogo visokih dostojanstvenikov. Pri kosilu je med dragimi spregovoril tudi predsednik Uztmovič. Reke4 je: Kraljevska vlada smatra za svojo dolžnost, da se danes po svojih delegatih pred tem spomenik jm pokloni pred padlimi Topličani! od leta 1912. dalje, rednim četam kakor tudi vstašem. Cez kakih dvajset dni bo poteklo 22 let od tistega velikega dne, ko je bila proglašena mobilizacija vse srlbJtke vojske. Druga prodflupeAjska. komanda je M a največja in v njej se je mobiliziralo največ našiih sokolov. Vsakdo bi rekel, da je nemogoče tod mobilizirati in opremiti 60.000 vojakov. Toda prišlo jih je 64.000! Drugod so šteli odstotke onih, ki niso prišli, mi smo pa morali šteti odstotke ti-sEh, ki so preveč prišli! Narod, ki zna SLAVNOSTNI DNEVI V LJUBLJANI Sijajen uspeh festivala slovanskih plesov in slovanske glasbe — De-settisoci gledalcev - Manifestacija kmečke Ljubljana, 9. septembra. Petkovo festivalsko prireditev je najprej velikodušno blagoslovilo nebo s toplim večerom, ki ni dal slutiti septembra. Že nekaj časa pred začetkom prireditve je zavladalo na sokolskem telovadišču radostno razpoloženje. Počasi so skozi slavnostni vhod dotekale množice občinstva in polnile tribune in stojišča. Zdaj pa zdaj se je pojavila kakšna skupina sodelavcev v narodnih nošah. Prihajali so na telovadišče s svojo godbo ali s petjem in se razvrstili okrog plesišča, ustvarjajoč enega najpestrejših špalirjev, kar smo jih kdaj videli. Vsemu telovadišču so dajale prevladujoči značaj barve. Barve trobojnic, barve narodnih noš, pa še druge barve v vseh odtenkih tja do rjave množice zagorelih kopalcev v »Iliriji«, ki so dolgo kljubovali večernemu hl^du, in do dekorativnega rumenila oblakov nad mestom. Kmalu po 17. uri se je široko telovadišče do dobrega napolnilo. Godbeni paviljon je zasedel orkester »Sloge«. Nismo pogrešali filmskih operaterjev, radijskega mikrofona, zvočnika. Pripravljeni so bili reflektorji. In poleg teh značilnih znakov sodobnosti so se razvrstili ljudje v starinskih nošah, v krojih, ki so plod docela drugačnega življenjskega stila, priča sive davnine, legendarne slovanske minulosti. Po sviranju »Sloge« in govoru podžupana Jarca, ki ga je radio prenašal tudi nenavzočim tisočem širom naše domovine in preko njenih meja, so namesto Zilja-nov otvorili plesno slavnost Bolgari pod vodstvom prof. Gjonova iz Sofije. Občinstvo jih je navdušeno pozdravilo. Vzlic temu, da njihova skupina ni številna, so s svojim živahnim nastopom takoj napolnili dovolj veliko plesišče. Njih nastop in plese so spremljale gajde in gusle. Zaplesali so horo. Krasne barve narodnih noš so se ubrano zlivale z ritmom plesa. Ples te skupine očitno kaže neko kulturo, ki prehaja iz ostrih gibov narodnega plesa v rahel rafinement umetniškega stila. Njih ples je bil temperamenten, spremljan s prešernimi moškimi vzkliki in vriski, ves predan nebrzdanemu občutju življenjske radosti. V njem je prevladoval moški ži-velj, ki je erotiko plesnih gibov spajal z vidnimi izrazi junaštva. Morda žive v ho-ru poleg slovanske melodijske in ritualno-plesne posebnosti tudi kakšni prabolgar-ski, orientalski motivi. Nastop Bolgarov si je takoj pridobil pozornost občinstva. Druga točka je bilo starodavno Črnomaljsko kolo, ki ga je organiziralo društvo »Bela Krajina«. Plesale so ga ženske iz Bele Krajine, vse v noši te pokrajine. Belo kolo se je ob petju starih plesnih pesmi razvijalo po plesišču kakor živa ilustracija k slovanski pravljici. Iz prvotne obredne zmernosti je naraslo k tempera-mentnejšemu plesu, izražajočemu svatov-sko radost mladega življenja. Tretje je bilo istrsko kolo. Ples Istra-nov je po svoji vnanji enoličnosti (skoraj nobenih širokih gibov, nobene razposajene sproščenosti, kakor pri šumadijskem kolu) verna podoba istrskih tal, ki so ga in-spirirala narodni duši. Iz njega čutiš nekaj prastarega. Enolična, monotona melodija dvojnic mu daje otožno spremljavo, ob kateri se samo kdaj pa kdaj razživi v strastnejši ritem. In vendar je tudi ta ples v vsej svoji ritmični vzdržnosti prežet z erotičnimi motivi. Redkokdaj je vizija Istre, »sirotice Istre«, vstala tako živo pred nami kakor ob spremljanju tega kola, ki ga je poslalo na naš festival zagrebško emigrantsko društvo »Istra«. šumadijsko-resavskoJevačko kolo so iz-vajali plesalci iz Dubokega pri Jagodini. Muzikalno in koreografsko ima to kolo nekatere splošne značilnosti srbskega kola, pa tudi nekatere interesantne lokalne posebnosti. Iz njega čutiš življenjski vzgon ljudstva, ki živi na plodovitnejših tleh in si lahko privošči več radosti Godba živahno sodeluje s plesalci in soustvarja občutje vedrega razpoloženja. Tu je ples res ples, ne ceremonija. Zal da je vnanjo učinkovitost nekoliko motila neenotnost nošnje (ljudski plesalci s kravatami!). Kolo z otoka Krka je temperamentnej-še od istrskega. Poseben ton mu dajejo moške narodne noše, ki spominjajo na mornarje. Kolo je mobno razgibano in ga posebno označuje to, da se večkrat razplete v posamezne plese, »trojke«, ki jih pleše plesalec z dvema partnericama. Za krškimi otočani so zopet nastopili Bolgari in zaplesali nekoliko narodnih plesov, v katerih se kažejo junaški in delno humoristični motivi. Videti je, da je pri Bolgarih, prav kakor pri Rusih, še veliko tvornega smisla za narodni ples. Odtod lahko naša domača koreografija in plesna glasba pričakujeta še marsikako originalno vzpodbudo. Ob drugem nastopu Bolgarov se je že toliko zmračilo, da so osvetlili plesišče žarometi. Plesi v umetni luči in v polmraku celotnega okolja so imeli svojevrsten čar. Mnogo živahnosti so prinesli na plesišče Slovaki iz okolice Novega Sada, ki jih je privedel v Ljubljano predsednik Slovaške Matice dr. Jan Bulik. Plesali so slovaško kolo ali besedo. Za širše občinstvo je bil to po vnanji dekorativnosti in plesni razgibanosti višek večera. Slovaško kolo je ritmično tako slikovito, kakor so pestre barve njihovih noš. Je odraz mladega, svežega, kulturno neizčrpanega naroda, ki kaže polno življenjsko silo. Razigrano in sproščeno se odvija kolo, motiv za motivom se živo menjava in razen majhnih ga-lantnosti ni v njem nič ceremonijelnega. Kajpak, k vnanjemu uspehu je dokaj pripomoglo tudi veliko število sodelujočih. Igrala je godba »Sloge«. Prvi festivalski večer je zaključila junaška igra »Rusalije«, ki so jo izvajali gostje iz Gjevgjelije. že njihove noše kažejo, da so vidno oddaljeni našemu stilu. Nehote pomislimo na Grke. Njihova plesna igra je bila po glasbi in po plesnih formah povsem svojevrstna na tej plesni re viji. Iz nje se je oglašalo nekaj legendarno davnega in oddaljenega današnjemu življenjskemu, občutju. Oživili so vizijo macedonskih iger in junaških tekem. Plesali so s sabljami. Redko folklorno doživetje. Prireditev se je končala šele ob pol dvajseti. Zdi se, da bi prireditelji samo pripomogli k učinku, če bi nudili nekoliko manj, morda skrajšane plese, in ako bi bili odmori malo krajši (dasi jih je izpolnila godba »Sloge«). Dve uri in pol trajajoča prireditev je utrujala ljudi celo pod milim nebom. V splošnem pa je imel prvi plesni večer na prostem velik uspeh. Pokazal je izvirnost in ne izčrpano bogastvo slovanskih plesov, ki po umetniški vrednosti daleč prekašajo primitivne koreo-grafske posnetke in z jazzom združene plesalske »iznajdbe« povojnega časa. Manifestatlven sprevod narodnih noš Včeraj so festivalske svečanosti s slovesnim obhodom narodnih noš po mestu in z nastopom Poljakov, Istranov, Baranj-cev, Bunjevcev in Korčulanov na plesnem prostoru dosegle svoj višek. Mesto je bilo že na vse zgodaj na nogah. Ljubljančani in številni gostje od blizu in daleč, ki so prihiteli na festival, so že mnogo prej, preden je sprevod narodnih noš ob 10.30 krenil po Bleiweisovi, Gosposvetski, Tavčarjevi, Miklošičevi cesti čez Marijin trg: in Stritarjevo ulico do mestnega magistrata in potem dalje po mestu, zavzeli mesta na trotoarjih ob vsej tej progi, da bodo v špalirju pozdravili mimohod. Mladi in stari so bili enaki v svoji vnemi in so čakali uro, dve uri na svoji postojanki in se ves čas nestrpno ozirali v smer, v kateri jo bil napovedan obhod. Vsa okna in balkoni ob cestah in trgih so bili zasedeni od gledalcev in marsikje so si pripravili cvetja, da bodo ž njim pozdravili slovanske goste! Prav veličastno sliko je nudila množica pred pošto, na Marijinem trgu, kjer je za- vzela vse stopnišče pred cerkvijo, Predeč, nov spomenik in trimostje, in pa na Mest. nem trgu, kjer je bil napovedan pozdrav, ni nagovor. Sprevod so otvorili skavti kot reditelji, za njimi skupina kmečkih fantov na konjih in sokolska godba z dirigentom Schweigerjem. Nato so stopali Bolgari r svojih preprostih, skromno lepih nošah in s praporom na čelu, pa Poljaki in Poljaki, nje v rdeče in zlato vezenih bluzah, vse v cvetju in trakovih, in bratje čehoslovaki, fantje v črnih plaščih in klobukih, dekle, ta v rožnatih krilih. Potem je sledila revija jugoslovenskih ljudskih noš. Najprej' znamenita skupina Korčulanov iz Blata, ki so tako naglo osvojili simpatije Ljubljane in vsega festivala, z veliko državno trobojnico na čelu, s starinskimi meči ob bokih in s svojim turobnim bobnom. Pa lirično lahke, bele slavonske noše iz An_ drijevcev pri Brodu, Baranjei od Belega Manastira v črnih škornjih in kosmatih šubarah in njihova dekleta v dragoceno pestrih oblekah, dekleta in fantje v temnih odelih iz Dobrinja na Krku, pa fantje in dekleta v kratkih črnih krilih iz Dubokega pri Jagodini. Za njimi četa iz Djevdje-lije s skrajnega juga v rdečih opankah hi rdeče in rjavo vezenih nošah, žene posebej apartno oblečene, možje pa s svetlimi handžari v rokah, mrki in lepi, kakor je bila mrka in lepa borba Srbov s Turki za svobodo. Pa spet lahke, bele, z rdečim tkane obleke Lupoglavcev in njihovih žen iz Hrvatskega Zagorja, pa naši Slovaki od Novega Sada v visokih škornjih in dekleta, vsa v srebru in barvah, pa Srba od Po*a-revca in od Skoplja v črnem in rjavem, pa spet Subotičanke v rožnatih odelih, možje pa v črnem in v škornjih. In potem Bele Kranjice iz Adlešičev v pisanih rutah ia krilih in njihovi fantje, pa Crnomaljci in Crnomaljke prav tako v belem, I strani v temnih rjavih suknjičih in Istranke v rdečih rutah in rožnatih predpasnikih. Za godbo »Sloge« z dirigentom Svetelom pa morje slovenskih narodnih noš in na koncu skavt je. Tako je šel sprevod po mestu, povsod navdušeno pozdravljan od gneče občinstva in zmerom iznova zasipa van a cvetjem. Skoraj slednja skupina je imela svojo originalno godbo s seboj in godci, ki so venomer godli, so vzbujali mnogo zanimanja. Na Mestnem trgu se je sprevod, pred katerim je vozil avto zagrebškega »Svetlou tona« s tonfilmskim aparatom, strnil t zbor pred mestno hišo, kjer so z balkona pozdravljali mimohod gostov ban dr. Ma. rušič, mestni župan dr. Puc s soprogo, sre-ski načelnik Znidaršič, brigadni general Jovanovič, soproga divizijonarja Cukavče-va in dvoma dama Tavčarjeva. Zastopniki narodnih noš iz Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške in Poljske so položili k spomeniku kralja Petra lep venec z narodnimi trakovi vseh štirih držav, župan dr. Pue je s kratkim nagovorom pozdravil vse goste, predvsem Cehoslovake, Bolgare in Poljake ter izrekel obžalovanje, da Slovenci od onkraj Karavank niso smeli na to veličastno kulturno narodno slavje. Pri tej priliki je množica občinstva, ki je izpolnila trg, navdušeno vzklikala Korošcem. V svojem govoru je dr. Puc naglasil, da je raz. nolika pestrost slovanskih narodnih noš, ki jo kaže sprevod, obenem značilno znamenje slovanske vzajemnosti. V tej raznolikosti je naša vrednost, vse nas pa veže ena duša in ena kri. Z vzkliki Jugoslaviji in slovanski vzajemnosti je g. župan sklenil svoje besede, godba pa je intonirala državno himno. Med občim navdušenjem, ki je zajelo vse mesto, in med mnogo cvetja, ki se je vsipalo z oken, se je sprevod pomikal dalje čez Mestni trg, čevljarski most. Dvorsko nabrežje in Dvorski trg. Kongresni trg, šelenburgovo ulico in Aleksandrovo cesto ter po Bleiweisovi cesti do velesejma, kjer so se skupine razšle. Kakor že v petek ves dan, se je tudi na praznik in nedeljo vse mesto razvilo v eno samo lepo, decentno, veselo pieaSCe. Poaameme skupine so na ulicah, na vrtovih in po lokalih. improvizirale plese ob spremi jevcu nju svojih dud, frul in tamburic in so zmerom privabile mnogo radovednega, hvaležnega občinstva. Drugi veliki plesni nastop Ob 3. popoldne se je nato vršil drugi veliki plesni nastop na sokolskem telova-dišču v Tivoliju, ki je bil vse te festivalske dni vobče prizorišče največjih in najzanimivejših atrakcij. Zaradi praznika je bilo zanimanje občinstva tokrat še mnogo večje kakor prejšnji dan in pred impozantnim portalom na voglu Lattermanovega drevoreda se je že mnogo pred priče tkom, pa tudi ves čas, kar so trajali plesi, stekalo celo morje ljudi. Pri vhodu je bila tolikšna gneča, da so reditelji samo z velikim naporom vzdrževali red. Tribune in stojišča so bila zasedena do zadnjega kotička, mnogo ljudi pa se je moralo zadovoljiti s tem, da so skozi špranje v zidu od daleč gledali nastope ali preko zidu poslušali preproste, pa zanimive ljudske orkestre, ki so spremljali plese. Na prireditvi je sodelovala že-lezničarska godba »Sloge« z dirigentom Svetelom, v odmorih pa je zapelo nekaj pesmi okrog 320 pevcev in pevk združenih zborov Hubadove župe pod vodstvom pe-vovodij Premelča in Venturinija. Ples so otvorili Poljaki s krakovjakom in obertasom. Nastopili so v treh parih, dekleta v lepih rdečih in modrih oblekah in visokih rdečih čevljih, fantje pa v belih odelih in škornjih z ostrogami. Njihova plesa sta vzbujala mnogo občudovanja in priznanja, saj so Poljaki pri nedavni mednarodni plesni tekmi na Dunaju odnesli prvo nagrado. V celoti pa je izvedba njihovega dela napravljala vtis, da imamo pred sabo umetno vigrane baletne plesalce, ki ne podajajo samo narodne geste in ritma, temveč so iz ljudskih plesov napravili individualno poglobljene varijante. Za njimi so nastopili naši Istrani z buzetskim kolom ob spremljavi stare istrske godbe z vijolino, trompeto, kontrabasom in klarinetom. Njihov preprosti ples, pri katerem so se zbrali mladi in stari ljudje in ki je pokazal mnogo pestrih figur, je žel mnogo dobrodušnega odobravanja. Sledilo je ba_ ranjsko kolo, ki so ga zaigrali fantje in dekleta od Belega Manastirja, dekleta v pisanih predpasnikih in s srebrom tkanih bluzah, fantje pa v visokih škornjih in črnih šubarah. Zaplesali so baranjec, staro in novo baranjsko kolo ter devojačko kolo. Nato spet Poljaki z mazurko, kakor se pleše v okolici Loviča, in s trojakom iz Zgornje šlezije. Mnogo navdušenja je vzbudil zlasti drugi ples, ki v lepih figurah simbolizira borbo dveh fantov za dekleta. Poljski plesalci, ki so pri vsakem plesu presenečali z novimi, zmerom lepšimi oblekami. so morali na koncu dodati svojemu trojaicu še nekaj varijant, s čimer so se vnovič izkazali za umetnike v plesu. Nato »o prišli fantje in dekleta iz Subotice z tnmjevačkim in momačkim kolom. Dekleta Ljubljana, 9. septembra. Včeraj in danes je proslavila osrednja organizacija kmečke mladine, Zveza društev kmečkih fantov in deklet, svojo desetletnico z nizom slavnostnih prireditev v Ljubljani. Delegati in drugi člani društev so se v lepem številu zbrali iz vse Slovenije, zlasti pa iz ljubljanske okolice. Ako ne bi gospodarska kriza tako zelo pritiskala zlasti na našega kmeta, bi bila udeležba brez dvoma še mnogo večja. O važnem delu. ki ga v prosvetnem, stanovskem in na-cionalno-vzgojnem pogledu vrši organizacija kmetskih fantov in deklet, je »Jutro« že pisalo. Podrobno sliko dela v preteklem letu pa je podal včerajšnji redni občni zbor Zveze, ki se je vršil popoldne v restavraciji »Pri Levu«. Poročila navajajo, da se je število društev pomnožilo za 44 ter da je bilo skoro 100 raznih tekmovanj iz kmečkega dela, zlasti tekem koscev in žanjic. Odseki zveze so za občni zbor pripravili celo vrsto predlogov in resolucij, ki izražajo med drugimi željo, da bi Zveza sodelovala z bansko upravo pri kmetijskem pospeševalnem delu. ter poudarjajo idejne in tova-riške stike med članstvom zveze in med Sokolom. Zveza naroča društvom, naj ne prirejajo veselic kot takih, marveč naj vedno glavno pažnjo posvečajo prosvetnemu, vzgojnemu ali športnemu delu vsake prireditve. Resolucija socialno gospodarskega odseka pravi v svojem uvodu, da je sedanje krize v veliki meri krivo dejstvo, da kmečki stan ne more svojih interesov primerno uveljavljati v zakonodaji in gospodarstvu; zato naj se ustanovijo kmetijske zbornice s soodločujočim glasom pri stanovski gospodarski zakonodaji in pri vseh upravnih ukrepih, ki zadevajo kmetijstvo. Gospodarska politika naj prvenstveno pospešuje kmetijstvo in pa ono industrijo, ki je v organski zvezi s kmetijsko produkcijo. Vendar to pospeševanje ne sme iti tako daleč, da bi škodovalo kmetijstvu. Vnovčevanje kmetijskih pridelkov in nabavo gospodarskih potrebščin naj prevzame kmečko zadružništvo. Ne sme ostati samo pri sedanji zaščiti kmetov in denarnih zavodov. Ves oni iznos obresti, ki presega predvojno obrestno mero (za vloge 3.5 do 4, za posojila 5 do 6 odstotkov), naj se odpiše in obrestna mera za bodoče še dalje zniža. Država mora najti sredstva za saniranje prezadolženih gospodarstev, to pa brez škode za vlagatelje. Država naj najde način, da se čimprej obnovi likvidnost denarnega trga. Javne korporacije in oblastva naj preskrbe sredstva za ustanovitev zdravstvenih domov po vsem podeželju, tako da se vsakomur omogoči brezplačna zdravstvena zaščita. Resolucija kulturnega odseka pravi, da je treba vzgojiti kmetsko mladino tako, da se bo lahko samostojno opredelila glede življenjskega nazora, pri tem pa ji vcepiti ponos pripadnosti h kmetskemu stanu. Nihče ne sme izrabljati imena in prireditev Zveze kmetskih fantov in deklet v politične namene. S sodelovanjem ostalih kmetsko-mladinskih organizacij po drugih državah, zlasti slovanskih, se bori Zveza za mednarodno solidarnost kmetstva v blagor svetovnega orača. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji predsednik Ivan Kronovšek, za podpredsednika pa Tine Janhar. Po občnem zboru se je vršil na Bellevueju prijateljski sestanek, ki so se ga udeležili so nosila dolge kite in rože t laseh ter rožnata krila, fantje pa srebrno pestre bluze, visoke škornje in jahalne hlače. Podali so dva lepa. tiha, vase zamišljena ritmična plesa. Prisrčno originalen je bil nastop Lupo-glavcev iz Hrvatskega Zagorja, ki so za-plesali drmeš, staro sito, polko, dučec in ciganico. Ko so s svojim orkestrom s tam-buricami stopili na plesišče, fantje ▼ dolgih belih hlačah s pisanimi rutami okrog vratu, dekleta pa z rdečimi rutami na glavah, so se najprej globoko priklonili. Plese so izvajali z brhko lahkoto in vriskaje ter so med rajanjem in vriskom na koncu odšli s plesišča. Poljaki so nato v originalnih kostumih izvajali še znameniti ples Go-ralov. Nato pa so nastopili Korčulani s svojo slavno kumpanijo. To je stara viteška igra, ki z napol religioznimi občutji spominja na davno borbo Korčulanov z gusarji. Je to pristna jugoslovenska narodna igra, ki nam ohranja sliko življenja kor-čulanskih vasi v srednjem veku, ko so še morski roparji križa rili po Jadranu. Borben in zanosen je že samo način, kako pri-hajajo plesalci iz Blata S.a plesišče. Pred njimi prapor, tamburlin in dude, nato pa vrsta mož v pestrih narodnih nošah s starinskimi meči ob bokih. Za njimi gredo žene v belih dolgih krilih in belih bluzah, z rdečimi trakovi v laseh. Z bojnim klicem stopijo možje na oder, žene samo gledajo zdaleč. Vojvoda pred pričetkom igre poklekne in moli, kakor je včasih molil poveljnik pred bojem za zmago. Plesalci iz-vlečejo meče in med sviranjem dud se prične ples, ki vsebuje vse polno pestrih, zanimivih, težkih variant, ki nazorno prikazujejo borbo otočanov z gusarji. Ples je lep in zanimiv, toda v primeri s prvim delom popoldanskega nastopa, ki je bil pester in razgiban, se je zdel malo dolg in monoton. Korčulani pa so nas vkljub temu prepričali o svoji bogati tradicionalni plesni kulturi. Impozanten zaključek S tem je bil včerajšnji popoldanski nastop končan. Enako živahno pa je bilo snoči, ko so prvikrat dajali opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, in danes popoldne, ko je v »Prodani nevesti« pod milim nebom gostovala Narodopisna společnost iz Plznja. Zvečer so se nadaljevali in končali slovanski plesi na sokolskem telovadišču ob veličastni razsvetljavi reflektorjev Nastopili so med drugimi še Beli Kranjci iz Adlešičev, kmetje in kmetice iz Skoplja, črne gore. Slavonci iz Andrijevca, šumadinci od Po-žarevca, Korčulani z moreško in Bolgari, ki so bili deležni posebno navdušenih ovacij. Sokolsko telovadišče je ob ogromni množici gledalcev nudilo v blesteči razsvetljavi čudovit pogled in tako občinstvo — in vsem plesom je prisostvovalo gotovo nad 10.000 gledalcev — kakor izvajalci so bili polni hvale. V celoti so festivalske prireditve dosegle izredno lep uspeh. tudi zastopniki češkoslovaških in poljskih agrarnih mladinskih organizacij. Danes dopoldne ob devetih je bil slavnostni občni zbor v proslavo desetletnice obstoja Zveze. V lepo okrašeni dvorani OUZD je otvoril zborovanje predsednik Zveze Ivan Kronovšek in pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra podpolkovnika Kneza. Zborovalci so ob tej priliki priredili navdušene ovacije kralju in državi. Nato je pozdravil predsednik bana dr. Marušiča, zastopnika vojske generala Jovanovdča, zastopnike bratskih slovanskih mladinskih kmečkih organizacij, min^tra n. r. P u c 1 j a, župana dr. P u c e, navzoča senatorja Hribarja in Raja r j a ter nar. posl. Ko mana, Gajše-ka, Mravljeta in Drmelja, podsta-rosto SiKJ G a n g 1 a, zastopnika univerze profesorja O z v a 1 d a in druge. Referat o 10-letnem delu je podal tajnik G e r ž e 1 j. Ban g. dr. M a r u š i č je izvajal, da je ta dan pomemben zato, ker je posvečen tistemu stanu, ki je hranitelj in branHelj države. V imenu mesta Ljubljane je pozdravil kmečko mladino župan dr. P u c, minister n. r. g. P u c e 1 j pa je obnavljal spomine na začetke kmeoko-mladinskega gibanja. Zatem so govorili g. G a n g i, zastopnik Zveze češkoslovaške agrarne mladeži, senator g. Hribar in narodn1 poslanec g. Koman. Z navdušenimi vzkliki kralju je zaključil predsednik g. Kronovšek slavnostni občni zbor. Zunanji višek svečanosti in manifestacije je tvoril danes dopoldne sprevod kmečke mladine po Ljubljani, Bil je pester in prisrčen, da je Ljubljana videla še malo enakih. Otvorife ga je skupina kmečkih fantov na okrašenih konjih, sledila pa mu je skupina kmečkih kolesarjev tudi na okrašenih kolesih. Za njimi so se razvrstili najmlajši med kmečko mladino, učenci in učenke iz okoliških kmečkih osnovnih šol, vsi v ljubkih narodnih ali njim prilagodenih oblekah in s srčka-nimi kmečkimi orodji, zlasti kosami in grabljami v rokah. Živahno in strumno so korakali, veselo prepevali in vzklikali. Poznalo se jim je, da so skoro vsi obenem tudi navdušeni Sokoliči iin Sokoličice. Pestre so bile vrste deklet, članic društev kmečkih fantov in deklet Tudi one so imele s seboj razno kmečko orodje, zlasti grabije iin srpe, a ne več igračke, kakor najmlajše pred njimi, marveč orodje, ki ga rabijo vsak dan pri svojem napornem delu. V strnjenih vrstah so jim sledili tovariši v tem delu in v delu za kulturno povzdigo našega podeželja, čvrsti kmečki fantje, tudi z znamenjem vsakdanjega dela v rokah, s kosami, sekirami, cepci itd. Drugi del sprevoda je tvorilo okrog 50 z zelenjem okrašenih voz, deloma mičnih koJesljev, ki so vozili mlade ženine in neveste, večinoma pa težkih kmečkih voz s simboličnimi skupinami, ki so predstavljale skoro vse vrste in panoge kmečkega dela. Na ogromnem osmerovprežnem vozu je bila skupina mlatičev, ki je vso pot veselo mlatila in vriskai!a. Na drugih vozeh so ličkali koruzo, meli proso, predelovali mleko v maslo in sir, žagali drva, sejali, trii lan, predli, prali, itd. itd. Menda ni kmečkega opravka, ki ne bi bil vsaj simbolično predstavljen. V sprevodu je igralo več godb, nosili pa so tudi celo vrsto zastav m kmečkih programe tionih napisov. Po vsej dolgi poti je tvorilo skoro nepretrgan špalir ljubljansko občinstvo, ki si je z zanimanjem ogledovalo ta pestri in za marsikoga tudi poučni sprevod ter ga simpatično pozdravljalo. Na Kongresnem trgu se je sprevod strnil med veselim medsebojnim pozdravlja- Rateče, 9. septembra. Še nobeno leto se v naših planinah ni pripet lo toliko nesreč kakor letos. V tem (pogledu je na prvem mestu Jalovec, ki ima, čeprav spada med najnevarnejše al-pinske ture, izredno mnogo oboževalcev, ki jih ne prestraši prav nobena nesreča. Danes je Jalovec spet v svoje skalnate stene zapisal novo žrtev. N.a povratku z Jalovca se je smrtno ponesrečil Marjan Benednk, abiturient ptujske gimnazije in sin znanega gostilničarja, trgovca in posestnika Benedika v Stražišču pri Kranju. Marjan Benediik se je že v petek popoldne napotil s svojim prijateljem abiiturien-tom učiteljišča Željikom Križnarjem iz Kranja v planine. V Kranjski gori sta izstopila in tam prenočila. V soboto sta napravila večjo turo. z.a danes pa sta se dogovorila. da naskočita Jalovec. Na vse zgodaj sta že b Ia na nogah. Kot izvež-bana turista sta prav kmalu dosegla vrh. Bližalo se je poldne, ko sta se vračala. Dospela sta do snežišča, ko ie Marjanu nenadno spodrsnilo. Zaradi velike strmine se mladenič ni moge! ustaviti. Z vso silo ga je vrglo v ievo steno, kjer je brez glasu obležal. Prav ta ča-s je prišla do snežišča neka druga družba štirih turistov, ki se je namenila na Jalovec. Otrpli od groze so videli Benedika. ki se je z velikansko naglico kotailil po snežišču in priletel v skalovje. Najprej se je zavedla Celestina Ariševa i,z Podkorena, ki je takoj s svojo prijateljico hitela na pomoč. Na zledeneli Maribor, 9. septembra. Pretekla dva dneva je doživela mariborska okolica kar tri pomembne svečanosti, od katerih bosta zlasti framska in zrkovska ostali trajno zapisani v zgodovini požrtvovalnega podeželskega društvenega delovanja. • Včeraj, na praznik, je bil v Framu, najprijetnejšem kraju mariborske okolice, slovesno otvorjen novi sokolski dom, pri Sv. Trojici je bil javni nastop tamošnje sokolske čete, danes pa je bil slovesno blagoslovljen novi gasilski dom v Zrkovcih. Na sokolskem prazniku v Framu se je zbralo prav lepo število Sokolov in Sokolu naklonjenega prebivalstva, da prisostvujejo otvoritvi novega sokolskega doma, ki bo žarišče vzvišene sokolske ideje in svetišča prave ljudske prosvete. S framskim Sokolom se raduje tega dogodka vse obmejno Sokolstvo, saj bo novi dom trajen spomin sokolske požrtvovalnosti, ljubezni in bratstva. Sokolski nastop pri Sv. Trojici je pokazal, kako močno se je že vkoreninila so-kolska misel na severni meji in kako budni stražarji mejnikov naše svete zemlje so naši kmečki Sokoli. Svečana otvoritev novega gasilskega doma v Zrkovcih se je izlila v praznik ljubezni do bližnjega ter je pokazala obenem discipliniranost ta pripravljenost našega podeželskega gasilstva. Sokolski praznik v Framu Znan je po vsej slovenski zemlji lepi Fram, ki se skriva ob Pohorju med vinorodnimi goricami. Vedno je Fram pred-njačil v gospodarskem in kulturnem življenju pred drugimi vasmi ob sončnem vznožju zelenega Pohorja. Najboljši dokaz za vztrajnost in naprednost Framča-nov je dejstvo, da so si znali postaviti ponosen sokolski dom v teh hudih kritičnih časih. Na temelju požrtvovalnosti in preporoditve v sokolskem duhu stoji danes na najlepšem prostoru v Framu nov sokolski dom, ki so ga včeraj, na pramik, slovesno otvorili in izročili svojemu namenu. Velika zasluga za to gre tu H g. podfoanu dr. Pirkmajerju, ki je kot fram-ski rojak podprl z v«emi svojimi močmi zamisel domačih Sokolov. Ves dan je bilo včsrrij ▼ Framu prazn :č-no vrvenje. Dopolije so bile na novem telovadišču pri domu skušnje za popoldanski javni aasv>p, kmalu popoi-Jne pa se je pričela zbirati množica pri slavoloku, da sprejme podfoana dT. Pirkmajejra, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo, in druge gjste, ki so se pripelja.i z rv+o-busi in viati. Podbana j° pozdravi! fi a ruski župan Kodrič, ki se mu je g. podfoan toplo 7ihvi.il in mu oblju .1. ia bo v«d-do s simpatijo spremljal razvoj svojega rojstnega kraja. Podfoan s ereskim načelnikom Milanom Makarjem in ostalimi gosti se je po sprejemu podal v vas, sokolstvo in gasilstvo pa sta se formirala v sprevod, ki je, od preJbivalcev burno pozdravljan, krenil z mariborsko želeaničarsko godbo »Dravoc na čelu pred novi sokolski dom. Pr;-jaane Fraoačanke so obsipale Sokole s cvetjem. Pred novim domom, ki je bil ves v zastavah in v zelenju, so se razvrstile sokolske in gasilske čete na prostornem telovadišču. Tu jih je prvi pozdravil starosta njem in vzklikanjem. S slavnostne tribune so zbrano množico kmečke mladine pozdravili ban dr. Marušič, župan dr. Puc, šentjakobski župnik Barle ter zastopnik češkoslovaške agrarne mladine. Med viharnim vzklikanjem kralju m državi je bila sprejeta udanostna brzojavka Nj. VeL kralju Aleksandru. Praznik kmečke mladine je bil zaključen popoldne s celo vrsto deloma resnih, deloma šaljivih kmečkih tekem in z živahno narodno veselico na zelenih travnikih pod Cekinovim gradom. skorji pa je spodrsnido tudi obema reše-valkanra, ki sta prav tako zdroali navzdol proti steni. Ostala družba je krik-niila od groze, videč, da je nesreča neizogibna. Usoda pa je bila obema pogumnima mladenkama naklonjena. Prileteli sta prav na ponesrečenca, kL je s svojim telesom preprečil, da planine niso zahtevale še dve novi žrtvi. Prestrašeni reševalki sta se kmalu opomogli. medtem pa je prišla do njih ostala družba. Ariševa ie pri drsenju dobite neznatne rane na glavi ter manjše praske po telesu, meditem ko je ostala nična prijateljica nepoškodovana. Hujše je bilo z Benedikom. Imel ie popolnoma razbito lobanjo in zlomljeno levo ključnico. Meneč, da je še živ, so mu izkušali nud.iti pomoč, vendar so bili vsi poizkusi zaman. Nesrečni mladenič je priletel s tako silo na skalo, da je očitno bil na mestu mrtev. O nesrečnem dogodku so takoi obvestili Ratečane, odkoder se je z vozom napotila proti kraju nesreče rešilna ekspedi-cija. ki so jo sestavljali graničarji in domačini. Ponesrečenega Benedika so naložili na voz in ga odpeljali na železniško postajo. O tragični nesreči so medtem obvestili očeta, ki se je s prvim vlakom odpeljal v Rateče, da odredi vse potrebno za prevoz sinovega trupla v Stražišče. Hudo prizadeti rodbini, ki je splošno znana zlasti •ljubljanskim izletnikom, naše globoko so-žalje! domačega društva br. černej, ki se je v uvodu s toplimi besedami spomnil kraljevskega doma in na čegar predlog je sokolstvo poslalo vladarju vdamostno brzojavko, dočim je godba ob tej priliki zaigrala državno himno. Posebej se je starosta zahvalil pokrovitelju podbanu dr. Pirkmajerju za vso njenovo naklonjenost, nadalje pa je pozdravil narodnega poslanca Krejčija, sreskega načelnika Milana Makarja, podstarosto mariborske župe Kranjca, župnega načelnika Komca, župnega tajnika Dojčinoviča, slovenje-bi-striškega župana dr. Pučnika, mariborske Perunaše in druge. Prečital je tudi pozdrave in čestitke, ki sta jih poslala pod-starosta SKJ Gangl ter mariborski župan dr. Lipold. Domači šolski upravitelj Ivanuša, na čegar ramenih sloni skoro vse sokolsko delo v Framu, je podal kratko zgodovino domačega sokolskega društva in omenil, da je zemljišče, na katerem stoji zgradba, darovala šolska občina posojilnici. Ta je nato zgradila sokolski dom, ki bo služil tudi v šolske svrhe. Nova lepa dvorana z odrom je šele del zgradbe, ki bo v do-glednem času postavljena. Načrte za dom je napravil ravnatelj inž. Milan Pirkma-jer, gradbena dela so bila poverjena mariborskemu stavbniku Vrablu, tehnično vodstvo pa Je bilo v rokah agilnega sokolskega delavca gradbenega tehnika še-mrla. Pobudo za nabiralno akcijo je dal podfoan dr. Pirkmajer, ki je tudi sam prvi podaril 1000 Din in so njegovemu zgledu sledili mnogoštevilni njegovi rojaki. Z vznesenimi besedami je nadalje očrtal pomen sokolskega dela navzoči mladini. Mala Tita Kodričeva je pozdravila pokrovitelja v imenu mladine ter mu izročila krasen šopek rdečih nageljev. Pokrovitelj podfoan dr. Pirkmajer je v jedrnatih izvajanjih podčrtal pomen otvoritve sokolskega doma, ki naj bo žarišče vsega prosvetnega dela na deželi, želel je ob enem mlademu aokolskemu društvu najlepši procvit in uspehe. Podfoan dr. Pirkmajer je nato izročil ključe gospodarju Skrbiču, ki je obljubil, da foo vestno čuval novo sokolsko trdnjavo. V imenu mariborske sokolske župe je čestital društvu župa i podstarosta Kranjc z željo, da bi bil novi dom zlasti zbirališče sokolske mladine. Po oficielnem deln je bil javni telovadni nastop, ki mu je prisostovalo veliko število občinstva, med njim tudi mnogo Mariborčanov, članice ln člani so nastopali pod vodstvom agilnega načelnika Va-viča, deca pa pod vodstvom vaditelja Ivanuše. Vsi so izvajali vaje lepo in skladno Nastopila je tudi pridna čreš-njevska sokolska četa pod vodstvom Adolfa Lufoanjška. S točko Buči, buči morje Adrijansko«, ki so jo izvajali člani slivniškega Sokola, je bil telovadni nastop zaključen. Po telovadfci je bil koncert na društvenem odru. Sokolski mešani zbor je učinkovito in lepo zapel pod vodstvom šolskega upravitelja Ivanuše več narodnih in umetnih nesmi Nastop sokolske čete pri Sv. Trojici Včeraj popoldne je bil pri Sv. Trojic! v Slovenskih goricah nastop tamošnje sokolske čete, ki so se ga udeležile skoro vse edinice iz vinorodnih Slovenskih goric. Telovadni nastop je prav lepo uspel in je pokazal, da sokolska ideja vedno bolj napreduje tudd med našim kmečkim prebivalstvom. Gasilski dom v Zrkovcih Dopoldne je bila slovesna otvoritev novega gasilskega doma v Zrkovcih. Zbralo se je mnogoštevilno gasilstvo župe Maribor desni breg. Prisotna sta bila tmfi sre-ski načelnik Milan Makar in narodni poslanec Anton Krejči. Slovesnost je najlepše uspela ter je pokazala, da se naša gasilska organizacija vedno bolj izg>opol-njuje in poglablja. Konjske dirke na Teznu Maribor, 9. septembra. Včeraj in danes je priredilo mariborsko kasaško društvo na dirkališču na Teznem pri Mariboru veliko konjsko dirko, ki ji je prisostvovalo vsakokrat okoli 7000 gledalcev. med njimi tudi zastopniki oblasti in raznih društev. Organizacija prireditve je bila vzorna, za kar gre v prvi vrsti zasluga predsedniku industrijcu Josipu Ro-senbergu, Franu Konigu iz Celja, industrijcu Lukmanu iz Maribora ter trgovcu Radovanu šepcu. I. Velika dirka drav«ke banovine, častna nagrada mariborskega kasaškega društva, proga 2000 m: 1. Tatjana, 6Jetna rjava kobila (Walter Wosehnagg iz Šoštanja), skupni čas 3.11 (km čas 1.35); 2. Dr. Walsch (Filipič iz Maribora) 3.17 (1.31.75); 3. John (Karel Weizel iz Maribora) 3.19 (1.32.5); 4. Uskok (Fran Kodela iz Ljutomera) 3.21 (1.40.5); 5. Rodaun (Fran Ba-bič iz Ljutomera) 3.25 (1.43). H. dirka Saperlot, častna nagrada mariborskega kasaškega društva za triletne jugoslovenske konje, proga 2200 m: 1. Friks (Fran Herič iz Ljutomera) 3.50 (1.44.75); 2. Peter Pilot (Ludvik Slavec iz Ljutomera) 3.58 (1.48.25); 3. Vida. (Fran Puconja iz Ljutomera) 3.59 (1.58.75); 4. Luksa (Jakob Vavpotič iz Ljutomera) 4 minute (1.50); 5. Princ Peter (kobilarna Turnišče) 4.01 (1.51). m. Jugosiovenski kasaški derby za 4-letne v Jugoslaviji 1930 roj. in od gojene ko. nje, ki še niso zmagali v inozemstvu, proga 3300 m, državna nagrada centrale ju-goslovenskih kasaških društev, častna nagrada mariborskega kasaškega društva ter 20.000 Din odgojitelju zmagovalca, če je jugoslovenski državljan: 1. Ofelija (Fran Filipič iz Maribora) 5.30 (1.40); 2. Dorita (kobilarna Turnišče) 5.34 (L41.25); 3. Zarja (Josip Vavpotič iz Ljutomera) 5.47.5 (1.45.25); 4. Nandica (Marko Sla-vič iz Ivanjkovcev) 5.51 (1.46.5); 5. Lelka (Jakob Vavpotič iz Ljutomera) 6-21.5 (1.55). IV. dirka mesta Ptuj za 3 do 12 let »tare jugoslovenske konje, proga 2200 m, častna nagrada mariborskega kasaškega društva: 1. Turista (Fran Filipič iz Maribora) 3.38 (1.38); 2. Peter Pilot (Ludvik Slavič) 3.39 (1.41.75); 3. Baja (Mihael Raszeiger iz Ljutomera) 3.40 (1.38.75); 4. Delija (Josip Fiirtner) 3.45 (1.41); 5. Rodaun (Fran Babič) 3.46 (1.40.5). V. Gaiopna, dirka, častna nagrada mariborskega kasaškega društva za konje iz vseh krajev, proga 1600 m: 1. podporočnik Popovič na Zulejki 1.45; 2. kapetan Ilič na Grandezzi 1.49; 3. podporočnik Rako. čevič na Tulipanu 1.50. VI. Spominska dirka Friderika skra za 3 do 13 let stare jugoslovenske konje, ki so 8. septembra startali v Mariboru, proga 2200 m, nagrade 2000 Din: 1. Baja (Mihael RasteL ger) 3.38 (1.39); 2. Turista (Fran Filipič) 3.46 (1.40.25); 3. Friks (Fran Herič) 3.47 (1.44); 4. Peter Pilot (Ludvik Slavec)1 3.48 (1.46); 5. Luksa (Jakob Vavpotič) 3.49 (1.47.75). V. Dirka Karla Pahneria, tretja vožnja: 1. Krista 2.24 (1-31-5); 2. Tatjana 2-25 (1.29); 3. Basta 2.30 (1.33.75); 4. Uskica 2.37 (1.39.75). VI. Dirka Soja Handfcap za 3 do 12 let stare jugoslovenske konje, ka so na tem mitingu najmanj enkrat dirkali, proga 2100 metrov, nagrade 1500 Din: 1. Uskok (Fran Kodela) 3.50 (1.38.75); 2. LiiijMrt (Edvard Weizel tz Maribora) 3.51 (1.47); 3. Nurmi (Ivan Poljanec iz Ljutomera) 3.55 (1-49-25); 4. Rodaun (Fran Babič) 3.56 (1.4025); 5. Ilona (Fran Filipič iz Maribora) 3.57 (1.50). VII. Ravna ga topoa (Srka za kome iz vseh krajev, proga 1600 m, častna nagrada mariborskega kasaškega društva: 1. podporočnik Rakočevič 2-1; 2. podporočnik Popovič 2.7; 3. kapetan Hič 2.12; 4. narednik Veterojak 2.16. Vffl. Spominska dirka dr. Alfreda Ros-manitha. dvovprežna amaterska vožnja za 31etne in starejše konje iz vseh krajev, ki so startali 8. septetribra v Mariboru, proga 3000 m. nagrade 2500 Din: 1. Krista m Turista (Franc Filipič) 520 (1.44.75); 2. Okuli in Dousette (Gvidon HogenwartJ») 5.21 (1.45.22); 3- DaMa in Doriita (kobilarna Turnišče) 5.45: 4. Tatjana in Denes (Wailter Woschnagg) 5.36; 5. John in Ossi (Karel Wetzel) 5.36. Praznik kmečke mladine Zveza društev kmečkih fantov in deklet je v Ljubljani svečano proslavila svojo desetletnico Tri lepe svečanosti v mariborski okolici Otvoritev sokolskega doma v Framu — Kmečki Sokoli v Slovenskih goricah — Blagoslovitev gasilskega doma v Zrkovcih Spet žrtev planin Včeraj so stene Jalovca zahtevale življenje mladega abiturienta Benedika iz StražiSča * Naloge zdravniškega stanu Previs, dr. Sterfanovič je orisal pomen in namen kongresa, naglasil je, da namerava leu>šnji krngres poleg stanovskih problemov in strogih medicinskih vprašanj v prvi vrsti široki problem splošnega zdravstvenega stanja našega naroda. Zdravje naše vasi, našega podeželja, socialno in zdravstveno zavarovanje najširših plasti naroda ter problem preosnovanja medicinskega stadija in nameščemja zdravnikov so tri glavne točke kongresa. Treba bo misliti na splošno zavarovanje ljudstva, ker se je izkazalo, da je to najučinkovitejši lek proti mnogim bolezn-m. Prav posebno se bo tretba zavzeti za zaščito naših mater in dece. V vprašanjih zdravstvenega zavarovanja ljudstva smo v obče močno zaostali za drugimi državami, ki jih bo mogoče dohiteti samo s forsiranim vzajemnim delom zdravnikov in oblastev. Na kraju je dr. Stefanovič izrazil posebno zadovoljstvo, da se ta važen kongres »Tši ravno v Sloveniji, ki je zmerom kazala razumevanje za vsa velika vprašanja in je tudi to pot i odlično organizacijo mnogo pripomogla do uspeha kongresa. Sodelovanje slovanskih zdravnikov Po uvodmih besedah dr. Stefanoviča je pozd-avil kongres zastopnik čeških zdravnikov dr. Kotynek, ki je naglasil potrebo Referati Popoldne se je pričel glavni del kongresa, referati o perečih zdravstvenih vprašanjih, ki zlasti zadevajo naše podeželje. Navzlic krasnemu vremenu, ki je mikalo na izlete v prelepo blejsko okolico, so bila vsa predavanja prav dobro obiskana Potreba načrta za sistematično zdravstveno delo Uvodno predavanje je imel dr. Stefanovič, ki je v velikih obrisih orisal žalostne zdravstvene razmere po naših vaseh. Dočim so mesta še dokaj dobro preskrbljena z zdravniki in zdravstvenimi zavodi, pa je naše selo, zlasti v nekaterih delih države, skoraj brez zdravniške pomoči in to navzlic temu, da neprenehoma tarnamo o nadprodukciji zdravnikov. Naši otroci se dostikrat rode brez babiške pomoči in prezgodaj umirajo brez zdravnikov. V zadnjih letih se je v tem pogledu že marsikaj popravilo, ali še zmerom spada naša država glede na število zdravnikov med najbolj zaostale države na svetu. Predavatelj je navedel dragocene statistike dr. štamparja, ki nazorno kažejo, kje in kako bi bilo najlaže prijeti zlo pri korenini. Omenil je nadalje sijajno zdravstveno službo, ki so jo v nekaj letih organizirali v Rusiji in v Italiji, kjer zdravstvene prilike do nedavna niso bile prav nič neralni direktor Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu dr. Milan Glaser in direktor zdravstvenega oddelka zagrebškega osrednjega urada dr. Hahn zanimive referate o organizaciji zdravstvenega zavarovanja v naši državi, ki je zabredlo v težko krizo in se bo moralo nujno sanirati, če nočemo utrpeti nepopravljive škode. Direktor Glaser je omenil, da je padlo število zavarovancev od leta 1930 do danes za 110 tisoč. Samo lani je iznova odpadlo 15.000 članov. Navedel je tudi nekatere podrobnosti iz nove kolektivne pogodbe med SUZORom in zdravniki; pogodba velja za pet let. Uvedena bo nova ustanova tako-zvanih pomožnih zdravnikov. To bo nekakšen zdravniški podmladek, ki bo imel prednost pri bodočih nastavitvah stalnih zdravnikov. Med ostalimi referati je vzbudila posebno pozornost statistika dr. Hahna, ki kaže, da je krize našega socialnega zavarovanja v veliki meri kriva tuberkuloza. Skoraj 200 tisoč zavarovanih delavcev je bolnih za tuberkulozo in celih 23 % bolniških dni na leto odpade na jetičnike. Prav tako je jeti- je okrog 900 zdravnikov ki njihovih gostov. ka tudi v 46 na sto primerov vzrok smrti vseh zavarovancev pri naših okrožnih uradih. To so strahotne številke, ki kažejo, da mora biti konec oklevanja in polovičarstva pri ustanovah, ki naj skrbe za zdravje šibkih plasti našega naroda Kongres se danes nadaljuje hi zaključi Predavanje so izpolnila ves včerajšnji in današnji dan in se bodo nadaljevala de jutri. Kongres bo zaključen z resolucijami, ki bodo vsebovale smernice za najnujnejše in neodložljive stvari, katerim se mora posvetiti vse naše zdravstveno delo. Danes je bilo med drugim sklenjeno, da bo prihodnji zdravniški kongres zasedal v Beogradu in da bo njegovo delo razporejeno na štiri dni. Njegove razprave bodo posvečene v prvi vrsti vprašanju bolnišnic v naši državi. V veliki kazinski dvorani je nocoj skupna prijateljska večerja, ki jo je zdravnikom na čast priredila blejska občina Zbralo se Nevaren požar v čiričah Kranj, 8. septembra. Sinoči okoli 21. ure je nastal v čiričah. ki so oddaljene od Kranja kakšen poldrugi kilometer, velik ogenj, ki se je dobro videl tudi iz Kranja. Goreti je začelo v skednju posestnika po domače Škopina in se je ogenj kmalu prenesel tudi na sosedov skedenj. Kakor znaki kažejo, je bil požar podtaknjen. Prvi so prispeli na kraj nesreče gasilci iz Kranja z dvema brizgal-nama. Sledili so še domači m drugi gasilci. Z velikim naporom im požrtvovalnostjo se je gasilcem posrečilo omejiti požar, ki je grozil polovici vasi, ker so hiše tam zelo stisnjene. V poslopjih je zgorelo med drugim 50 voz sena, nekaj strojev in drugo orodje. Žrtve nesreč in pretepov Ljubljana, 9. septembra. Dasi je b9 na oba praznika v Ljubljani zaradi velesejma in drugrh prireditev tako ogromen promet kakor ga Ljubljana že dolgo ni videla, vendar v mestu samem ni bilo posebnih nesreč. Na Glincah, Cesta V/4, se je v noči na soboto po neprevidnosti zgodila huda nesreča in se je le naključju zahvaliti, da ni bilo smrtnih žrtev. V stanovanju čevljarskega mojstra Simnovca Pavla sta spali 49 letna mojstrova žena Frančiška in njena hčerka 21-letna Gizela. žena mesarskega mojstra Antona Vampija. Obe sta pustili v štedilniku ogenj m sta bržkone štedilnik zaprli, da je uhajal iz njega ogljikov monoksid. Davi pred 8. uro so našli obe ženski nezavestni. Poklicali so takoj reševalno postajo, ki ju je prepeljala v bolnišnico. Ženski sta menda že izven nevarnosti. Sinoči okoli 23. ure je bil napaden v Kosezah stanujoči brezposelni delavec 33-letni Tomažin Anton, po rodu od Sv. Miklavža v Slov. goricah. Lotila se ga je večja družba vinjenih moških baje brez povoda. Branil se je m odbijal udarce, dokler se ni onezavestil in obležal v travi. Našel ga je ob 2. zjutraj stražnik m poklical reševalno postajo, da ga je prepeljala v bolnišnico. Tomažin je dobil hude poškodbe po vsem telesu. Reševalna postaja je prepeljala v bo8-nišnico kakih 35 do 40 let staro Ano God-čevo, ločeno ženo, pristojno na Grosuplje, prebivajočo menda v Jaršah. Peljala se je danes dopoldne s kolesom in prišla med dva voza. Dobila je hude poškodbe po levem licu in sploh po glavi, tako da je njeno stanje prav resno. Ker je bila v bolnišnica skoro ves čas nezavestna, ni mogla povedati, kako se je nesreča zgodila. Zato tudi ni točno ugotovljeno, kje je njeno stanovanje. V bolnišnico je prepeljal neki avto is Trbovelj 84 letnega občinskega ubožca Potočnika Vinka iz PStštanja, ki ga je danes v Blagovcd na glavni cesti blizu cerkve podrl omenjeni avto. Avto je vozil čisto počasi. Starček vozila ali ni videl afi pa ga je preslišal. Poškodovanec ima notranje poškodbe, ki so spričo visoke starosti zelo resne. Dopoldne danes je na državni cesti proti Ljubljani povozil Parov avtobus z Jesenic 24 letnega elektrotehnika Zamika Jožeta iz Šenčurja. Poškodbe niso nevarne. Zdravniški dnevi na Bledu » Na glavni kongres jugoslovenskih zdravnikov in na zborovanja drugih zdravniških organizacij se je zbralo na Bledu 500 zdravnikov Bled, 9. septembra. Že v petek so se zbrali na Bledu /Ravniki iz vseh delov naše države, zastopniki zdravniških organizacij in zdravstvenih ustanov. Bil je splošen jugoslovens.ii zdravniški kongres, obenem pa so zborovale tudi še nekatere posebne zdraviliške organizacije. Prireditelji so pripravili v pretres cel kompleks strokovnih in stanovskih vprašanj, ki so nujno potrebna rešitve. Jedro kongresa je bila XVI. redna letna skupščina Jugoslovenskega zdravniškega društva, v katerem je včlanjenih 18 zdravstvenih organizacij iz vse države. Slovanski gostje Kongres, ki zaseda v kazins' i dvorani Park hotela, je otvo.-J ob pol 11. pred-se de'k dr. Stefanovč Prečital je rajprvo vaarostno d:z< javko Nj. Vel. kralju, nato {•a je pozdravil zas.op.irke oblastev, goste in zdravnike, ki se jih je zbralo nad 400 vseh delov države /a iu li iz inozemstva. Kralja je zastopal na kongresu ije-gov ordonančni oficir kapetan Jovan Petrovič. Posebno toplega pozdrava so bili deežni zastopniki sJra^nikov iz bratskih slovanskih držav: Čehi, Bolgari in Polja-k«. Za zvezo čeških zdravnikov so se udeležili kongresa predsednik dr. Kotynek, tajnik dr. Malik in dr. Jesenski, bolgarske -dravr'>e so zastoiii 'ajnis. noUf-ske zdravniške zveze dr. čipev, dalje dr. Rosenfeld, dr. Davidov in ga. dr. Vasilje-va kot poljski delegat pa se je udeležil zborovanja dr. Mogolnicki. Občni zbor Jugoslovanskega zdravniškega udruženja Po kratkem odmoru so podali društveni odlbomiki pregled društvenega delovanja v preteklem letu, nakar je dofoil odlbor na predlog dr. Dereanija razrešnico. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Stefanovič. Sledili so samostojni predlogi posameznih članov glede ureditve medicinskega študija. Naglašalo se je, da bo treba število študentov na medicinskih fakultetah omejiti oziroma prilagoditi današnjim potrebam. Vsekakor bi bilo tudi umestno, da bi se študenti pred vstopom na fakulteto podvrgli strogi inteligenčni in fizični preizkušnji, ker je treba za bodoči zdravniški naraščaj izbirati le najodličnej-ši, po telesnih in umskih sposobnostih neoporečni materijal. Društveni tajnik je nato prečital listo novih članov Jugoslovanskega narodnega odJbora vseslovanske zdravniške zveze. V odKje prav za prav stanujem?« J. Milčtnski: Noe v Monte Carlu Septembra 1&33. *P«zi! Zdaj zagledaš Monte Carlo,« mi je zav-pfl šofer s svojega sedeža. Že kake pol ure sem čepel ne preveč udobno med steklenicami sodavice na tovornem avtomobilu. Nog že stooro nisem več čutil in v rokah mi je od krčevitega držanja vse gomazelo. Nekako sem se vzravnal, ravno, ko se je za poslednjim ovinkom pred menoj razgrnilo mesto. Hiip nato je avto obstal, zahvalil sem se, sklec-nil na cesto in sedel na prvo klop,, da se mi udje spet omehčajo. Kneževina Monaco ima nekaj tisoč prebivalcev im obsega dve mesteci: stari Mo-naoo s palačo, kjer domuje ponos svojih .podanikov, princ monaški, in novi Morate Carlo s hoteli in proslulo igralnico Ca-sino. Med obema mestoma leži .pristanišče kjer počivajo jahte milijonarjev, ki se večer očesa, se ni čuditi, da vzbuja bližnja devetdesetletnica tega polovičnega človeka veliko pozornost ▼ medicinskem svetu in zunaj njega. Kamen kot valuta med divjaki življenje dandanes tako drvi naprej, da človek skoraj ne utegne videti pravega lica kake reči. Taka bo tudi z bistvom valute, kar tako lepo osvetljujejo opazovanja in dognanja nekega potnika po Južnih morjih. Pot ga je prinesla na Zapadne Karoli-ne, na njih glavni otok Jap. Otok je precej kamenit, tako da se upravičeno lahko reče, da so domačini bogati na kamnu. Ne samo zaradi tega, temveč tudi zato, ker so si izbrali kamen kot vrednostno merilo za vse ostale dobrine na svojem otoku. Seve so ravnali modro, ker si niso v to svrho izbrali enega tistovrstnih kamnov, ki jih imajo na pretek doma, nego kamen, ki ga na njihovem otoku ni dobiti. Zaradi tega je na otoku redkost in ima pri njih tisto vlogo kakor zlato v civiliziranem svetu. Ta pri njih toliko dragoceni kamen je navaden aragonit, ki ga lomijo na bližnjih Palanskih otokih, kolikor ga hočejo. Lomijo ga z naj-primitivnejšimi pripomočki in s silnimi napori. Neznansko truda imajo, da odlomijo veliko skalo in jo spravijo do obrežja. Tam skale obklešejo, nato pa jih natovorijo na splave iz bambusa, ka ;re vlečejo s kanuji na jadra na svoj otok. Ta pot je spet na moč naporna in nevarna, zlasti če je morje količkaj nemirno. Ampak kakor hitro je kamen na njihovem otoku, je dragocen denar. S takim kamnom kupi človek najboljšo zemljo, najlepša, polja, največje nasade z bananami, sploh vse, kar se za denar more dobiti. Samo po sebi se razume, da je na ta otok prodrla že bela civilizacija v podobi misionarjev in trgovcev. 1 so v svoji iznajdljivi civiliziranosti prišli na misel, da se da tisti kamen vse laže pridobivati. Ampak kako so se urezali. Pri domačinih ima takšen, z umetnimi pripomočki in sredstvi pridobivan kamen prav nizek tečaj, mnogo manjšo kupno vrednost kakor kamen, ki ga dobivajo na svoj stari način. Ta kamen jim služi kot debel denar. Za drobiž pa imajo školjke. Iz akvaristove torbe V nadaljevanju članka z dne 3. t m. si oglejmo danes svojevrstno dvojico, ki je neločljiva kakor siamska dvojčka. Prvi iz dvojice je iz roda polžev, imenujemo ga pa kalužnik. Ko je potoval na dnu Save pri Beogradu, se mu je pridružila, ne meneč se za njegovo dovoljenje, tovarišica, školjka prilepka (Dreissena polymorpha PaLL). Spominja nas pokrival z dvema konicama, ki so jih nosili za časa Napoleona. Čvrsto se je zasidrala z dolnjo stranjo svoje lupine, a polžek jo bo moral nositi vse svoje življenje, školjka se je po barvi prilagodila barvi polža. Na podlagi omenjenega primera srno ugotovili, da so tudi med školjkami prilep-ke, kakor jih najdemo med ribami, kjer so posebno značilne ustavice (Eoheneis remo. ra), ki imajo na glavi ovalno pioščo z gubami. V starem veku so o teh ribah trdili, da utegnejo zaustaviti ladje. Baje so jih ribiči uporabljali za lov na ribe Ln želve. Privezane na vrvico so jih spustili in ko se je riba s svojo ploščo prilepila na kako v bližini se pojavljajočo ribo, so plen privlekli na obalo. Ustavice srečujemo na ladjah, na morskih ribah in drugih plavajočih predmetih. Tudi morski okun (Cyclopterus lum-pus) se prilepija z gubasto trebušno plavutjo na kamne, kakor tudi rod rib pri-lepk (Gobie socidae), ki se drže s trebušnimi ploskami raznih predmetov. Vrnimo se k našim školjkam, ki se zasidrajo tudi na razne predmete in bitja, kakor so na primer čolni, polži in raki, s katerimi potujejo po rekah in jezerih, •školjka prilepka je prišla z ladjami iz Rusije in je že razširjena skoraj po vsej Ev» ropi. Odrasla školjka rodi ličinke, ki plavajo nekaj dni na gladini. Ko jim zrase nožica, se pogreznejo na dno, in ko jim okrne nožica, so razvite, nato pa se z ni tirni zasidrajo kjerkoli. Na kamnih v vodah okoli Beograda so združene v večjih kolonijah, v slovenskih vodah jih pa še nisem našel. Jesenska velesejmSka razstava v ribjem paviljonu je ljubitelje vodožitja prijetno iznenadila, a tudi ostali obiskovalci so se za razstavi j ene ribe zelo zanimali. Dosegla je svoj glavni, to je prosvetni namen in Zbudila pri mnogih obiskovalcih željo po akvariju ali pa željo po izvajanju ri-boiovskega športa. Mičen potoček je žuborel skozi razstavno dvorano, v njem so pa plavale in se lesketale raznovrstne ribe naše ožje domovine. Našim vrlim riba r jem je čestitati za to sijajno prireditev. Kljub dejstvu, da so jim narasle vode otežkočile ribolov, so nam pokazali zastopnike raznih ribjih rodov. Ribarjem so se pridružili ljubitelji akvaristi, ki so v mnogoštevilnih akvarijih opozorili obiskovalce na lepoto manjših domačih in tujih ribic. Zelo lep je bil salonski akvarij desno od vhodnih vrat, ki je s svojima dvema prezračevalnikoma in z vodometom zbujal splošno pozornost. Lepo zasajen in okrašen s skalami je bil zgled okrasnega akvarija. Ljubiteljem vodožitja ki si nameravajo omisliti akvarij, sporočam, da mi je neki izdelovalec akvarijev predložil proračun za 851itrski akvanj z močnim steklenim (ne kovinastim) dnom. Cena je vzlic kakovosti in strokovni izdelavi primerna, namreč 300 Din. V zadnjem članku je tiskarski škrat iz-premenil Cabombo v Labombo. O. S. Pravda, ki se vleče 48 let Andrijevica v septembru. Za turških časov je bil ves svet v gornjem Polimlju vse tja do Beran agovska in begovska posest. Tu so neomejeno gospodarili prosluli plavski in gusimjski aige in begi. Ti age in begi seveda niso ?amš obdelovali zemlje, temveč jo je obdelovala »raja«, ki je svojim gospodarjem dajala desetino, kar pa je večinoma pomenilo toliko, kolikor se je pač hotelo gospodarjem, ki so imeli za ta ogromna posestva posestno pismo, »burutlijo« od samega sultana. Tako so bili vsi vaščani v Gračanici tlačani, »čivčije«, na posestvu plavsfcih Redižepagičev, kateremu je po sultanovem posestnem pismu pripadalo tudi razsežoo gozdov je na gori Sekirici, vse samo jelov-je in smrečje. Sosednja vas šekulari pa ni bila predložena agovskemu gospostva in je živela skromno, ali svo ja-žino. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Slovanova dvajsetletnica Slavnostna otvoritev petega igrišča v Ljubljani — Zanimiv nogometni turnir z lepimi darili V izredno domače prijetnem kraju si je SK Slovan zgradil svoje igrišče, ki je stisnjeno med Kolin sk o tovarno in tovarno za klej. Nogometni četverokot ima pravilne dimenzije, j« iz/borno splaniran, tako da omogoča nogometnim tehničarjem, da pridejo do prave veljave, a prostora je dovolj še za druge športne naprave. Okoli nogometnega igrišča se vije lahkoatletska elipsa. upajmo, da se bo Slovan ob svoji dvajsetletnici v obilni meri okoristili tudi S njo hi se uvrstil med naše lahikoatletske klube. S prenosom težišča svoje aktivnosti v Moste, na vzhodno periferijo Ljubljane, je Slovan prevzel resno misijo, da pritegne tudi ta mostni del v aktivno športno delo. Naraščaja bo imel tam dovolj, treba je 1« krepko prijeti za delo in s primernim idealizmom in požrtvovalnostjo pričeti z organizacijo mladine. Pogoj za tako delo, če naj bo uspešno, je lastno igrišče, ki si ga je sedaj Slovan ustvaril in ki ga bo gotovo še izgradil, da bo ustrezal skromnim potgojem, ki jih stavljajo naši športniki na torišča svoje aktivnosti. S tem j« Slovan, eden naših najstarejših in obenem zelo zaslužnih klubov, pač zelo primerno proslavil dvajsetletni jubilej svojega obstoja, dvajset let trdega dela na, ledini slovenskega športa. Klubo-vo vodstvo je lepo organiziralo dvojno proslavo. Merodaini činitelji so v polnem razumevanju stvari šli klubu zelo na roko, pa je mogel razpisati zanimivo nogometno tekmovanje za lepa darila. Na prireditvi je sodelovalo osem moštev, oo-leg dveh sJavljenčevih še ligaška enajsto-rca Primoria, dalje Hermes, Reka, Grafika, Svoboda, Sloga. Teh osem moštev je prireditelj razdelil v dve skupini, ki sta na dva praznika po pokalnem sistemu iz-vojevali borbe za razpisane pokale. Dopoldanska skupina V tej četvorici so sodelovali: Slovan B, Grafika, Sloga Ln Svoboda. Borlbi prvega dne sta dali rezultata Sloga : Svoboda 4:2 (2:0) in Slovan B : Grafika 1:1 (0:1); žreb je v druigi tekimi. odločil za Slovana. Tako sta drugi dan tekmovala v prvi tekmi premaganca z rezultatom Grafika : Svoboda 4:0 (0:0), oba zmagovalca prejšnjega dne pa z rezultatom Sloga : Slovan B 4:3 (3:1); po propozicijah sta prejeli Grafika Ln Sloga za to skupino določeni dariJL Popoldanska skupina Za dvoje daril so se borili: Slovan. Primorje, Hermes, Reka. Določila propozicM so biila ista kot za dopoldansko skupino in so dale tekme nalednje rezultate: Hermes : Reka 4:1 (4:1) Hermežani so postaviiM rezultat že v prvem polčasu. V drugem delu igre so borbeni Vičani dali Žiškarjem precej odpora m s precej živahno igro držali neodločen rezultat. Sodil je g. Ramovž. Piimorje : Slovan 12:0 (4:0) Rezultat sam pove skoro vse. Slovanov-ci. so samo uvodoma resno zaigrali, potem pa so postali žrtev neizprosnih kombinacij, s katerimi je črno-beli napad kar tako briljirai L'gaš je bil v vseh delih moštva močnejši, poedini deli so bili dobro povezami, žoga je romala z noge na nogo, igra je bila večji del enostranska. Priznati pa je treba slavij enčevemu moštvu, da se je borilo požrtvovalno do konca, držalo odprto igro neglede na rezultat in tako prispevalo k temu, da igra ni postala monotona. Velik del krivde na slabem rezultatu gre na vratarjev rovaš, ki, je zakrivil najmanj tretjino vseh zgori tik ov. Gole so zabili: Zemljič in Jež po štiri, Pepček dva, Slamič in SlaimJberger po enega. Sodni je g. Jordan, Reka : Slovan 3:2 (0:1) Po propozicijah se j-e nudila Slovanu prilika, da utrga vsaj v borbi z drugorazrednim prvakom lovorike in si prilbori banov pokat Spočetka je šlo še nekam dobro, moštvo je bilo začetkom drugega polčasa z 2:0 v vodstvu. Proti koncu pa so Rečani po svoje zaigrali iai s krepkimi ofenzivnimj sunki izravnali nasprotnikov naiskok ter dodali še tretji zgodfitek, ki jim je prinesel pokal- Sodil je g. Ramovž. Prhnorje : Hermes 9:0 (8:0) Ligaš ie nastopil z isto enajstorico kot prejšnjega dne. Četrt ure so se Šiškairji spustili v ofenzivne poteze in se držali večinoma v nasprotnikovi polovici. Potem pa je začela zopeit delovati korribinacijska mašlmerija črno-belih, in skoro vsak napad se je zaključil z zgoditkom. Do polčasa jih je bilo deloma s pomočjo hermežanske obramlbe (dva avtogola) že osem. V drugem delu igre pa se je hermežanska obrambna trojica začela posluževati prekomerno ostre igre, p,a se ie napad črno-"belih začel ogibati krepkejšemu startu, da ne pride do resnejših kararribolov z nepotrebnimi posledicami', ki so bile na vidiku. Premoč moštva na terenu je ostala, dasi je dober del drugega polčasa igral napad samo s štirimi igralci. Šele tik pred koncem ie Zemljič postavil rezultat Gole so dali Makovec. Zemljič, Pepček po dva, dva avtogola ln enega Slamič. Sodil je zopet g. Ramovž. Slavnostna otvoritev m__ • w ** igrišča se je izvršila po tej tekmi in pred glavmo borbo za pokal ministra g. dr. Andjelino-viča. Predsednik Slovana g. dr. Perko je formalnost opravili s pozdravom in toplo zahvalo ministru g. dr. Andielinoviču, ki ga je zastopal g. inž. Bloudek, nadalje je pozdravil osebno navzočega bana g. dr. Marušiča, zastopnika divizijonarja g. Cu-kavca, osebno navzočega ljubljanskega župana g. dr. Puca, zahvalil pa se je za pomoč in razumevanje tudi moščanskemu županu Ln podžupanu. Vse je s svojimi Slovanov©! pozdravil s trikratnim »Zdravo«. « Nato so s primernimi nagovori čestitali jubilantu g. inž. Bloudek v imenu g. ministra, ban g. dr. Marušič, ki je dal izraza svoji radosti, da je prišel na tako lepo izgrajeno igrišče, poudaril nalogo športnega kluba, da vzgaja zdravo mladino, saj je zdrava mladina bodočnost naroda, ki se ima z drugimi narodi boriti za košček zemlje pod solncem. G. dir. Pue je menil, da ,pomeni otvoritev novega igrišča ogromno idealnega dela; zelo je zadovoljen, da so si športniki na tem mestu sami s svojim delom postavili športni prostor Ln so le deloma prosili za pomoč in podporo. Sledile so čestitke ljubljanskih klubov in podsaveza. Za ASK Primorje je spregovoril predsednik g. Sancin. ta LNP I. podpredsednik g. Kuret, g. Kosec za Slogo, g. Štrukelj za Grafiko, g. Jančič za Jadrana, kapetan Rekinega moštva Broni za Reko, g. MeKoer za Ilirijo, g. Štrekelj za Svobodo. Obenem so zastopniki Primorja, Sloge, Grafike in Reke predali spominske zastavice v klubskih barvah. Razdelitev daril G. dr. Perko se je ponovno zahvalil sodelujočim klubom za udeležbo na proslavi, potem je v smislu propozicij razdelil darila. Srebrni pokal ministra g. dr. Andi eliti o viča j© prejelo Primorje, pokal bana g. dr. Marušlča si je priborila Reka, pokal župana g. dr. Puoa je dobila Sloga, četrto darilo, pokal g. dr. Perka je pripadel Grafiki. — -g Državne prvenstvene tekme Vse skupine razven pete, to je naše skupine, so včeraj imele prvenstvene tekme, in sicer v Beogradu, Zagrebu, Nišu, Velikem Bečkereku in v Splitu. Nekoliko je iznenadila zmaga Jugoslavije nad B&K ter visok poraz osiješke Slavije od strani Concordije. Jugoslavija : BSK 2:1 (2:1) Beograd, 9. septembra, p. Na igrišču BSK se je danes vršila pred 5000 gledalci prvenstvena tekma med rdečimi in plavi-mi, ki je bila zelo živahna in polna razburljivih momentov. Končala je z zmago Jugoslavije z 2:1. V 3. min. prvega polčasa je prišlo do gneče pred golom BSK, ki jo je izkoristil Sekulič ter dosegel vodstvo za svoje barve, BSK pa je izenačil po šurdonji že v 5. min. Nato je bila igra odprta. V 25. min. zelo težka situacija pred golom BSK. žoga gre večkrat v polje, dokler ne pride na noge Nikoliču, ki postavi z neubranljivim strelom končni rezultat 2:1 za Jugoslavijo. BSK je bil potem v premoči ter predvajal lepo igro, vendar pa njegovi igrači niso bili pred golom energični. V drugem polčasu ni padel niti en gol, čeprav je bil BSK v tem delu, zlasti 15 minut pred koncem močnejši. Jugoslavija je proti koncu začela zavlačevati igro, kar je izzvalo negodovanje pri občinstvu. Po ugodnih situacijah, ki jih BSK ni izkoristil, in po poteku igre bi bil neodločen rezultat bolj na mestu. Opazilo se je, da BSK ni protestiral, ko sodnik g. Podup-ski iz Zagreba ni dal lljnetrovke proti Jugoslaviji zaradi foula v kazenskem prostoru. Concordia: Slavija (Osijek) 9:0 (5:0) Gradjanski (Niš) : Radnički (Kragujevac) 3:1 (2:0) ŽŽS ; Tri Zvezde 3:0 (0:0) Hajduk : Split 5:1 (1:0) SK Ilirija v Celju Celje, 9. septembra. Danes popoldne se je na Glaziji v navzočnosti 500 gledalcev vršila prijateljska tekma med SK Celjem in ljubljansko Ilirijo, ki je z 2:2 <2:2) ostala neodločena. Rezultat odgovarja poteku igre. Tekma je bila živahna in temperamentna. Hirijani so boljši tehničarji kot Celjani. Kljub temu je bila igra izenačena. Gostje so igrali hladno in premišljeno, pač pa so bili s Celjani vred precej nesigurnl pred golom. Celjani so igrali dobro kombinacijsko igro ter so se odlikovali zlasti s požrtvovalnostjo in elanom. Ob koncu prvega polčasa so vodili z 2:1. Celjska obramba je rešila mnogo nevarnih situacij pred golom. Gole za Ilirijo so zabili Pfeifer v 32. min. prvega, Ice v 4. min. drugega polčasa, za Celjane pa Pressinger I. v 17. min. in Gobec v44. min. prvega polčasa. Sodil je objektivno g. Ochs. V predtekmi je mladina Celja porazila mladino Jugoslavije s 7:2 (3:1). Športni dan v Trbovljah Trbovlje, 9. septembra. SK Amater je danes priredil svoj športni dan, ki je bil zvezan z leipim športnim zborovanjem, katereea se je udeležilo tudi več odličnih športnih delavcev in funkcionarjev. Tekmovanje samo je pričelo že v soboto in je prineslo naslednje rezultate: Trbovlje : Amater 1:0, Retje : Dobrna 1:0, Retje : Trbovlje 1:0, Amater : Triglav (Hrastnik) 5:1, Retje : Triglav 3:1, Retje : Amater 2:0. Nedeljske tekme so po naslednjih rezultatih prinesle zmagovalca v tem turnirju. Primorje : Retje 2:1, Marilbor : Amater 3:0, Primorje : Maribor 1:0. Pokal inž. Debelaka si je priborilo v prehodno last Retje. Na dopoldanskem športnem zborovanju je mnogobrojno občinstvo popolnoma napolnilo dvorano Rudarskega doma. Otvo- ritveni govor je imel predsednik Amaterja g. Varga, nakar je kot zastopnik g. ministra za telesno vzgojo dr. Angjelino-viča g. Miloš Rybar pozdravil zborovalce ter nato kot član uprave JNS orisal smernice dela naše najvišje nogometne organizacije. častni predsednik Amaterja g-inž. Debelak je obširno in temeljito razpravljal o našem športu, dr. Birsa pa je govoril o borbi ASK Primorja za vstop in obstanek v ligi. Predsednik O. O. v Trbovljah g. Klenovšek je predlagal resolucijo, ki je (bila soglasno sprejeta im ki vsebuje smernice, po katerih bi želeli športniki, da se v bodoče razvije naše športno gibanje. Rudarska mladina je s svojega atoora poslala vdanostno brzojavko najvišjemu pokrovitelju siporta kralja Aleksandru, pozdravni brzojavki pa g. ministra » telesno vtzgojo naroda g. dr. Angjelinovi-ču in g. banu dravske banovine dr. Ma-rušiču. Današnja športna manifestacija je bfla tako lepa ln veličastna, kakršaie Trbovlje še niso doživele. Ostale nogometne tekme Ptuj: SK Ptuj : Atletiki (Celje) 4:2 (2:1). Bologna: Bologna : Admlra 5:1. Bologna je s to zmago postala letošnji zmagovalec v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Gradec: SK Železničar (Maribor) : SK Sudbahn 2:1 (1:0). Dunaj: V soboto: Vienna : Libertas 3:2 (2:1). V nedeljo: Hakoah : FC Wien 3:3, VVacker : Sportklub 2:1 (1:0), Favoritner SK : Austria 2:0. (Presenečenje! Favoritner SK je letos prišel iz drugega v prvi razred.) Rapid : FAC 4:3 (2:2). ★ ASK Primorje (nogometna sekcija). Naprošajo se gg. predsed^k Sancin, dr. Birsa, ravn. Šetina in dr. Dougan, da sigurno pridejo ob 18. v kavarno Emona. Danes ob 20.30 redna seja sekcijskega odbora pri Rebecu. Radi važnosti prosimo polnošte-vilne udeležbe. Državno prvenstvo kolesarjev Ljubljana je zasedla večino prvih mest — Tudi v dvo-matchu je Ljubljana gladko porazila Zagreb Včeraj se je vršilo na dirkališču Hermesa tekmovanje kolesarjev za ponosen naslov državnega prvaka v glavni in juni-orski skupini. Prireditelj Koturaški savez je tekmovanje izpopolnil še z zanimivo točko dvo-matchem Ljubljana : Zagreb, dalje z dirko za prvenstvo Ljubljane, parno vožnjo ter hitrostno dirko na km 1. Dirka z motornim vodstvom je zaradi premalo prijav odpadla. Zanimanje vozačev je bilo veliko, saj je startalo 17 prvorazrednih m 16 junior-jev. Gradjanski, Zagreb, je postavil 7, ASK Primorje 10 vozačev. Dalje so bili zastopani še: Železničar. Zagreb in Maribor, Sava, Hermes, Ljubljanica, Zarja, So-ra iz Ljubljane in okolice, in Zarja, Jese-nioe. Prišli so tudi Celjani, ki pa so zaenkrat opazovali dirko le s tribune. Državno prvenstvo glavne skupine na 1000 'm: 1. Trobec Ivan. Sora Dravi je 1:44.1, 2. Abulnar Franc, Hermes, 3. Gregorič Janko, Primorje, 4. Fiket Rudolf, Gradjanski, Zagreb, 5. Rozman Štefan, Železničar, Maribor. Državno prvenstvo juniorjev na 1000 m: 1. Vrbka Vinko, Železničar Zagreb 1:35.4, 2. Avbelj Valentin, Hermes, 3. Hamberger Slavko, Hermes, 4. Nežmah Jakob, Železničar, Zagreb. Dvomatch Ljubljana : Zagreb na 5136 m: Ljubljana v postavi: Grabeč, Gregorič, Oblak. Štirn (vsi Primorje) v času 8:16.4. 2. Zagreb v postavi: Fiket, Ljubič, Bre-zovič, Vrbka, je po padcu Brezovica, ko je Ljubljana vodila že za en krog, odstopil. Prvenstvo mesta Ljubljane na 5136 m: 1. Gregorič Janko, Primorje 8:14.2, 2. Rozman Štefan, Železničar, Maribor, 3. Močnik Tine, Sava, Ljubljana, 4. Grabeč Ivan, Primorje, 5. K osmina Alojz, Primorje. Dirka parov na 10 km: Na startu so se" javili 4 pari in je postavilo 3 pare Primorje, enega pa Železničar, Zagreb. Tu se je pokazala superkvr-nost para Primorja Oblak—Štirn, ki je zmagal z razliko nad dva in pol kroga. 1. Oblak—Štirn (Primorje) 19:44. 2. Grabeč—K osmina (Primorje). Tretji par Primorja je moral zaradi padca odstopiti* enako tudi par zagrebškega Železničarja. Tolažilna dirka na 3 kroge: Startalo je 8 vozačev ln so se plasirali: 1. Gartner, Ljubljanica 1:57.6, 2 Ivkovlč Drago, Gradjanski, Zagreb, 3. Bramdt Evgen, Železničar, Zagreb. Hitrostna dirka na 1 km: 1. Močnik Tine (Sava) 1.25.9, 2. Oblak Janko (Primorje) 1.26, 3. Avbelj Tine (Hermes) 1.26.2. Dirke se je udeležilo lepo Število občinstva Zastopane pa so bile tudi civilne in vojaške oblasti po svojih predstavnikih. Kljub lepemu uspehu, ki so ga dosegli ljubljanski vozači, pa moramo podčrtati, da si gotov del vozačev lasti preveč pravic ter z nedisciplino ovira točno izvedbo prireditve, kar nikakor ni v interesu razvoja športa in pritegnitve večjega števila publike na igrišče. čehoslovaki slovanski prvaki v motocikllstlki Zaradi smole Stariča je Jugoslavija zasedla tri točke za ČSR drugo mesto Zagreb, 9. septembra. Včeraj ki danes so se vršile na dirkališču Miramar velike motociklistične dirke za slovansko prvenstvo, pri katerih so sodelovali najboljši vozači iz Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske in iz naše države. Za to tekmovanje je naš kraij Aleksander daroval dragocen pokal Nacionalna dirka športnih motorjev 350 ccm (6 krogov, 4.5 km): 1. Cerič (Maribor), Puch 2150 com, 3.30.3; 2. Miler (Osi-jetk), Zenitih 350 ccm, 3.40; 3. Wressnig (Maribor). Puch 250 ccm, 3.46.1; 4. Welle (Maribor), Puch 250 com, 3.46.1; 5. Popo-vič (Beograd), New Hud« cm 360 ccm, 3.51.4; 6. Stajič (Beograd) Z552. Nacionalna dirka turističnih motorjev do 250 ccm, 5 krogov: 1. Zlata Schandel (Zagreb), Puch 260 oam, 3.19.9; 2. Reketje (Maribor), MateMess, 3.42; 3. Blažinovič (Zagreb), Ariel, 3.45. Prvi je bil izven konkurence Nagy (Beograd) v času 3.18.8; vozil pa je na športnem motorju. Slovansko prvenstvo moštev, 350 ccm, 10 krogov: 1. Langier (Poljska), Velocette 360 com. 5.34; 2. Lucaik (Češkoslovaška), Velocette 360 com, 5.49; 3. Cisar (Jugoslavija) 5.^.7. Nacionalna dirka turističnih motorjev do 500 ccm. 5 krogov: 1. Šoštarko (Zagreb), Ariel 500 com, 3.01.1; 2. izven konkurence Likar (Zagreto), Speciai 250 ocm, 3.02; 3. izven konkurence Nagy (Beograd). Drugi v konkurenci ga. Zlata Schandel (Zagreb). Slovansko prvenstvo za moštva. 500 ccm, 12 krogov: Bolgarija v tej točki ni sodelovala kot moštvo; dinkal p>a je ne-službeno kot posameznik prvak Bolgarlfje Dianftar Sokofov. Na starta so zaradi de- fekta na strojih odipadli po en Cehoslovak in Poljaik ter Bolgar Sokolov. 1. Starič (Jugoslavija), Rudige 500 ocm, 6-29.2; 2. Juhan (ČSR), Jawa 500 ccm, 6,29.3; 3. Uroič (Jugoslavija), Rudfce 500 ocm, 7.02.8; 4. Bathelt (Poljska). Nacionalna dirka športnih motorjev do 500 ccm, 6 krogov: 1. Miler (Osijek), MaUhless 500 ocm, 3^9; 2. Koplč-Kralj (Zagreb). Zenath 350 oam, 3.33.1; 3. Petrovič (Beograd), Giletit 500 com, 3.38; 4. Šoštarko (Zagreb), Ariel 500 com, 338.7; 5. Stajič (Beograd) 3.40; 6. Nagy (Beograd) 3.46.1. Slovansko prvenstvo za moštva, druga vožnja do 350 ccm, 10 krogov: 1. Langier (Poljska) 5.30.2; 2. Cisar (Jugoslavija) 5.49.1. Mladi Čehoslovak Lucak je zaradi defekta na stroju v drugem krogu odpadel, tako da sta Jugoslovana Cisar in Miler brez težkoč zasedla drugo in tretje mesto. Za placement pa se šteje samo en dlirkač. Nacionalna dirka športnih motorjev 250 ccm, 6 krogov: 1. Cerič (Maribor), Puch 250 com, 3.33; 2. Wressnig (Maribor), Puch 250 ccm, 3.39; 3. W«lle (Maribor) 3.39.8; 4. Likar (Zagreb) 4J0.9; Zimmer (Osrjek) je padel v tretjem krogu. SfovansflGo prvenstvo za moštva, droga vožnja, 500 ccm, 12 krogov: 1. Starič (Jugoslavija) 6.31.2; 2. Juthan (ČSR) 632.9; 3. Kosinka (ČSR) 7.50. Bih je to najlepša borba dneva. Poljaki in naš Uroič so morali zaradi defektov odstopiti. Po prvem dnevu je vodila Jugoslavija s 27 pred Češkoslovaško s 23 in Poljsko * 13 točkami. Danes so se tekmovanja nadaljevala in so dala naslednje glavne rezultate: Nacionalna dirka športnih motorjev do 850 oun, 6 krogov: 1. Cerič (Maribor) 3.33.6, 2. Wressnig (Maribor) 3.40, 3. Popo-vič (Beograd) 3.44.8. Nacionalna dirka turističnih motorjev, B krogov: 1. Zlata Schandel (Zagreb) 3.20.3. 2. Blažinovič (Zagreb) 3.21.3. Slovansko prvenstvo moštev, 12 krogov: 1. Juhan (ČSR) 6.24.8, 2. Barthelt (Poljska 6.33.6, 3. Kosinka (ČSR) 6.36.4, 4. štr-ban (Jugoslavija) 6.53.3, 5. Baron (Poljska) 6.63, 6. Starič (Jugoslavija). Starič je imel smolo, da se mu je pokvaril motor in je moral zadnji dve rundi peš peljati svoje kolo. Končni rezultati za slovansko prvenstvo: je bilo: 1. Češkoslovaška 40 točk, 2. Jugoslavija S7, 3. Poljska 28. Rekordni dnevi velesejma Ljubljana, 9. septembra. Take gneče, kakor je bila v soboto in nedeljo na velesejmu, menda še ne pomnimo. Zlasti v soboto je M naval na sejmišče tako velik, da se je človek komaj prerinil naprej. V drevoredu ob veselič-neim prostoru je od časa do časa promet docela zastal in ni bilo mogoče stopiti ne naprej ne nazaj. Srečna msel, povezati festivafeke prireditve z vdeseimskiimi, je gotovo ob naklonjenosti vremena v znatni meri pripomogla do tako sijajnega uspeha. Ena prireditev je podprla drugo in tako je bila Ljubljana včeraj im danes razigrana v prazničnem vrvenju, kakor že dolgo ne. Pestre in slikovite narodne noše so 5e prav posebno dvignile razpoloženje. Ogromni morski som žal nj prispeti iz Zagreba na velesejem, da bi si ga lahko ogledali tudi Ljubljančani, ker so Zagrebčani onemogočili prevoz baje iz higienskih razlogov (navzlic temu pa so ga v Zagrebu naprej razstavljali). Da pa obisk ljubljanskega velesejma ni odvisen od tekih izrednih atrakcij in da je navzlic temu zabeležil rekorden poset, o tem sta se lahko prepričala predsedn k zagrebškega velesejma g. Rudolf Erber in podpredsednik g. Armin Schreiner, ki sta včeraj posetila naše prireditve in sta se o njih izrekla zelo pohvalno. Tudi kupčija se je na velesejmu zadnje dni prav lepo razvilh, tako da so tudi raz-stavljalci lahko zadovoljni. V vseh panogah, kj so zastopane na velesejmu, so bile sklenjene lepe kupčije. Zadovoljni pa so seveda tudi številni prodajalci spominkov, novosti in drugih drobnarij. Tekma harmonikarjev Na praznik v soboto so imeli harmonika rji na velesejmu svojo tradicionalno tekmo, ki je prav leipo uspela. Opaziti je bilo spiošen napredek v vseh skupinah. Prišli so letos pač najboljši naši harmonikarji, zato seveda zasedba ni bila tako številna. Tem večje pa je bilo zanimanj^ občinstva- Razsodišče je po vestni ki pogosto težki "oceni prisodilo naslednje na^ grade: Skupina I-a diatontčna harmonika: 1. mesto Kosec Pavel, Mengeš; 2. mesto Dacar Franc, Lesce; 3. mesto Erjavec Tomaž, Kandija. Diatonična harmonika, težja skupina: 1. mesto Stanko Gustav, Ljubljana; 2. mesto Omahen Josip. Trbovlje; 3. mesto Jurman Jože, Glince-Vič. Mladinsko tekmovanje: tflatonična harmonika: 1. mesto Remškar Mirko, Brezovica; 2. mesto Perper Viktor, Ljubljana; 3. mesto Divjak Branko. Blanca; 4. mesto Baher Franc, Zg. Šiška. Kromatična harmonika, lažja kategorija: Pevec Julij, Hrastnik. Kromatična harmonika, težja kategorija: 1. mesto Stante M;lan, Celje; 2. mesto Herman Anton, Loke; 3. mesto Jovanovič Božo, Niš. Tekmovali so nadalje še. profesijonalisti v kromatični težki kategoriji in je prejel 1. mesto Pillioh Rudolf, Celje; 2. mesto Stante Milan, Celje. Prehodni pokal v diatoničm težji kategoriji je bil prisojen g. Gustavu Stanka iz Ljubljane, ki je pretel tudi ziato kolajno. V kromatični težji kategoriji pa je komisija prisodila prehodni pokal g. Pifltichu iz Celja. Tekmovalci obeh diatoničn&i kategorij so prejeli po eno veliko srebrno, malo srebrno in bronasto kolajno. V mladinski skupini so bila razdeljena 4 darila, in to ena kitara, dve aktovki in pulover. Mimo teh daril dobijo nagrajeni tekmovalci od velesejemske uprave tudi še lično izdelane diplome. Po razglasitvi razsodišča so nastopili prvonagrajenci v dvorani glasbene razstave, kjer je radio prenašal njih odlična proizvajanja ob polni zasedbi dvorane. Objave Zveza naprednih akademskih starešin bo imela v sredo v Zvezd1 družabni večer v počastitev 80 letnice g. Mihaela Gabri-jelčiča, dvornega svetnika v pokoju. Napredni starešine vabljeni! Danes bo zadnji koncert na velesejma, in sicer točno ob pol 18. uri. Celotni pevski zbor Glasbene Matice zapoje naslednje slovenske zbore: Gallus: Sredi življenja in Glejte, kako umira pravični; Foer-ster: Naše gore; Adamič: Mlad junak; La-jovic: Vodica čista se vila m Naprtnica; Osterčev: Oče naš. Drugi det Matičnega koncerta bo obsegal narodne pesmi: Ma-rok: Pojdem v rute; Dev: Majofta; Kogoj: Stoji, stoji mi polije; Hubad: Je pa davi slanca pala in Škerjanček poje, žvrgoli. Koncert bo pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča v dvoranici paviljona J na vdesejmn. Ker bo to zadnji koncert iz vrste slovenskih koncertov, ti 90 se vršiSi v zvezi z glasbeno razstavo, še prav posebno opozarjamo nanj. Čitafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET*4 »J UTUIk TRmeaeijsEa !z3a^ 6 Ponedeljek, 10. septembra 193? Proti komu laški manevri? 40.000 mož na vojnih vajah ob meji — Nove vojaške gradnje Pred 14 dnevi so se zaključile velike vojne vaje laške vojske, ki jih pa niso priredili le v Apeninskih gorah, marveč tudi vzdolž vse jugoslovenske meje. Kakor so italijanski. listi poudarjali, da se je apeninskih manevrov udeležila vojska 100.000 mož, tako so skušali zamolčati, da je bilo na Snežniku, Javorniku in dalje proti severu vse do Trente in Belopeških jezer na vojaških vajah drugih 40.000 mož tržaškega in vide mske ga armadnega zbora. Letošnji manevri italijanske vojske.so imeli še prav poseben namen. Mussolini je, kakor znano, po apeninskih manevrih govoril o njihovem pomenu. V tem govoru je tudi poudaril, da je apeninski teren enak ozemlju na italijanski vzhodni meji, da je enako gozdnat, enako skalovit in da mu enako primanjkuje vode in ravnih cest. Tudi ni pozabil naglasiti, da so cestna milica in karabinjerji v Apeninih odlično izvršili svojo nalogo, ko so na vso moč skrbeli za dobro stanje cestišč in iztaknili vsak, še tako skrit studenec. Manevrov, ki so se vršili vzdolž jugoslovanske meje in ki so trajali od srede junija do konca avgusta, so se udeležile čete vseh garnizij na Primorskem in velik del garnizij v Furlaniji. Pri manevrih so sodelovali poleg drugih tudi pešadijski polki št. 12, 23, 24, 151 in 152, artiljerijski polki žt. 6 in 23, konjenica, inženjerske čete in iz- vidniške letalske eskadrflje iz vojašnic v Puli, Ilirski Bistrici, Vipavi, Tolminu, Idriji, Gradišču, Trstu, na Reki, v Vidmu in celo iz Padove, Cremone ter drugih beneških mest. Pri vojnih vajah je sodelovalo tudi nekaj legij fašistične milice in oddelkov za obrambo proti letalstvu. Ko se je vojaštvo vračalo s teh vaj v svoja garnizijska mesta, so mu v posameznih krajih na prizadevanje fašističnih oblasti prirejali triumfalne sprejeme, ki so se spremenili v prave fašistične demonstracije proti sovražniku »onkraj Snežnika«. Manevri ob naši meji so imeli poleg drugih tudi ta rezultat, da so se v nekaterih krajih še bolj intenzificerale gradnjo vojaških objektov. Tako baš sedaj z vso naglico gradijo neke vojaške objekte ob meji med Ratečami in Trbižem. Ob cesti razdirajo kar cel grič, ki ga nameravajo spla-nirati, na drugi strani pa zasipajo majhno dolinico. Vse delo je skrbno maskirano. Le na tržiški postaji je opaziti dan za dnem nove transporte cementa, delov železnih konstrukcij itd. Na postaji v Trnovem pri Ilirski Bistrici pa so znova pričeli širiti postajo, ki kljub temu, da so jo v poslednjih letih opremili s celo vrsto tirov, že ne zadošča več vedno bolj naraščajočemu vojaškemu prometu. Neznana usoda šentviškega župnika župnika Srečka Rejca, ki je bil spričo svojega miroljubnega in izključno verskega delovanja med ljudstvom v šent Vidu nad Vipavo izredno priljubljen, je koncem preteklega meseca nenadoma zadela zla usoda, ki jo tako neusmiljeno diktirajo našim ljudem eskponenti fašističnega režima na zloglasni goriški kvesturi. Poslednje dni avgusta so se nekega jutra nenadoma pripeljali v šent Vid organi goriške kvesture z avtomobilom, ki se je ustavil pred župni-žčem. Policijski agentje so z vso naglico vdrli v župnišče, zbudili župnika Rejca in mu sporočili, da ga morajo nemudoma odvesti v Gorico na kvesturo zaradi nekega zasliševanja. Dejansko je pol ure nato policijski avto spet odbrzel proti Vipavi. Od tedaj o župniku Srfcčku Rejcu ni več nobenega glasu. Kakor vse kaže, so ga ustavili v Gorici in ga vtaknili v policijske zapore. Med ljudstvom v šent Vidu pa se Je sedaj razširila govorica, da bo bržkone postavljen pred goriško konfinacijsko komisijo in obsojen na pregnanstvo na otokih. p_ Dve novi fašistični okrepčevalnici. Na prizadevanje pokrajinskega vodstva »Balille« bodo v Dolu in Otlici naa Ajdovščino v kratkem otvorili dve novi okrepčevalnici za brezposelno prebivalstvo. Kakor je institucija okrepčevalnic s socialnega, vidika vredna vsega priznanja, tako so vsega obsojanja vredni politični razlogi, ki navajajo fašistične oblasti k ustanavljanju takih socialnih ustanov v naših krajih. Vsakdo, ki mora v tako okrepčevalnico, da si uteši glad in se v zimskih dneh ogreje, mora postati brezpogojno pristaš fašističnega režima. p— Požar v Borštu. Poslednji ponedeljek je nastal v Borštu velik požar v gospodarskem poslopju znanega posestnika Josipa Kosmača. Požar, katerega vzroki niso znani, se je zelo naglo razširil tudi na sosednje poslopje, katerem so bili lokali trgovine, gostilne in tobačne trafike. Gasilci iz Trsta so se zaman trudili, da bi rešili obe poslopji, ali pa vsaj inventar v lokalih. Ogenj je uničil vse do tal. škodo cenijo na 100.000 lir. TEDEN DNI FILMA Angleški kralj Henrik VIII. v filmu Ta vetefilm. ki .je zbuojal v Londonu, Pa-Tiz.i in drusrod veliko pozornost, ee bo sredi eeptembra predvajal tudi v Ljubljani. 0 ancdeškem kralju Henriku VII. Modrobrad- ga je za United Artists dovršil v Londonu režiser Korda, se v glavnih obrisih drži zgodovinskih dejstev, vendar prikazuje kralja kot dobrodušnega, a usodnega slabiča, e eimer nekako opravičuje njegovo krvoločnost. Henrik VIII. je človek, ki se hitro zaljubi in ki trpi zaradi svoje slabosti nasproti ženskam. Vlogo Henrika VIII. igra Charles La-Jgh-ton, ki je igral Nerona v filmu >V znamenju križa«. V spominu nam je, da ,ie to vlogo podal izvrstno. Nedvomno v tem velikem zgodovinskem filmu ne bo zaostajal. Hans Sohnker v »Cartlaški kneginjke eu (vladal ie od L 1509. do 1547.) gowori zgodovina, da je imel šest žen, in prav to življenje kraljevo s temi šestimi ženama ije anov filma- Henrik VIII. je bil že kot 13-leten deček zaročen z vdovo svojega brata, a oženil ee je, ko je štel 18 let. Celih 20 let je bil dober mož svoje žene, a potem se ,je dal ločiti od nje, ker mu ni rodila otrok. Potem ee je oženil že petkrat Dve svoji ženi je dal usmrtiti, češ, da eta mu bili ne-zvest L Šesta žena ga je preživela. Film, ki Gustav Ucleky v Ufinem velefUnm »Mladi baron Neuhaus« Pristopajte »Vodnikovi družbi« Brigfta Hehnova je na vsaki sliki svojsko zanimiva Hubadova pevska župa deluje ie 10 let LJubljana, 9. septembra V Hubedovi dvorani na državnem kon-servatoriju se je včeraj dopoldne vršila letna skupščina Hubadove župe Jslo-venske pevske zveze, na katero so se obrali zastopniki (pevskih društev iz vseh večjih krajev dravske banovine. Zborovanje je imelo jubilejni značaj, saj je letos potekli deset let, odkar sta ustanovljena Južnoslovenslta pevska zveza in ljubljanska Hubadova župa. Skupščino je vodil predsednik župe odvetnik dr. švigelj, ki je pred prehodom rna dnevni red predložil vdanostno brzojavko pokrovitelju JPZ Nj. Vel. kralju ter ipozdravno ln zahvalno brzojavko prosvetnemu ministru dr. šumenkoviču, kar je skupščina sprejela z navdušenim odobravanjem. Za tem se je v kratkih izvajanjih spominjal .predvsem najvažnejšega pevskega dogodka v preteklem poslovnem letu, petdesetletnice »Slavca«, ki je za svoje slavje povabil na sodelovanje tudi 'bolgarsko pevsko društvo »Rodna pesen« iiz Plovdiva. Bolgarski pevci so tedaj priredili koncertno turnejo po Jugoslaviji in so prvič stopili na slovenska tla. — Upati smemo, da bodo Bolgari kmalu postali član JPZ- Na koncu je predsednik z Obžalovanjem ugotovil, da se zadnji čas med zbori, zlasti "med ljubljanskimi, opaža neko upadatnj^ "veseija do dela. Ob neki važni priliki h. pr. ni mogla župa spraviti skupaj zadostnega števila pevcev za nastop, župna uprava bo morala najti način, po katerem bodo posamezna društva dolžna sodelovanja v potrebnih primerih. V splošnem pa Je treba priznati, da so pevska društva prav lepo delovala. Nato je tajnik župe, »Slavčev« pevo-vodja Ivan Rupnik podal izčrpno in pregledno poročilo o delovanju župe v zaključenem poslovnem letu, ki je tokrat trajalo nekaj delj kakor običajno, ker je morala uprava letno skpuščino zaradi tehničnih zaprete preložiti na današnji dan, prvotno pa je bila najavljena že o priliki »Slav-čeve« 501etn.ice. Izmed številnih koncertnih in drugih prireditev, ki so se vršile v okrilju župe in njenih društev, je treba omeniti predvsem župni koncert v marcu lanskega leta, na katerem je nastopilo 15 zfoorov lz Ljubljane in drugih krajev Slovenije, skupno 544 pevcev in pevk. Več včlanjenih društev Je v tem času praznovalo pomembne jubileje, tako »Sava« z Jesenic 251etmico, Moravško pevsko društvo 401etnico, »Hrastnik« lSletnioo to »Slavec« že omenjeni Jubilej, župa ima danes včlanjenih 30 pevskih društev, nanovo so letos pristopila delavsko pevsko društvo »Zarja« iz Trbovelj, Moravško pevsko društvo in pevsko društvo rudniških nameščencev »Oktet« iz Trbovelj. Med društvi je 17 moških im 13 mešanih riborov, ki štejejo skupno 1124 pevcev in pevk. Samo v LJubljani imamo 6 mešanih in 8 moških 2(borov s 621 člani. Dr. švigelj je pojasnil, da je moral žup-ni koncert, ki je bil napovedan za 21. maj t. L, izostati iz raznih stvarnih razlogov, zlasti pa zaradi tega, ker društva ne razpolagajo z velikimi gmotnimi sredstvi, 75 odst. popusta na železnici pa Zveza dose-daj še ni mogla doseči. Kakor kažejo nekatera znamenja, bo akcija za to ugodnost vendarle uspela. Poročilo . o denarnem prometu je podal blagajnik Las-baoher, nato pa so poročali še arhivar Perdan, namestnik župnega pevovodje Vinko Rupnik m revizor Ventnrini, ki je pri pregledu blagajniških knjig ugotovil najbolj točno in vestno uradOvanje. Predsednik dr. švigelj je pri tej priliki pograjal poslovanje osrednje uprave JPZ v Beogradu, ki strogo terja letno članarino, pri tem pa prav neredno posluje. Pri volitvah Je bil soglasno izvoljen za predsednika dr. švigelj, v odbor pa še Roš, Pečenko, Premefc, Ivan Rupnik, Perdan, Matulj, Jerič, za revizorje Lasba-cher, Godec, čamernik, za pevovodjo Pie-lovec, za njegovega namestnika pa Ventnrini. Ker je Prelovec zaradi bolniškega dopusta odsoten, ga bo pri župnih nastopih nadomestoval namestnik Ven tu rini. V odbor pošljejo svoje zastopnike Narodna čitalnica iz šiške, Grafika ln Danica. Med slučajnostmi Je bil med drugim sprejet Drenovčev predlog, da se pošlje Mateju Huibadu pozdravno pismo. Delegat Glasbenega društva »Domžale« Je dal pobudo, naj župna uprava taposluje pri prosvetnem oddelku banske uprave, da bo na šolah v večjih krajih nameščen zmerom kakšen učitelj, ki je zmožen pevovodstva. župan naj napravi seznam pevovodstva zmožnih učiteljev, da bo ob vsaki priliki stavila konkretne predloge. Prav bi bilo tudi, da se uvedejo pevovodski tečaji. Na koncu je predsednik dr. švigelj izrekel Glasbeni Matici najtoplejšo zahvalo za njeno naklonjenost župi ter je ob pol 12. zaključil skupščino. Nov način gradbe lesenih mostov v Kamniški Bistrici Kamnik, v septembru. Jesenske poplave so popolnoma porušile več lesenih mostov n« Kamniški Bistrici. Vsi porušeni mostovi so bili še prav trdni in bi še dolgo služili prometu. Vzrok, da niso mogli kljubovati narasli vodi, ni bil torej v njihovem slabem stanju, ampak drugje. Zgornja konstrukcija teh lesenih mostov je slonela na močnih hrastovih opornikih, ki so bfli globoko zabiti v zemljo. Vrste opornikov v strugi reke pa so ■bile komaj 4 do 5 metrov narazen, kar je bilo pač odločilno za žalostno usodo teh mostov. V jesenskih poplavah je Bistrica izruvala v zgornjem toku mnogo drevja in dračja, ki se je nagromadilo oh lesenem mostu, ker zaradi pregostih opornikov ni moglo naprej. Most je moral vzdržati ogromen pritisk vode m drevja, kateremu je slednjič podlegel. Najprej je Bistrica porušila most v Stahovici pri Malenskovd gostilni. Na mostu je bilo več ljudi, kd so ga skušali razbremeniti s tem, da so odstranjevali nagroma-deno drevje in grmovje. Med delom pa se je most porušil in v deročo strugo Bistrice je padlo 16 ljudi, katere so komaj rešili, en otrok pa je utonil. Na Duplici je Bistrica na podoben način poruSla 45 metrov dolgi leseni most, ki je bil komaj pred tremi leti zgrajen. V Radomljah 90 komaj rešili most na cesti iz Jarš. vendar pa je bil tako poškodovan, da je bil promet po njem onemogočen za več tednov. Tudi me-kinjsko brv v Kamniku so komaj rešili, več drugih brvi pa je voda odnesla. Pri gradnji novih mostov v strugi hudournika so zdaj morali gledati predvsem na to, da bo imel most čim manj opornikov, ki bi ustavljali drevje in grmovje in s tem ogražali usodo mosta. V Stahovici so pred kratkim na mestu porušenega dogradili nov most Gornja lesena konstrukcija ima 14 metrov razpetine in sloni na močnih obstranskih betonskih stenah. Most je - zelo trdno zgrajen m nima nobenih opornikov, tako da ga ob poplavah drevje ne bo moglo ogrožati. Načrt za novi most brez opornikov je napravil tehnik pri sre-skem cestnem odboru e. Erbežnik, stroške. ki so znašali 65.000 Din, pa so si razdelile zainteresirane občine banska uprava in cestni odbor. Most ie bil po nedavni ko'ivdaciji izročen prometu. Zdaj je prišel končno na vrsto tudi porušeni most na Duplici na banovinski cesti med Kamnikom m Radomljami. Stari most je bil 45 metrov dolg in je imel 7 vrst podpornikov v razdalji komaj 6.5 m. Velike množine drevja in grmovja so se seveda lahko zapletle med podnornike. ki so bili tako nagosto v strugi. Projekt za novi most pa predvideva samo dve vrsti podpornikov, ki bosta 14 metrov narazen, tako da bo imelo drevje dovolj prostora in se ne bo moglo ustaviti. Načrte za novi most je napravil inž. Lavoslav Viher, gradnjo pa je na licitaciji prevzelo kot nainižji ponudnik gradbeno podjetie Miroslav Zuoan iz Liubljane. ki bo že prihodnji teden pričelo z delom. Novi most bo veljal 97.000 Din. gradili pa ga bodo tako, da bo me^ gradnjo pešcem omogočen prehod preko Bistrice po zasilni brvi. Most bo dograjen še pred zimo, kar bodo z veseljem vreli na znanie vozniki, ki morajo zda i iz Kamn'1-a v Radomlje po velikem ovinku čez Homec. Pod mostom bodo zgradili nov varnostni jez. V kratkem bodo tudi v Stahovici pred Korlnom pričeli gradnjo novega mosta na banovinski cesti, ki se tam razcepi v Kamniško Bistrico m čez Črnivec na Gornji grad. Most je bil po jesenski poplavi za silo pooravljen, vendar pa ne bo dolgo vzdržal. Na niegovem mestu bodo zgradili že-lezobetonskega, ki bo seveda precei dražji. Zaenkrat je zagotovljenih 80.000 Din. Ker je popravilo in zavarovanje poškodovanega mosta v Radomljah veljalo skoro 50.000 dinarjev, dobimo skupno številko skoro 300.000 Din škode, ki jo je povzročila jesenska poplava samo na štirih mostovih v neposredni okolici Kamnika. Zdaj ne bodo ti mostovi več zadrževali plavajočega drevja po Bistrici, ki se bo zato ustavilo pri drugih mostovih, katerim so dosedanje poplave prizanesle. Ob količkaj večji poplavi bo zopet ogroženih ali poškodovanih več drugih mostov, pri katerih se bo nakopičilo plavajoče drevje in grmovje. Spet bo par sto tisočev dinarjev škode. Povsem upravičeno je zato prizadevanje zainteresiranih. da bi že vnaprej preprečili to škodo z regulacijo gornjega toka Kamniške Bistrice. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okosu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčioe sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na svetu je 17 Rimov V Evropi je razen pravega Rima še ena vas na otoku Gotlandu, ki si je izbrala to lepo ime, dasi zgodovina doslej ne pove, kako je prišla do tega. Tudi Azija ima vas z imenom Rim. Ta vas je v Indiji, v provinci Birmi. V Afriki, v deželi Basutov, je misionarsko naselje s tem slavnim imenom. Ampak Amerika poseka vse dežele. V Ze-dinjenih državah je devet krajev, ki so si izbrali to ime. Največji je v državi Indiani in šteje do 30.000 prebivalcev. Drugi je v Texasu, tretji blizu Niag skih slapov. Samo po sebi se razume, da latinska Južna Amerika ne more biti brez Rimov. Enega imajo v Argentini, drugega ob železniški progi Bahia-Blanca, tretjega v Ognjeni deželi. Celo v Avstraliji imajo en Rim v provinci Queenslandu, v Malajskem arhipe-lu na otoku Novem Pomorju ima pa neki hudournik ime večnega mesta. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Beseda i Din. davek 3 Din. m šifro ali dajanje oa Slova S Din. NajmanjS3 snesek 1? Din. Vabimo Vas k nafenpc t D»j©eroejfii 06-Učaicici A, Preeker, St. Petem 18. uri iz hiše žalosti na tukajšnje farno pokopališče. Stražišče pri Kranju, dne 9. septembra 1934. BENEDIK FRANC in PAVLA, starši VERA, ZDRAVKO in STANKA, brat in sestri in ostalo sorodstvo ▼ eeofcru me&ta, a eeipari-nM vh-od«>in a atopo-ie oddam e IS. septembrom. Ogledati t K na fLj »vi ndiol št. 1S/IL 23860-23 m Brez posebnega obvestila. Občina. LjnMjaoa. Mestni pogrebni zavod Vsem, ki so jo poznali, ljubili in spoštovali, sporočamo, žalostno vest, da je naša draga soproga, mamica, stara mamica, gospa Marija Fatur v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. uri zjutraj, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb drage pOkojnice bo v torek, dne 11.1 m. ob 7?3. uri popoldne izpred hiše žalosti, Večna pot 7, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo jo v lepem spominu! Ljubljana, dne 9. septembra 1934. Žalujoči ostali: Anton Fatur, soprog; Tone, cand. ing., in Bogomil, cand. phil., sinova; Tončka, poroč. Škopek, in Valči, poroč. Pafek, hčerki; Edi Škopek, trgovec, Slavko Palek, tiskarnar, in Joško Grahor, trgovec, zeti; Marenka, Lejca, Joško, Miloš vnuki in vnukinje. Urejuje Davorin Ravijen. fedaja sa konzorcij »Jutra« Adott Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane JezerSek. Za tnseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani s K