Štev. 19. Poštnina V gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Upravništvi v Črenšovcih. Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. 8. maja 1927. Leto XIV. oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov i cm2 75 par; l|4 stran: dobi 20%, 1|2 strani 25% i ceLa stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov, je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v» Poslanom «2‘50D. Takso za oglase plača uprava i da za vso oglase od 5% do 50% popüsta Rokopisi se ne vračijo. Na boj moralno že zdoj misliti 7 Že zadnjič smo povedali, kak Važna je naloga občine. Vsaki, ki je pazlivo prečteo, je lah ko spoznao, da na Vodstvo občine spadajo pravi možje. Ar se napi obetajo volitve ešče za to leto, zato je potrebno znati, kakši morajo biti tisti, Šterim občinarje zavüpajo Vodstvo občine. 'Predvsem je potrebno zebrao‘ljüdi, ki majo kaj ljübezni ne samo do samoga sebe, nego tüdi za dobrobiti domače občine. Občina dava nejmre včasi preci neprijetni poslov, Što nema ljübezni do vküpne zadeve, je nede mogeo , s haskom voditi. Posebno se mora na to gledati zdaj, kda; je preci poslov, štere je meo prle notaroš Spadnolo na župane. Što nema Smisla, da bi Se aldű-vao ali včasi kaj potrpo, te nede mogèo zvršavati občinski poslov. Vsem se nemre po voli včiniti, nešternim je kaj ne povoli i redi mrmrajo na župana, zato mora biti potrplivi tüdi S temi. Ljüdi,~Rí~šé Tíe bi Šteli brigati za javne občinske posle, nikak ne volite. Takši nikdar, pa tüdi pri najvažnejši zadevaj neščejo. priti na občinske seje i župan, mora dostakrat sam vse Zravnali, sledkar pa samo dosta gučijo. Več ljüdi pa več zna, eden zna kaj dobroga tanačivati, pa drügi i vsi vküper zadeve lepše i bogše vrejüjejo. Moramo pa pri sestavlanji kandidatni listov paziti tüdi na to, da pridejo na ravnanje občine ljüdje, ki so dobri gospodarje. V občini najmre je nájveč gospodarski zadev i što si neve doma gospodariti, de ešče menje znao v občini. Vidili smo tüdi v zadnjoj številki, da mora Vodstvo občine skrbeti tüdi za javno poštenost v občini, zato morajo dobiti v roke Vodstvo pošteni ljüdje. Što je Pijanec, naj nede župan, ar bi ne mogeo i Šteo zadosta delati proti nemertüčlivosti i javnomi pohüjšanji. To naj si dobro premislo naši pristašje po občinaj i naj tak sestavijo kandidate liste, da bodo na listi samo odločni naši pristašje. Polovičarski lüdi, šteri bi zdaj tak rezali, zdaj pa inači, ne potrebüjemo. Časi so rosni i samo odločni ljüdje se znajdejo v nji. Pred vsem pa bodi skrb naši lüdi, da bodo popravleni Volilni imeniki. Vsakoga našega pristaša, či je ešče ne vpisani, trbe Spraviti v Volilni imenik, vsakoga nasprotnika, ki nema volilne pravice, pa zbrisati. Zastalno Se ešče ne ve, kda bodo razpisane volitvi, venda pa vsa znamenja kažejo, da smo že ne daleč od nji. Vsaki, ki šče kaj dosegnoti, se mora za časa pripravlati. Kambele bo vse dogovorjeno i vse pripravleno, tem več gvišnostl je, da pride dobra stvar do zmage. Ali je nevarnost za bojno? Med ljüdstvom je razširjeno govorenje, da bo prej bojna. K tomi govorenji so preci pomogle, Zdajšnji nabori. Či s Štere vesi malo več dečkov za vojake potrdijo, že začnejo gučati, da to zato, ar mislijo na bojno. V pomiritev ljüdstva bodi povedano, da je toti taljanska zgrablivost bila jako nevarna venda tak daleč se je ne mislilo, da bi prišlo do kakši Oboroženi nastepov. Evropa je ešče trüdna od svetovne bojne. Države so ešče gospodarsko preslabo da bi mogle začeti znova vojsko. Jasno je, da sta vekših, Francija i Anglija, šterivi vodita dnes vso evropsko politiko, proti boji'. Nevarnost je najmre, da, či bi se dve državi začele bojüvati, da bi nastala nova Svetovna bojna. To pa je nevarna igra. Zato se velesile na vso moč trüdijo, da bi se to nasprotstvo po mirnoj poti rešilo. Najbole si prizadevie za mirovno rešitev toga pitanja Francija, štera je za zdaj tüdi naša naj-bogša prijatelica. Musolini je dosta računao na to, da se njemi posreči razbiti malo antanto, to je Prijatelsko zvezo med našov, češkov i rumunskov državov. To se njemi je ponesrečilo. Njegov namen je bio, da vse države, štere so nam sosedne, potegne v svojo zvezo i proti nam. Tak zdaj listi pišejo, da je oblűbmo Bolgariji, cele pokrajine v Macedoniji, či bi se štela z njimi zvezati. Bolgarija je to ponüdbo prej odklonila. Nemškoj Avstriji, pa so ponüjali razločne vugodnosti na Južnom Tirolskom, či bi Taljanom dovolili, ka bi njihova vojska Šla prek po avstrijsko]' zemli v našo Dravsko dolino. Pa tüdi N. Avstrija je odklonila njihovo ponüdbo. Avstrija ešče pač dobro pomlijo taljanske »prijatelstvo" iz svetovne bojne, kda je ltalija svojim zaveznikom skočila v hrbet. Tak stoji dnes položaj. Na-petost je preci velka, nevarnosti za bojno, pa za zdaj ešče nega. NEDELA. po vüzmi tretja. Evangelij je Spisao sv. Janoš v 16. poglávji od 16. do 22. vrste. »Jokali bote j žalüvali, svet se bo pa veselio, ví bote žalüvali’, ali vaša žalost se spremeni v veselje.“ Gospod govori od veselja-Veselje? — O, kak redke rožice so to! I venda kelko lüdi skuzi za njimi, kelko ljüdi je išče. „Prelübo veselje, oj kde si doma", popeva narod. Človeško sice tak hrepene za veseljom, da so Vnogi ljüdje začeli preiskavati, ali je ne mogoče veselje ravno edini cil človekovega živlenja na tom sveti. Epikur, grški modrijan je resan trdio, da je prva dužnost človekova iskati si veselja na tom sveti, zato pa vživati i se nasajati. Meo je za svoje navuke dosta častilcov i navdüšeno privržence. Njegove slike so meli Vnogi v velkom poštenje]', njegovo podobo so meli vžgano v svoje kupice i svet, posebno veseljaški, ga je častio kak svojega odreše-nika, ki je bio telko moder, dá je človeštvo rešo moreči skrbi. Pa tej navuki so pokazali naskori svoje poganske sade. Privrženci njegovi navukov so se pcgra-žali v živlenje, štero je bilo podobno bole živinskomi kak pa človečem^. Zato so modrijani njegov navuk zavrgli kak velko zmoto. Lukrecij, brnski modrijan je ešče ednok obnovo te navuk, pa je bio 2nova zavrženi kak zmota. Le v denešnjem časi začne te navuk dablati pali privr-žertce. Denešnji moderni svet, ki ma ne po imeni nego bole po svojem dühi, po svojem živlenji preci poganskoga na sebi, tüdi ma na sebi znamenje veseljaštva. „Vživlimo, dokeč smo na sveti8, to je navuk denešnjega časa. Klistus pa ki je prineseo na te svet nájveč veselja, loči med veseljom, loči med svelskim, telovnim i med düševnim, nebeskim veseljom. Prvo je zvünešnje, je kričavo i se najde po plesišča goščenja]', v razvüzdanom živlenji i je kratko, po šterom se zbüdi naskori düšna vest i peče, drügo pa je tiho, Znotrašnje i se pridobi navadno po zatajűvanji samoga sebe, po- boji proti sküšávanje!!! sveta, i hüdoga düha. Znamenje znotrašnjega, dühovnoga veselja je, da bo večno. I na to veselje pozavle Kristus svoje apoštole i z njimi vred vse nas v denešnjem evangeliji, kda pravi: »Jokali bote, i žalüvali, svet pa se bo veselio ; . . J ali vaša žalost se Spremeni v veselje." Iz našega domovino-znanstva. Zakon nebi dosegno svojega namena, či se ga nebi spelavalo. Zato je nujno potrebna v državi oblast, štera ma na skrbi obstoječe zakone i zvršavle, ka tej določüjejo. To delo opravla takzvana zvršavajoča ali uprav-na oblast, štera se ravno zavolo toga tak imenüje, ar z izvršavanjom zakonov upravla državo. PO obstoječo] ustavi pripada upravna oblast samo krali. On pa je ne zvršavle sam nego po svoji poedini ministraj, šteri so najvišešnji državni uradniki. Za svoje delo i zadržanja so odgovorni i to najprle krali, od šteroga so postavljen! ali imenüvani, potom pa ešče narodnoj skupščini, štera zakone davle. Tožiti ministra zavolo prestopka ustave i drügi državni zakonov smeta i krao i poslanska zbornica. Vsi ministri s svojim predsednikom vred tvorijo ministrski svet ali vlado, štera se mora vsikdar opirati na zavüpanje krala i narodne skupščine. Dokeč se z zakonom inači ne vredi, je po dozdáj obstoječi predpisa] najvišešnja državna uprava ali ravnanje razdeljeno na delokrog se-demnajsteri ministrstev: 1.) ministrstvo za zvünešnje zadeve vrejiije odnošaje naše države z drügimi državami. Po glavni mestaj drügi držav nastavla konzule i Poslanike, šteri nas tam zastopajo. 2.) ministrstvo za Znotrašnje zadeve skrbi za red i Znotrašnje upravo države; njemi so podrejeni velki župani, .okrajni glavarje i drügi upravni uradniki; 3.) ministrstvo za pravosodje rešava zadeve pravosodnoga značaja, Pod njegovo roko spadajo sodišča i vsej vrst sodniki itd.; 4) ministrstvo za prosveto ma skrbeti za kem popunejšo izobrazbo vsej državlanov, zato predvsem vodi Šolstvo od najnižišega (ljudske šole) pa do najvišešnjega (univerze); 5.) ministrstvo financ skrbi za državno blagajno (kaso). Narodna skupščina mora vsako leto sprijeti do 1. apr. proračun (to je že naprej napravleni račun) letni dohodkov i potrošov, to ministrstvo pa mora gledati, da se dohodki v pravom časi zberejo, izdatki pa pravilno trošijo; 6.) ministrstvo za vojsko i mornarico skrbi za obrambo države na sühom i na morji. V te namen se zdržavle vojska, štera obstoji iz peši-je, konjenikov, topničarov (kanonirov) i podobni vrst na sühom, na morji i vodinaj pa je bojna mornarica; 7.) ministrstvo za promet skrbi za vse, ka naprej pomaga prevážanje, najmre železnice, eroplani, ladje za promet na morji itd.; 8. ministrstvo pošte skrbi za poštni (pisma, penezi, paketi), tele-fonski i telagrafski promet i zdržavle 8. maja 1927. NOVINE 2. vse naprave, štere se pri tom potrebüjejo ; 9. ministrstvo za trgovino pa industrijo podpira razvijanje i napredek naše industrije i trgovine pa sklenjav-le v te namen z lückimi državami trgovske pogodbe; 10.) ministrstvo za polodelstvo pomaga zbogšanj* našega gospodarstva (polodelstvo, živinoreja, rojarstvo, vi-narstvo itd.) i si priztdevle odstraniti, ka bi moglo tomi škoditi (poplav-lenje z bőranjom, močvare i meke s süšenjorn, živinske betege s vcepla-vanjom itd.); 11.) ministrstvo za šume i rüde gleda, da se čistino znasadijo, indri pa, kde so že šume, de se z istimi spametne gospodari. Ravnotak skrbi to ministrstvo, da se v rüdnikaj s haskom dela i da*se]*odpirajo novi rüdniki; 12.) ministrstvo za javna dela ma skrb, da zida razločne državne zgradbe (hrame, ceste, moste itd.) i -je zdržavle; 13.) ministrstvo za agrarno reformo zvršavle razdelitev veleposestniške zemle med siromaške državlane i kuša neoblűdene kraje naseliti (ko-lonizacija); 14.) ministrstvo za narodno zdravje pomaga vsa sredstva, da se zdravstvene prilike med narodom zbogšajo, pa zdržavle javne bolnice (špitale), podpira zasebne zdravstvene zavode, pobija poprijete betege, razširjavle z vsakovrstni! predavanji med najširšimi plastmi naroda smisel za čuvanje zdravja i podobno. Tesno v zvezi stem je 15.) ministrstvo za socijalno politiko, štero ma žmetno nalogo posebno zdaj po bojni, da skrbi za invalide, sirote i vdovice tistih, ki so v bojni spadnoli, potom pa da pomaga delavstvi v njihovi teški razmeraj, skrbi za izseljene, za obnemore-ne nastavla hiralnice, za pohablene i zapüščene razločna zavetišča (za slepe i gltlhoneme, za sirote brez starišov) itd. 16.) fministrstvo za vere vodi posle, šteri se nanašajo na poedina verevadlüvanja. V našoj državi najmre obstojalo verevadlüvanja: katoličansko, pravoslavno, evangeličansko, muslimanska (mohamedansko), izraelitsko pa ešče nekaj menši. Ar vsaka tej verstev sodela z državov za občno dobrobiti državlanov, ma tűdi držáva nasproti poedinim cerkvam stalne dužnosti (pomaga pri plačüvali dühovnikov, verevnčitelov, prí zdržavali bože slüžbe, i drügo) ; nazadnje je 17.) ministrstvo za izenačenje zakonov, štero se briga, da se razloči zakoni, ki so pred bojnov bili napravleni, za posamične pokrajine, s šteri je nastanola naša držáva, denešnjim prilikam primerno popravijo i zednačijo. Ministri pa vsej tej poslov ne-opravlajo sami, nego majo po vsoj državi svoje uradništvo, šterih pravice i dužnosti so s posebnim zakonom natenci določene. Pred kratkim smo že pisali, da je držáva zavolo ležejšega ravnanja bila z vidovdanskov ustavov razdeljena na menše upravne edinice, tak zvana okt olja. Za nas Je važno naše mariborsko i ljubljansko okrožje, ar v tema živi naš slovenski narod, vsako okrožje pa obstoji iz okrajov, okraji pa iz občin. Tak okrožje, kak okraji i občine majo vsako za sebe nekaj popunoma svoji lastni zadev, šteri indri nega. Tak se morajo prebivalci gorate Go-renjske-ljubljanske oblasti brigati s svojimi planinami, s hodourniki (planinski^ jarki, šteri v nevihti jako na rastejo), s čim v prí nas Slovenskoj Krajini nemamo opraviti. Za takše i Podobne posle šteri brigajo samo občino, okraj ali okrožje, so se z ustavov osnovalo posebno samouprave. Z okrožnimi zbornicam!, v štere smo pred kratkim volili se je Prinas vpelala Okrožna Samouprava, drűge pa s tala čakajo, da se je ožive. Od toga pa drugoč. Zasedanje mariborske oblastne skupščine. Mariborska oblastna skupščina je v primerno kratkom časi sprijela svoj proračun. Vse naprej zračunano potroše i dohodke, so stranke sprijemam skoro brezi nasprotstva. Naša Slov. ljudska stranka, štera ma večino v toj skupščini, je tak zarazmila potrebčine ljüdstva i je s tak resnov volov začela delati za njihovo zados-titev, da niti nasprotne stranke neso mogle tomi ogovarjate, či neso štele na sebe vzeti odgovornosti pred svojimi Volilci, da so istinskim nevolam volilcov ne štele pomagati. V tom proračuni izkazal izdatki znašajo vküpno 72 miljoni 184 je" zero dinarov. V tej podatkaj so v prejšnjoj meri zapopadjene tüdi potrebčine naše Krajine. Zanimivo je to, kak se je v sejaj oblastne skupščine resno začelo delati. Delo je razdeljeno na posamične odseke, šteri majo dužnost, da se posebno brigajo za zadeve, štere so njim zročene. Niedna oblastna skupščina v državi nema že telko dela za sebov kak slovenski. Največ tej niti nemajo svoji proračunov, niti posamični odsekov, ki bi si delo razdelili. Najvekše delo i Uspeh pa je to, da sta slovenski oblastnivi skupščini dobili nazaj indašnje imanje dežel ali kak bi mi pravili varmegövöv. Pod nekdašnjov avstrijskov državov so mele posamične dežele razločna imanja, iz šteri haskov so plačüvale svoje potroše. Ta imanja si je centralizem osvojo, i je vlekeo njihove haske. Naša stranka pa je izbojüvala, da so ta imanja prišla nazaj v lastnino zdajšnje oblastne skupščine. I to je ne mali pridobitek. Samo Ro-gaška Slatina nosi letno žmetne miljone. Pa tüdi rüdniki za premog so preci hasnoviti. S tej dohodkov de oblasti odbor pokrivao svoje izdatke. Prišestno prinesemo podroben proračun, iz šteroga se vidi, da je oblastna skupščina tüdi na našo Slov. Krajino nekaj mislila. Iz toga dela oblastne skupščine je pač razvidno, da je naša stranka politično zrela i se ne boji dela. Vseširom indri, kde .nega poslancov naše stranke neščejo sprijémati od države, dela naši poslanci pa se bojüjejo zakemvekši delokrog, da bodo s tem pomagali našemi ljüdstvi. Podpirajte »NOVINE.! Ešče ednok dopisniki „Slovenca.“ K rečam, štere smo dnes tjeden naslovili na dopisnika Slovenca moramo dodati nekšo razlago. To pa zato, ar so nešteri naše reči krivo razmeli Naš namen je bio i je, vse tiste, ki iz »Slovenske Krajine«, glase pošilalo v »Slovenca« zdrüžiti, da vsakovrstni glasi, ki bi kalili mir med nami, ne prido na objavo da glasi našami ljüdstva basnijo ne pa škodijo. Od naše domače dühovščine i od našega celoga prekmurskoga ljüdstva je dosta laži prek Müre razširje-nih. Za to pa mamo sto pa sto dokazov. Da se te laži ne držijo gor i da se zato zbližanje med nami to i ono stran Müre ne pretrgne nego spo-polni, smo mogli i moremo napisati dopisnikom par navodil. Te mile kritika nieden ne je i tüdi ne bo Zamero, če ga vodi tisti namen, ka i nas: ljübezen, ki vstvarja mir. Od prvoga prečiščavanja v Türnišči še par reči. Dnestjeden smo svoje povedali dopisniki. Edne reči nesmo omenili, što je deco pripravlao, jeli g. kaplan ali plebanoš. I zamerili so nam g. kaplan pa se pritožili pri uredniki Novin, ka so jih te prej napadnole. Slovesno moramo izjaviti, ka toga niti v misli nesmo meli. Dopisnik bi mogo tak poročati od prečiščavanja v Törnišči ka se ne bi razmelo da je isto samo tam bilo. Ar pod goglavje .Slovenska Krajina” piše, se je njegov glas tak tolmačo, da v celoj Slov. Krajini samo v Törnišči se pripravljajo deca na prvo sv prečiščavanje. To je pa krivica. On bi mogo tak »poročati, povsod se pripravljajo, a v Törnišči g. kaplan ponávlalo tisto, ka so pred bojom že naši duhovniki tüdi v večih mestah vpelali, slovesno prvo. sveto obhajilo. Nieden pameten človek to ne zameri g. kaplani Greifi, nego se veseli njihovoj gorečnosti, ka so napravili nedužnoj dečici lepo nedužno veselje s skiipnim zajtrkom i z podo-bicami z celov slovesnostjov. Zamerilo se je samo dopisnik! — ki pa neso g. kaplan Greif, — da je to lepo slovesnost tak objavo, ka se je zbűdilo mrmranje po drügih farah. Zato ešče ednok prosimo vse dopisnike, naj se zdrüžijo i s svojimi dopisi mir potrdjavajo, pravico zagovarjajo brez poglda na desno i levo. Vse pa, ki te vrstice čtejo prosimo, naj v njih vidijo samo ljubezen i nikaj drügo. Slovenska Krajina. — f Gospa Bölčova roj. Most Marijo, od stere širno v zadnjoj številki pisali, da so betežni, [so dneva 29. aprila v bolnici v Gradci mirno v Gospodni zaspali. Itaki popodne se je po celo] Soboti razneseo glas, i žalost je obišla vnogo srce, ar so imenüvana bili pri vsej, ki so ji poznan, jako prilüblen. Naravnoč vz-gledno so pa zvršavali svoje verske dužnosti. Njihova gorečnost ji je na-gibala, da so vsako jütro, v rani vöraj bili v cerkvi i stalno hodili k vsakdenešnjem! prečiščavanji. Bili so lepi zgled vnogim. Vnogo tužno srce, ki žalüje za njimi pa toláži vüpanje, da vživlejo najem pri Njem, šteroga so natelko lübili i telkokrat obiskali na den. Njim naj bo Bog smileni plačnik, njihovoj rodbini pa naše sožalje I — Turnišče. Barica Zver iz Nedelice je küpila za Marijino podobo v törjanskoj cerkvi prekrasni obleč. Celi obleč so umetniško izgotoviie čč. sestre Uršulinka v Ljubljani. Plemenitoj darovnici naj Marija sama povrne njeni dar. f Lepa smrt vrlo mladenke. Pred nekaj meseci je (vlegla Kovači-čova Marika s Kroga, ar jo je napadnola nagla jetika. Cela ves je nekam žalostna zazdejnola za njov. Vsaki jo je rad meo i globoko spoštüvao. Komaj je bila stara 19 let, pa je že v tej letaj pokazala svojo plemenito düšo. Bila je do vsakoga vliidna, posebno pa je liibila betežnike. Bila je dostakrat pri obhalilnom stoli Jezušov gost, šteroga je tüdi v svojem betegi večkrat pobožno sprijela na domi v svojo düšo. Ravno je minola meša na Forjanovo, kda se je razneseo glas po vesi, da Marika vmira. Zaželela si je ešče ednok svojega dühovnoga voditela. Kda so prišli 1 jo pitali, ali ji pozna, je povedala njihovo ime. Nato je ešče povedala za njimi iz globočine svoje düše: »Jezus, pomagaj mil" i je tak z imenom ,,Jezus" stopila v vekivečnost. Lepo živlenje, lepa smrti — Kak so jo ljüdje spoštüvali je pokazao njeni lepi sprevod. Bilo je dosta lüdi i niedno oko je ne ostalo süho pri slovi, štero so njoj spopevale njene tovarišice. — Vüpanje nam pravi, da si srečna, zato se Spomni kaj z nas, ki se ešče Vojsküjemo! Domačim naše sožalje 1 — NI. Sobota. 23. pretečeni mesec je bio pri Benki demokratski shod, na šteroga so Sobočki voditeli Pribičevičove Stranke pozvali tüdi poslanca dr. Pivko, da — kak piše ..jutro* — 1 obnovi krajevno organizacijo SDS. • v Soboti, štero so potomtakšom oni morali sami „zafurati“. Vütro* davle stem jako božno svedočanstvo sobočkim demokratskim glavačom ; ovači pa so tej gospodje morali to tüdi sami sprevideti, ar so zročili — kak piše »Jutro« — vajati iz rok i je prekdali domačinom. — Rogašovci. 24. preteče-noga meseca je bio tű shod sla-bostojne Pribičevičove stranke, na šteroga je prišeo tüdi državni poslanec te stranke dr. Pivko. Dosta lepoga so nam znali te gospod povedati, ešče več pa g. notar Koder, ki so Pivka k nam pripelali. Mi vsi, ki smo bili tam smo mislili, da nam teva gospoda p o veja, zakaj je njihova dična stranka leta 1925., kda je bio sprijeti v finančnom zakoni amandman, ki je dao oblast sod- i nomi ministri, imenitnom! pristaši (kotrigi) Pribičove Stranke, da nastavi v Gornjem Prekmurji Sodišče, toga ne včinila. Či So njoj resan pri Srci naše potrebčine, zakaj je ne toga te napravila! Da bi od toga kaj čüli, zato smo prišli na shod, ali nihče od gos-dov nem je ne šteo nikaj povedati. Zato smo pa sklenoli, da tem gospodom telko časa ne verjemo nikaj, dokeč njihova stranka v dejanji ne pokaže svoje lübezni do naše Slovenshe Krajine, pa naj že pripela te g. Koder k nam samoga dr. ^erjava ali Magari Pribičeviča. — Strela je treščila prvo nedelo maja popodne v Verešovo hišo v 3. NOVINE 8. maja 1927. Šolsko) vulici, štera pa je ne napravila nikšega kvara, ar je Šla po stre-lovodi naravnoč v tla. — 46 milim, dežča je spadnolo dneva 1 toga m., kda je zadvečera bila Strahovita nevihta, kak je pokazala ombrometerska postaja (na gimnaziji) v Soboti. Telko dežča v tak kratkom časi je ešče ta postaja ne pokazala. Podpora „Dljačkomi domi." M. Krajina piše, ka je ministrstva dalo „Diačkom domi" v M. Soboti 10.000 din podpore, zdaj pa je veliki župan v Maribori dao naznanje, ka je ta podpora bila za Martinišče. Cela zadeva je etak. O. poslanec Klekl so lani po leti pri ministerstvi za vere od katoliškega oddelka osebno dosegnoli 10.000 din. podpore za Martinišče. To je tüdi ministrstvo včasi dalo na znanje našemi škofijskomi ordinariat! v Maribori, te pa nam. Izplačilo bi mgolo priti od fin. delegacije v Ljubljani. Ar je dugo ne prišlo, je g. poslanec Dr. Hohnjec osebno urgerao v Beogradi. Zadnjega! decembra je fin. deleg. dobila nalog za izplačilo. To je včinila potom vel. župana v Maribori, samo ka na napačen naslov. Bilo je napisano: „Odborn za zgradbo dijaškoga doma v M. Soboti". Falilo je ime Martinišče i tak prišlo v drüge roke. Oda smo to zmešlingo dali na znanje v Beograd so se tam jako čüdüvala, kak je podpora, dana katoličanskomi zavodi, od Dr. LanoviČa, načelnika za vere kat oddelka iz budžetne postavka za katol zadeve, mogla priti na evang. Dij. dom. Zato mi na vsako formo zahtevamo to ka nam ide. Či je pa evang. dom tudi proso podporo pa jo dobi, njemi iz srca privoščimo. Zvedili smo pa, ka je tozadevna nje; gova prošnja ešče dozdáj nerešena i leži pri ministrstvi. Zvünešnja politika. V Avstriji so meli na Belo nedelo volitvi v parlament (državni zbor). V posamični deželaj (Štajerskoj, Koroško}, Gradiščanskom itd.) so se Zednim tüdi volitvi v deželne zbore. Vdeležba je bila po vsoj državi izredno velika. Uspeha pravzaprav volitvi neso prinesle nikšega, ar je razmerje med strankami ostalo takše kak je bilo prle. Nasproti ešče vsikdar najmočnejšo] krščansko socialno] stranki je ostala neskrhana jako močna socijai demokratične stranka. Koroški Slovenci so si v deželni zbor pribojüvali častno dva poslanca. To osve-dočüje, da Slovenske postojanke tam kre Drave, Žile i Vrbovskoga jezera stojijo nerazrfišlivo. Vüpanje narodaj nasprotnikov je prazno. Na Japonskom majo tüdi svoje težkoče. Gospodarska kriza je napravila tüdi politično krizo. .Med bojnov so si nešterne osebe i akcijske drüžbe nagrmadile nesmemo bogástvo. Pred kratkim je edno takše podjetje prišlo na boben (licitacijo). Ta kreda je potegnola za sebov tüdi kakši 30 bank i bržčas .se njim ešče štera pridrüži. Tak močen i nageo gospodarski vdarec je napravo doma na Japonskom spadáj vlade, čütijo ga pa tüdi indri po drügi državaj, štere so bile z Japonskov v trgovski zveza]. Konferenca Male antante (zveze), v šteroj je naša držáva, Češkoslovaška i Rumunija, se začne proti konci prišestnoga tjedna v Jachy-movu v severozahodnoj Češkoj. Razgovarjali se bodo predvsem od političnoga položaja v Evropi, zato pa pride tüdi jugoslovansko-italijanska Svaja na vrsto. Naša držáva se pripravla, da sklene celo vrsto trgovski pogodb z drügimi državami, tak s Čehoslovaškov, Švicov, Anglijov, Grčijov i drügimi. Prekusnice. Vrli je bio. Sodnik, šteri je šteo zlepa tovaja spraviti na pravo pot, njemi je lepo nagovarjao: ,,Vidite, kak vrli ste bili, cele 20 let vas je ne bilo tik, zdaj pa se pali ednok tű znajdete. Kde ste bili tej 20 let?" — Tovaj.,, V vozi." Šteri bole zna ? Trije slikar]« (malarje) so se med sebov štükali šteri lepše naslika kakšo podobo. napravo sam sliko," se je hvalo prvi, „da so vtice priletele i na veke sedelo. ,,To je ne nikaj, pravi drügi, „Jaz sam naslikao takšo sliko, da je sunce, štero sam na njo namalao, resan segrevalo.“ ,,Vsevküper to je nikaj ne," se oglasi tretja fiškališa sam naslikao, pa tak živo, da sam ga morao dati vsaki den obriti." Šteri je najbole lagao ? ODDA SE PO dobra oštarija, vse zidano z tremi plügami zemlje, pa lepi sadovnjak, ograd, njiva i šuma. Što šče küpiti, naj se zglasi pri lastnih JANKO CVETKO v Globoki p. Ljutomer. FAL CENI Sühi jegnjedov les, nalaga ni za čakatur in tüdi za roženice, je k odaji od dnes naprej vsaki den, pri CIGAN JOŽEFI na marofi v ČRENSOVCI. GOSPODARSTVO. Gnojišče. Zadnjič smo čüli kak Važen je za polodelavce gnoj. Isti pa se dela navadno na gnojiiči, zato pa bomo dnes nekaj čüli od gnojišče. Bodi pa naprej povedano, da je malo gnojišč po naši krajej, Šteri bi odgovarjali razumootni verstvi z gnojom. Gnojišča mrajo pač biti takša, da se v njem da naravnavati tüdi prh-nenje gnojá. Jako važno je za gnoj, da se z vodov, štera bi se z gnojá odcedjavala ne vzeme gnoji dosta njegovi moči. Preci gnojšnice pa se scedi ravno v zemlo pod gnojom. Zato napravimo gnojišči pravo dno. V te natnen moramo jamo, gde ščemo meti gnojišče, nabiti dobro z ilovicov. Ilovica najmre ne püšča skoz vode. Na novico pa je s prodnim kamnom potaracati, da tirao čuva novico, ka se ne zdere gor. Jama za gnojišče mora biti globoka okoli 60 do 80 centimetrov. Či je jama prepeva, pride vekši tao gnojá visiko nad zemlo i se preveč süši, či pa je jama pregloboka, je za gnoj prehladno i se gnoj skisa namesto da bi prav prehno. Stene jame je najbokše obzidati z žežganov opekov (ciglotn). Dobro je vzeti opeko, štera j« bila pri žganje} poleg ognja i je močno žežgaaa, da v vlažnoj goojšnici duže drži. Pri zidanji pa nesmemo jemati navadnoga morda, ar bi zid püšča o gnojšnico skoz i nebi mogli dosegnoti tistoga haska kak ovači. Najbogše je v t« natnen vzeti mord s cementa, da stena kelko telko drži vodo. Stena mora biü nekelko nad zemlov, da či pride kda, Mihael Mihajlovič Fujsov. V življenje. Prvo poglavje. »Paro mi pohlijšavleš,« so djali plebanuš skoro trdo. »Resan?« je pitao študent, se nagno nazaj i pihao z vüsta dim. »Vsakši bogi den pritožbe, nájveč pa šče v pondelek, po nedeli. Što bi si vse zapomno. Vej sam znaš, ka. Jaz te ne vidim, ar sam pred oltarom. Vej te Bog, ka delaš. Sit sam vsega. Znam, ka nej nikaj takšega, ali lüdje že najdejo kaj na tebi.« »Pridem v cerkev, šče ne vem, što je okoli mene. Ne poglednem, što je prišeo mimo. Se ne Obračam nazaj. »V šegeštijo boš hodo odsemao.« »Pa do gučali, ka sam gizdav..« »Naprej I« je velo plebanuš, kda je nekak poklunkao. Dijak se j« zdigno i stopo k okni, kadio i gledao na farnik. .Naprej!" je ponovo plebanuš. »Hvalen bojdi Jezuš Kristuš.« Bio je Vanč. mladi dečko, v zadregi je pogledne plebanuša i študente, Vrtec krščak v rokaj, kak da bi najrajši včasi odišeo. .Mislo sam, ka ste sami", je začno boleče. „Ka pa bi te rad, Vanč?" „Tak nekaj . . . pa . . Študent je pobrao krščak i šo proti dveram. »Zbogom, domine 1« »Ne, ne 1« je proso dečko zosagao. »Bog ne da], ka bi zavolo mene šo. Sedi, France«, je gučao proti dijak!. »Prijatelja sva, ne žali me 1« On je šo nazaj k oknni : »Če nesam na napoto, f Misli si, ka me nega t&.< .Sedi I" je velo plebanuš dečki. „Pa povej, ka znaš!*' Dečko je vrto krščak, pa gledao boleče okoli, včasih je Pogledno šče plebanuša, kak bi šteo pitati, ali naj začne, ali nej. »Nedele je bila včeraj 1“ je začno naglo pa henjao, ar nej znao, jeli je začno prav ali nej. „1 muzlka 1“ je pomagao plebanuš-„ . . . i muzlka. Sklono je glavo in zardeo. „Pa sam si nej znao kaj'*. „ ... in si šo v krčmo." »Šo sam v krčmo — pa ve] že itak znate, ar Vam je France povedao. Zakaj ste me vpisali v drüžbo? Jas sam nej za takšo drüžbo. Telko časa so mi prigovarjali . . .« ,,No, ka je bilo v krčmi", njemi le v reč vujšeo plebanuš. ,,Vej Vam je že ov tam povedao." »Nikaj je ne povedao.< »Nikaj?! . . . Pravo mi je, ka nikaj ne pove. Pa jes ne vörjemo »Če pravim, ka nejl« je ostro povedao plebanuš. »Te de že resan istina . . Z njim sam šo ta,« je začao. »Pozvao sam ga. Glejte, kda je on z menov, te sam ves inačiši človek, ali kda njega nega, te me je sram, ka sam v Vašoj drüžbi i pozabim na vse. Ne morem inači . . Plesao sam,« je nagno glavo. „Kak to?" se je obrno dijak od okna. »Vej si šo z menov domo.« »Glejte, gospod, domo meje sprevodo, do dvorišča. Pa sam šo nazaj i sam plesao. < „S tistov slüžečkov deklov?« je pitao dijak. »Do dveh po noči. Te sam . .« »No, dele 1« je poslüšao plebanuš. »Te sam jo domo sprevodo, do hiše . | .« ,,Ti nesrečnika* se je užalostio plebanuš. „ Pravim, gospod plebanuš, Zbrišite me iz Marijine drüžbe. Jas sam ne] za poštene ljüdi, grešnik sam. Ka bi se nad menov spotikali drügi. Nikoga nej bilo iz drüžbe tam, ne dečka, ne] dekle, jas edini, pa še plesao sam. Vej sam dober, kda je France z menov, ali vsikdar namre biti, te sam pa za nikoj.* „Ka de pa pravila Mariča, kda Zvedi, ka si z onov plesao?" Čida je že?“ je nanaglo prejšeo plebanuš na drügo stran. „Levarjeva . . . Slüžečka dekla je ... K Mariči pa več ne bom šo, se bom že z Francom zgučao, on njoj bo povedao, kak pa ka]. Miva z Markov ne spadava v zakon. Glejte, ona tak dobra, jas pa ... Ka bi Šče nadale gučao. Naj bo, pozabim jo, ne bom se več žalosti .... France, s tebom se bom pa šče zgučao. Zdaj bom pa šo, pa ne pozabite me zbrisal gospod, da ne bom delao vsem sramote. »Znaš, ka, Vane?l Ti boš ostano šče nadale v drüžbi in se boš pobogšao. Se boš, ka nej?« „Ne bom obečao, gospod, ka ne bi lagao. Potrfidio se bom, če bom mogeo i če se va s Francom kaj več vidila. Zdaj pa Zbogom 1“ Počasi in tiio je odišeo, z obraza njemi je sijala »odločnost in nezavüpanje v svojo lastno i volo in bolest nad sam sebom. „Ka naj ga Zbrišem, kda sam ga komaj pridobo in mi je najdragši med vsemi. Ne, dober pastir posti vso čredo in ide za ednov zgübleno ovco ... Vej je šče odkritosrčno dete. Če se šče tak malo pregreši, mi pride včasi povedal Kak tisti cestninarje: Gospodne, slab človek sam," je gučao plebanuš za sebe i premišlavao. ..Zvečer bo prišeo k meni in me bo proso, ka bi naj šo k Mariči in njoj povedao, naj ga pozabi. Kda jiva bom pa zmirio, de me obimao kak dete," je gučao dijak i prižgao cigarete. ,.Istina, mene spoítüvle kak predstojnika, tebe pa lübi kak brata. Vej t« tüdi vsi dragi, pa si njim kak tühinec i te zato tožijo iz maščevanja, u razločene ljübezni. Naš je, pa se nam tak odtegüvle.“ Oba sta mučala, študent je gledao na kunik. Vstopila je küharica in prinesla večerjo i vino. Vöni je sijalo lepo po' letno sunce, po cesti so hodili ljüdje kola so ropotala. „Benedic Domine . . je molo plebanoš. „Amen“ je odgovoro dijak i smekno z vilicamL (Dale pride.) 4 NOVINE 8. maja 1927. posebno pa v dugi süšava], kda se nabere več gnojá, se nam isti ne zrači i ne vsüši preveč. Nad vse važno pa je, da mamo gnoj zadosta vhžen i da zbiramo vso gnojšnico, štera se cedi skoz gnojá. V prhnečem gnoji najmre so dvojne Snovi : edne, Štere se hitro razkrojijo i drűge, pri šteri se to zgodi Počasi. Snovi, štere so že razkrojene, vzeme voda s sebom i tak nastane gnoj-ščnica. Škoda bi bilo za tiste Snovi, ki jih je voda vsrkala, da bi na nikoj prišle, zato je navadno znamenje ne-spametnoga i nemarnoga gospodara, či vidimo, da se od njegovoga gnojišče cedi celi potok gnojšnice prek po cesti ešče mimo tretjega soseda. Najbogše je, da napravimo na konci gnojišče jamo za gnojšnico, kama naj se cedi ona iz štale pa tüdi iz gnojišča. Uprav zato pa mora biti goojna jama nekelko nagnjena proti toj jami, dobro je napraviti v te natnen nekelko žlebov po dne gnojišča. Jama za gnojšnico pa mora biti tüdi tak napravlena, da či je potrebno lehko z nje grabimo gnojšnico i z njov polevlemo gnoj. Da gnoj prav prhne, je potrebno nekelko zraka i toplote. Či je prevro-či, prhne prehitro, či je prehladea, pa sploj ne sprhe. Toploto pa lehko re-guliramo s polevanjom.jČi opazimo,'da se preveč kadi, i se zdigavle,z njega topla oparica, te ga trbe polevati, či pa nasprotno, te ne smemo polevati, nego ga nekelko zrašiti,"da pride nekaj zraka v njega, šteri pomaga prh-nenje. Vnogi gospodar misli, da dobi dober gnoj te, či njemi je isti vsikdar v vodi. Zato na nemalo dvorščaj najdemo, da so vsi jarki skopani po dvorišči tak, da se zlevle vsa dežčevnica v gnojišče. To je kvarno. Od dežča sme na gnoj samo telko spadnoti, kelko ga naravnoč ta z oblákov spadne, več nikaj. Le v dugi süšava) bi bilo na mesti, da spovamo, či že gnojšnice zmenka, z drügov vodov. Za prhnenje gnojá je tüdi jako važno, kak je isti na gosto sklačeni vküper. Či je gnoj preveč na rahi i je vmes med njim dosta zraka, te začne plesniviti, ka je za njegovo moč velki kver. Dobro je teda, da püstimo na gnoj večkrat živino, da'ga dobro vküper sklači. Polodelavci lehko to sam sprevidi, či v leti davle Svinjam na gnojišči hrano. Svinje ga scepečejo j je vsikdar bole masten kak ovači. Važno je tüdi, da si polodelavec okoli gnojišča nasadi košnato drevje, da bo gnojišče v senci. Kem menje se bo gnoj paro, tem menje de ga trbelo polevati, tem priličnejše bo prhneo i tem več haska mo meli z njega na njivi. Tüdi na to mora paziti polodelavec pri verstvi z gnojom, da či ma razločno živino, mora gnoj od nje, kelko mogoče, mešati. S tem dosegne, da bi njiva ednako Vseširom pognojeno i tüdi gnoj ma vekšo moč. Velke važnosti je tüdi to za gnoj, kak dugo ga nehamo prhneti na gnojišči. Či ge vozimo prehitro, te ešče komaj na njivi začae prhneti i tistomi povi, šteromi pognojimo, niti nede hasno. Či pa je isti predugo na gnojišči, se preveč stezi, postane špehasti i preveč žilav, zato pa ga žmetno ed-nakomemo po njivi raztrosimo. Telko od domačega gnojá za zdaj, prišestno pa od komposta i drügi gnojiL URADNI RAZGLASI. Srezki poglavar v Murski Soboti razglaša sledeče: Izseljeniške zadeve. Zadnjivi dve leti je amerikanski konzulat dovoljen broj izseljenikov .(kvoto) spopuni vsikdar z že prle izstavlenimi potnim! listi s tem, da je iste dao podugšati. Ravnotak se je zgodilo tüdi letos. Zato Opominamo vse tiste, ki se ščejo izseliti v Zdrüžene države Amerike, da oblasti v našem okrožji ne sprijemlejo več tozadevni Prošenj, naj se teda ne trüdijo i si ne delajo nepotrebni stroškov. Občinskim predstojništvom se je naročilo, naj vse včinijo,, da kembole zaterejo škodlivce sadovenoga drevja, naj osebe, štere so se potrüdite pri Pokončavanje, javijo na glavarstvo, ravnotak tiste, proti šterim so morali županje v smisli zakona po stopali. Nadale je naročeno, naj se vničiijejo gnezda srak, štere so jako škodlive i so se preci naplodile po naši krajej. Pošta upravništva. Matko Matilda, Gančani. O. poslanec so ti zavolo betega ne mogli odgovoriti. Zglasi se na tajništvi v Soboti, tű dobiš potrebna pojasnila. Agrarna Zajednlca, Zatnostje. O. poslanec jso v tom časi nikše j vaše vloge od nikoga ne sprejeli. Prle, gda ste se na njih obračali, so na ministerstvi prosili za Vas, a za Slovenijo dozdáj to ešče, kak nam je znano, ne dobo nikšega posojila. Vse ide v Jüžno Srbijo. Uradni list guči od posojila, ali ne odnoga,^ka ga ví dobite. Naj bolše bi bilo vse koloniste v Sl. Krajini sprejeti Črensovsko agrarno Zadrugo, štera je najmočnejša, ar ma nad dvejezero kotrig i potom nje prositi posojilo. To je naš tanač. Trajbar Jožef, Dobrovnik. Predsedniki Ritosi vse povedano i g. poslanec so urgerali v Maribori, da se kem hitrej reši stvor. Dovica Orlaijova, Dol. Lendava. Pošljitn kem hitrej ' svedočanstvo v Maribor na prosvetni oddelek, ka so Vam na Vogrskom stavili penzijo. Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din., ovsa 165 Din. kukarice 200 Din, ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—11 Din., teoci 10’— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. 1 Dolar 56 Din 74 par, Schiling 8 D. 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p;, Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 2*90 D. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri 1. HAHN trgovina s papirjev s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavariije se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 v.öri popoldne V Cerkvenoj dvorani sv. Stefana, Lin-coln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali číanica dobijo za 6 važnejši operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol., tak tavno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 dol. Odborniki Ža leto 1927. so sledeči: Predsednik: Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik: Martin Gabor, tajnik . Štefan Foys 1929 W. 22 nd. PL, blagajnik . Ivan Denša 2730- Arthington St, za-pisnikar: Marko Vouri, nadzorniki. Števan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin, Drüštva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. Mali ©glasi. „MAJALA“ mást in milo [za obraz Vam ohrani mladost i lepoto. Napravi kozo belo, ostranjuje vso nečistoče, püščajce, zdečico, jetike in sončene Šplinte. Cena za obadvoje Din 20.— Izdeluje in z poštov razpošila: Lekarna pri Sv. TROJICI D. Lendava. Vapno, cement, deske, late, tesani les i. t. d. küpite najfalej in tüdi mate vsakšo vožnjo večkrat plačano, či pridete küpüvat k V. BRATINA v Križevci pri Ljutomeri, Šteri vse to ma v .zalogi pri novoj hiži blüzi cerkvi. K odaji je edna tračna Žaga i edna cirkulanka na Točni pogon. Več se Zvedi pri ŽALIG LUDVIKI, strojnom ključavničari v Murskoj Soboti. POSESTVO: 8 oralov zemlje izvrstne, 1 oral gozda, hiša in gospodarsko poslopje, zidano in z opeko krito, z gospodarskim inventarjem vred, poleg farne cerkve in okrajne ceste v Ljutomeru na najlepšem kraju, primerno za kmetijo trgovino in obrt se fakoj proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. JANKO STUHEC posestnik v Ljutomeru Štev. 80. pER°AmeNt PAPIR ===== se dobi po dnevnoj ceni na malo in na velko pri: IZIDOR HAHN MURSKA SOBOTA. Hiša s krčmov, na šteroj je gostilničarsko dovoljenje v štrigovskoj fari (nekda Branilovičov, sledkar Mikulekov grünt) z poldrügim plügom pred tremi letami zasajeno goric k tomi pole, njive košelina, šume, k hiži pa štale se oda s proste roke. Trgovska hiža na edno nadstropje v Štrigoovi, prek od cerkvi, v šteroj je bila prek 40 let jako dobro idoča trgovina se da zarende. Bunta je velika pa se da zmenšati, k njoj pripadajo potrebna skladišča, pivnica i lepo stanovanje. Lehko se itaki naseli. Oboje se Zvedi pri MAKS ŠTERN Čakovec. Na znanje županom! vohuni IMENIK in ABECEDNI IMENIK se dobi pri IZIDOR HAHN trgovini v MURSKI SOBOTI, PRODAM več vrst dobrega vina. Cena od 5 do 8 Din. litru. Več se zve pri s ALOJZ Z A VRAT NIK Ljutomer. Največje ve- selje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v Veliki izbiri n. pr. kangle za polivanje, vedra, obroče, hinte, peresne veternice, grable, lopate, loge, čige, vozičke ter razne fi-gure iz celuloida in. gumija itd. dobite pri Erdöšy Barnabaš, trgovca š papirjem in igračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica. Strojno mizarstvo in zaloga mrtvaški]! potrebščin KAROL HOJS GORNJA RADGONA. Vljudno naznanjata, da sem nabavil ko-vinaste krste. V zalogi imam od pre-prostih do najfinejših, kakor tudi vse zraven spadajoče predmete. Ob potrebi se podjetje vsakomur priporoča. Priporočam se za dobavo stavbenoga in pohištvenega mizarskega dela. Zahtevajte cenike! Podjetje odlikovao s zlato in srebrno . Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ