Za poduk in kratek čas. Potovanje v Otizo.. (Spisal F. R.) (Dal.je.) Dedeci pa so imeli na paši drugih opravkov; popravljali so gospodarsko orodje, kakor: grablje, razsohe, pleli so jerbase ali kaj druzega potrebnega. Svojim vnukom narejali so klopotce, mline in drugo igračo. Pripovedovali so jim tudi za nje primerne pripovedke: o povodnjem moži, o hromem Juriji, ali kaj enacega. Otroci so bili tedaj vedno pod nadzorstvom, niao tedaj mogli nič zlobnega počenjati. V sedanjem čaau je pa vae drugače. Starci so od svojib. otrok in vnukov celo od sklede ločeni. Otroci pridejo ž njimi zelo redko kedaj v dotiko. Zivino pasejo celo aami, ali pa s posli. Kar pa ae v sedanjem tasu na pasi zlobnega počenja, tega mi pač omenjati ni treba. Majhni otroci slišijo od večjih najaesramnejše pogovore in vidijo v nebokričeča dejanja, in oni niso, ko veči priraatejo, nič boljši. Vae te nedostatnoati neaejo se potem v šolo ter se ondi z veliko pomenljivostjo in važnoatjo razairjajo, potem pa zopet domov nes6. Naposled sklepa se, da ae otroci vsega tega naučijo v šoli. Tudi v prejšnjih časih ao otroci v šolo hodili, saj imajo naše šole svoj početek okoli 20. leta sedanjega stoletja. Začeli pa ao ae le v 10. letu v aolo hoditi, ker jih ni do 1870. 1. nikdo v šolo silil. *) Hodili so kaki dve leti v vsakdanjo, potem pa blizo do 18. leta v nedeljsko šolo. Dokler ao hodili v šolo, dotlej jim je bila aola z majhnimi izjemami jedina skrb in. sv. hiša, ucitelj pa oseba, o katerej so mislili, da nima nikakšnih zemeljskih potreb. Šolo in cerkev so otroci nekdaj tako spoštovali, da niti niao upali zanaj njiju glasno govoriti. Če so videli na potu v daljini gospoda kateheta ali učitelja, SDeli klobučece že več sto korakov pred njima in pokrili ao se pa še le ravno toliko korakov za njima. Znani sloveoi šolnik, dr. J. Kellner piše v svojih ,,Aforizmib." v sestavku: ,,Učitelj, vzor otrok", da mu je pri nekem nadzorovanji ena deklica pokazala v berilu mesto, kjer je učitelj njeno knjigo držal, in tiato meato je s svinčnikom fino obrobila. In nič manj spoštovali so tudi stariši svoje farne učitelje in duhovnike. Kako pa je sedaj s šolsko mladežjo? Solar je ob enem tudi že delavec v vinogradu, na polji in na travniku ; šola pa mu mora biti še le zaduja skrb. V vinogradih kolje podirati, pri prvej kopi ravnati, drugo kop kopati, vezati in v jesen grozdje brati, na polji kuruzo okopavati, krompir kopati, o žetvi snope vezati, na travniku aeno aušiti, to ao opravila za šolarje, t. j. mladež od 9.—14. leta. Otroci pa ne opravljajo teb. opravil sami, ampak v družbi z odraščenimi ljudmi. Kako pa ae dan danea odraščeni ljudje, bodi-ai zakonski ali pa samski obnaaajo? Zelo slabo! Med delom govorijo takšne reči, da mora človek, ki jib. sliši, do kurjib. očea na nogab. zardeti, če je še količkaj aramežljiv. Otroci pa prinesejo drugi dan vae, kar so jeden dan poprej med delavci slišali, v šolo ter tukaj v počitku, o poldanakem času ali pa na potu razširjujejo ter tako pohujšajo še pridne šolarje. Vae to nesejo otroci potem domov, doma pa pripovedujejo kje za hramom, ali pa v skednji, kar so slišali v šoli, poalom ali pa ataršim bratom in aestram in po tem potu pride naposled še atarišem do ušes in ti potem reko, da se otroci v šoli, v aedanji šoli pohujšujejo. (Dalje prih.) Smešnica 17 Lovec baha se v krčmi pri večjem društvu : „ Jaz vidim tako čisto in zadenem tako gotovo, da mi ne uide, če je prav o polnoči, noben zajec". ,,Ej", odvrne mu krčmar, nto Vam verjamem, če si poprej naročite zajca pri mesarji". *) O pač, pri nas je bila že tudi neka sila in prej smo počeli šolo, brž po 6. letu. Ured.