Poštnina plačana v gotovini Leto LXV., št. 89 Ljubljana, sreda 20. aprila I952 1 znaj a vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — lnseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji lnseratl petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica 61. 5 Telefon S t. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 POUBL2N1UG : MARIBOR, Grajski trg št. 8____CELJE, Kocenova ulica 12. — DH, 190. NOVO MESTO. Ljubljanska C Tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. odtmavske države za Tardieujev načrt Načelen sporazum na konferenci mednarodne Trgovinske zbornice v Inomostu — Samo Avstrija se pod vplivom Nemčije in Italije še ni odločila Fnnsbruck. 20. aprila, g. Dočim so odbori konference mednarodne trgovinska zbornioe že v poznih večernih urah razpravljali o resoluciji in o srednjeevropskem problemu, niso počivali zastopniki podonavskih držav rzvzemši Avstrije. Na konferenci teh štirih držav so se sporazumeli, da se v resolucijo sprejme izjava, da so Češkoslovaška, Madžarska. Jugoslavija :n Rumunija pripravljene sporazunitei se na podlagi Tardieujevega načrta. Ta važni sklep, ki je glavnj dogodek dneva in mogoče vse konference, spravlja seveda avstrijsko delegacijo v težaven položaj, ker se je sedaj sama s svojim stališčem in proti volji sosedov postavila izven splošno priznane kombinacije. K t^mu prihaja še, dr se je tukaj doznalo za napad nekega dunajskega krščansko-socijalnega lista proti načinu pogajanj avstrijske delegacije. Tz tega sklepajo, da hrje Bureschova vlada vztrajati na svoji dosedanji politiki čakanja in pridobivanja simpatij na vseh straneh in da se noče dati prisiliti od velenemške skupina v neprijeten položaj, zlasti ne proti Franciji. Točno besedilo že večkrat izpreme-njene resolucije še ni določeno, čeprav se J2 doznalo, da je zlasti nemški delegat Lammers delal na to. da se pridobi avstrijsko delegacijo za bolj tolerantno stališče. Drugi dogodek dneva je bil velik govor madžarskega delegata tlantosa. ki je rekapituliral štiri zasedanju stavljene predloge. Kar se tiče avstrijskega predloga, je naravno, da ga države z enostranskimi preferenčnhni carinami samo pozdravljajo. Seveda je to le zasilen ukrep, ne pa rešitev, je dejal Ha u t os. Težko je za Madžara zavzeti stališče k enostranski prefrenerjaciji avstrijskega eksporta. Že 14 let se vrši med Avstrijo in Madžarsko plemenita borba o tem, kateri državi se godi slabše. Gospod Streermvitz je pomiril zasedanje s tem, da s2 Avstriji ne godi tako slabo in da je pri drugih še mnogo slabše. S tem pa je klic po trgovinsko-političnih ukrepih za Avstrijo malo v nasprotju. Madžarska želi. da bi Avstrija dosegla izpolnitev svojih zahtev. Hantos pa meni, da je Avstrija zamudila pravi psihologinj moment. Čast za drugi predlog gre Tardieuju, vendar pa tudi odgovornost. Veliko presenečenje, ki ga je povzročil Tardieujev načrt, je treba pripisati dejstvu, da se v gotovih krogih bagatelizirajo naravna prizadevanja malih držav za vzpostavitev svoje stare naravne zveze. Anglija u svojih o plačala o v Ameriki? Razburjenje v ameriških krogih zaradi Chamberlaino-vih izjav — Amerika zahteva točno plačilo dolgov AVashingfcon, 20. aprila. IaJava angleškega finančnega ministra Cham-berlaina v spodnji zbornici, da v novem angleškem proračunu niso upoštevane nemške reparacijske dajatve, pa tudi ne odplačila angleških dolgov v Ameriki, je izzvala v ameriških političnih krogih veliko razburjenje. V krogih ameriškega senata vlada prepričanje, da misli Aiigl;;o>, slediti vzgledu Nemčije in sploh ustaliti plačila svojih dolgov. Senator Forah je v zvezi s tem podal daljšo izjavo, v kateri ostro kritizira stališče angleškega finančnega ministra in opozarja na to, da Hoovrov moratorij ni bil namenjen zaveznikom, marveč v prvi vrsti Nemčiji. Če bo Anglija vztrajala pri tem svojem stališču, o kakem pr>da!jšanju Hoovrovega moratorija ne more biti govora in A**~~-rika bo slej ko prej vztrajal «a tem, da zavezniki točno plačujejo svoje dolgove v Ameriki. Amerika nima nobenega vzroka, da bi šla zaveznikom iz svetovne vojne še nadalje na roko vse tako dolgo, dokler ne bodo znižali oboroževanja in reducirali versajske mirovne pogodbe. Vsaka nadaljna žrtev bi bila brezpredmetna, dokler se sedanja politična konstelacija v Evropi ne izpremeni. V uradnih ameriških krogih so presenečeni zlasti nad tem, da angleška vlada ni smatrala za potrebno obvestiti o svojem stališču ameriške vlade. Zaradi tega mislijo, da Chamberlainovih izjav ni vzeti dobesedno, marveč, da hoče Anglija počakati na izid lausann-ske konference ter da bo šele na podlagi sklepov te konference vstavila v svoj proračun potrebne zneske za platio vojnih dolgov v skladu z ureditvi-' jo reparacijskega problema. Ogromen plaz ogroža porensko mesto Nad mestom Koehem ob Mosli se je utrgal ogromen plaz - mesto je v nevarnosti Vse Koehem, 20. aprila, sinoči se je utrgal nad mestom ogromen plaz in nad 10.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja se je vsul o v dolino. Tri poslopja, ki so bila na vznož)u hriba, so izginila. Cesta je več me-irov visokn zasuta in plaz je zatrpal deloma tudi strugo Mosle. .Manjši plazovi so polzeli v dolino še vso noč. Plazovje je spremljalo zamolklo grmenje in lahen potres. Med prebh'atstvom je z-3.xA3.dala nepopisna panika in ljudje so v paničnem begu za- puščali mesio in se razbežali na vse strani. Ker je plazovje prekinilo tudi glavni vod, je bilo mesio vso noč v temi. V nevarnosti je tudi vodoiod. Oblasti so dale izprazniti \*eč hiš, ki so v nevarnosti, da jih plazovje poruši. Na lice mesta so bili pozvani strokovnjaki, da preiščejo ozemlje, ugotove vzroke tega nenadnega pojava ter dajo nadaljnja navodila za varnostne ukrepe. Ali je katastrofa zahtevala tudi kaj človeških žrtev, zaenkrat še ni znano. Kreugerja ni več med v • • • živimi Pariz, 20. aprila. V inozemstvu razširjene vest?, da znani »kralj vžigalic« I var Kreuger ni mrtev, marveč da je samo fingiral samomor in pobegnil na Sumatro, označujejo v tukajšnjih krogih za fantastične. Policija je izdala danes službeni komunike, v katerem ugotavlja, da je komisija za pregled mrtičev latančno ugotovila, da je mrtvi zares Ivan Kreuger in da je vsaka goljufija izključena. Zahtevi švedske preiskovalne komisije je bilo takoj ugodeno in pariška pohcija je že včeraj odposlala v Stockholm mrtvaški list, ugotovitev policijskega zdravnika in poročilo policijske komisije. Izkopavanje Sodome in Gomore Jeruzalem. 20, aprila. Pri izkopavanjih, ki jih vodi v Talestini profesor Coppe, so odkrili tu < I i ostanke znanega svetopisemskega kraja Sodome in Gomore Italijani dobe plinske maske Rim, 20. aprila. Ministrski svet je na svoji sinočni seji sprejel celo vrsto sklepov nanašajočih se na vojno obrambo. Med drugrni je bil sprejet tudi dekret glede izdelave in prodaje plinskih mask za civimo prebivalstvo. V vsakem večjem mestu bodo osnovana posebne trgovine, ki bodo prodajale plinske maske in poučevale prebivalstvo o uporabi plinskih mask. Sin naslednik Arnafda Mussoftnija Milan, 20. aprila. AA. Poveljnik omladinske fašistične organizacije, sin pokojnega Arnalda Mueeolinija Vito Mussolini je postal naslednik svojega očeta in je prevzel vodstvo lista >Popok> d' Italia<. Hišne preiskave pri pruskih komunistih Berlin, 20. aprila. AA. Wolff Biro poroča: Ker je utemeljen sum, da so neka komunistična športna društva nadaljevala delo' prepovedane Zveze borcev rdeče fronte, je izšla naredba za vso Prusko, da se pri komunističnih prvakih izvrše hišne preiskave. Redarstvo je te hišne preiskave opravt-* la davi. Ameriški arzenal iletel v zrak Buenos Aires, 20. aprila. Nocoj ponoči je zletel v zrak velik mornariški arzenal v luki. Najprvo je nastala silna eksplozija, ki je povzročila požar. Šest velikih poslopij z vsemi zalogami je uničenih. Koliko je bilo človeških žrtev zaenkrat še ni znano. Prav tako tudi še ni ugotovljen vzrok katastrofe. Škoda znaša več milijonov. Ogromen požar v Bukarešti Bukarešta. 20. aprila. Snoči je nastal t tovarni čokolade Zanfireseo v Bukarešti ogromen požar, ki je unifil velik del tovarniških naprav. Na pomoč je prišlo tudi vojaštvo in reševalno akcijo je vodil osebno rumunski kralj Karol. Pogoreli so trijp objekti ter znaša škoda okrog 10 milijonov, je pa rerinoma krita z zavaro^olnino. Pogorela tovarna je ena največjih v Romuniji. Turčija vstopi v Društvo narodov London, 20. aprila- Č. Diplomatski so-trudnik »DuMy Telegrapha« poroča, da se Turčija pripravlja za vstop v Društvo narodov. Zahteva vsaj napol stalno mesto v svetu Društva narodov. Kakor znano, se takina mesta v okviru sveta Društva narodov izpopolnjujejo vaaka tri leta. Grške finančne težkoče Atene, 20. aprila, č. Dobro informirani politični krotri trdijo, 'la namerava vlada izdati manifest na narod s pozivom, naj da vio privatno zlato na razpolago državni bla-aajni. da se oiačijo grške zlate rezerve in pri preči katastrofa grške valute. Pogodbeni uradniki Narodnega gledališča Beograd, 20. aprila. Prosvetni minister je s svojim odlokom odobril pog-odbe med gledališko upravo Narodnega, gledališča v Ljubljani in naaflednjimi pogodbenimi uradniki za prihodnjo sezono: solisti drame Ciril Debevec, Josip GradiS-Daneš, Nada Gabrijelcic in Franc Murgelj. Tehnično osobje drame: Zvonimir Siatič, Jo-sipina Karlič, Anton Cetič, Ignac Laber-nik in Srečko Pogačnik. Solisti opere: Štefan Ivelja, Krsta Ivič, Samo Magolič, Zdravko Kreft in dr. Danilo švara. Operni zbor: Anton Ormota, Josip Ferlan, Josip Rus in Emil Skraber. Operni orkester: Avgust Ivančič. Albin Jermol, Nande Ko-mac, Božidar Ribič, Rade Miklič, Josip Pajk, Branko Rus in Bogumil Koeovski. Operni balet: Silva Damovič-Japel in Peter Golovina. Tehnično osobje opere: Bernard KovačiČ in Josip Drenovec. Operni atelje: Emil NavinSek, Josip Polak, Franc Zaje in Andrej Žemljic. Potres v južni Srbiji Beograd, 20. aprila. AA. Seizmološki zavod na Tašmajdanu objavlja: V teku včerajšnjega dne in noči so bili v Kačaniški soteski močni potresni sunki. Zlasti močan je bil sunek ob 3. zjutraj, ko so instrumenti v Beogradu zabeležili potres šeste stopnje. Sledila sta si dva udarca v razmahu 6 do 8 sekund. Najmočnejši sunek je bil 4 minute po tretji uri. Jakost potresa je znašala 6 mikronov v periodah po 4 sekunde. Aparati so beležili sunke 3 minute. Epicenter tega potresa je v daljavi 295 km od Beograda. Potres so čutili tudi v Kosovski Mi« trovici. Po dosedanjih poročilih ni bilo žrtev. Gostilničarji v obrambi svojih interesov Občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani — Pomemben govor poslanca g. Cererja o trošarinskem zakonu Ljubljana, 30. aprila. V prostorih znane restavracije predsednika Zveze g. Frana Kavčiča na Privozu s« je pričel danes ob 10. dopoldne XXITT. redni lefrni oboni zbor Zveze jjostilničars-kih zadrug v Ljubljano, ki se ga i« udcle/.ilo blizu 100 delegatov, a počastil jja je tudi poslanec g. Anton Cerar, iz Beograda je pa prispel zastopnik centrale »Putnika« g. Emil I-anglct. ZTCM je zastopal tajnik dr. Pretnar, med delegati je bilo pa toliko županov in občinskih svetovalcev, da je post Iničur-<*ki občni zbor pravo zborovanje obči«nski'h dostojanstvenikov iz vseh strani nekdanje ljubljanske oblasti. Z vznesenimi besedam! jc otvori 1 zborovanje predsednik g. Fran Kavčič, ki je pozdravil delegate in narodnega poslanca m obenem podpredsednika zveze g. A. Cesarja, tajnika ZTOI dr. Pretnarja ter g. Lang-leta iz Beograda. Po njegovem govoru Je prečital tajnik zveze g. Anton P ntar obširno letno poročilo, ki iz njega posnemamo glavne podatke in misli, V pričetku poročilo opisuje trud Zveze za odpravo dolžnosti, da morajo gos*tilni-čarji voditi registre za vso iztočano pijačo, kar je bilo tudi obljubljeno, Mnogo ie /Cve-za s sorodn:mi organizacijami tudi razpravljala o pomanjkljivosti obrtnega zakona in je tudi marsikaj dosegla. Tudd zaradi plačevanja trošarine vnaprej je naredila razne korake, razen tega je pa prosila tudi za odredbo, da bi se tudi gostilničarjem odpisovalo vino, ki ga porabijo za svoje uslužbence. Zveza se je zavzemala, vla sc odpra vi prepoved točenja zgane pijače ob nedeljah, kakor je po zakonu že dovoljeno, intervenirala je pa tudi z uspehom proti utesnitvi policijske ure v rudniških krajah. Zveza je povsod podpirala servime in kuharske tečaje. vendaT pa nažalost le malokateH kraji čutijo potrebo za take tečaje. Ljubljanska organizacija deluje v tej smeri zelo intenzivna saj ima izvrsten učiteljski materijal, zato naj bi pa bansk*. uprava priskočila s podporami, saj banovina dobava 00* gostilničarjev okrog 30 milijonov prispevkov na leto. Spodobilo bi s?e, da bi dala banovina od te ogromne vsote vsaj 5 odstotkov za podporo hotelske vn j*os.tilničarske industrije in za tujsko prometno propagando tem organ, zaci jam, ki se z n»o predvsem pečajo. Zveza je bila vedno v zvezi z organizacijami v Mariboru, Zagrebu, Novem Sadu, Sarajevu, Nišu, Dubrovniku, Skoplju in Splitu, saj je mogoče priti do uspehov le v složnem sodelovanju. Med pripombami k novemu trošarinskemu zakonu pa poročilo zlasti omenja, da preti jrostilni-čarskemu stanu velika nevarnost. V južnih in vzhodnih krajih države je namreč navada, da dovažajo vinogradniki vino na sejme in cerkvene shode ter g"a tam prodajajo na drobno, kakor pri nas kmetje druge pridelke. Tudi pri nas so pričeH že upeljavati to gostilničarstvu silno škodljivo razvado in zato je Zveza sklenila napraviti najodlocnejse korake. K poročilu se je oglasil g. Grčar iz Zagorja, lei je povedal, da se je tudi v Trbovljah. Zagorju ln Hrastniku razpaslo tako k rosu jar jen je z vinom od hiše do hiše, vendar pa ne krošnjarijo več sami vinogradniki, temveč tudi prekupci. Burno pozdravljen je nato vstal podpredsednik Zveze, poslanec g. Anton Ce-rer, ki se je zahvalil za pozdrav ter vsestransko izčrpno in obširno poročal o boju v Beogradu, ki so ga vodili razni zastopniki gostilničarjev in vinogradnikov za trošarinski zakon. Vprašanje trošarin* je bilo silno težko, saj sta država in občina od nekdaj morale računati na dohodke iz trošarine. Bremn je pa postajalo vedno težje in težje, da ni bilo več zncuba v moralnem in materijah* m oziru. šmarnico, ki je sicer le prepovedana, moramo zatreti z vso odločnostjo, droga* ee bo ta strup zatrl nas. Kar se pa kroS-njarc.ja tiče, ga ;~ zakon popolootm odpravil, postilnirarji naj bodo pa pazljivi, da se zakon ne bo kršiL ('ostilnirar je rodno preveč obziren in skrajni čas je. da p nemo odločni ter branimo svoj.- koristi zlasti pred nelojalno konkurenco, saj bo oblast trotovo rada storila svojo JoUnoat. Ko M se polegle ovacije hvaležnosti poslancu, se mu je predsednik v priorOnifa be-sedah zahvalil za tao OKTOOJMM OOPOJao delo, nato je pa govoril tajnik ZTOI 2. dr. Pretnar, ki je sporočil jozdrave bolnega predsednika g. Jelačina ter poročal o zakonu proti draginji in o trošarini. Zborovanje še traja. Sin ubil očeta žalosten dogodek v Blatni Brezovici Vrhnika, 20. aprira. J. Posestnik m gostilničar Frajic Jeraj v Blatni Brezovici je fbč dorgo živel v sovraštvu s svojim očetom prevžttkarjem, 73 letnim Francetom Jerajem. Te dni je prišlo med njima do ostrega spora m sin je očeta z n^kim kolom tako silno udaril po glavi, da je oče od te poškodbe 18. t. m. umrl. Vrhniški orožniki so mladega Jeraja aretirali in oddali v zapore vrhniškega sodišča. Včeraj popoldne med velikanskim nalivom so vašcatri žrtev sinove brutalnosti scwemili k zadnjemu počitku. Ko je že župnik blago- Odgodrtev vojaške službe Beograd, 19. aprila AA. Minister za vojno in mornarico je dovolil, da se sme dijakom rudarskih šol v državi v smislu d. 52. zakona, o ustrojstvu vojske in mornarice načelno dovoliti odgoditev službe v stalnem kadru do konca studij, najdalj pa do njihovega dopolnjenega 25. lota. Študentje omenjenih Sol, ki hočejo Izrabiti to ugodnost, naj se obrnejo na pristojno vojaško okrožje s prošnjo, taksirano po predpisih; prošnji ie treba priložiti izka-zilo, iz katerega se vidi. da je študent vpisan na soli in kdaj jo bo končal. slovil jamo, pa je prišla sodna komisija pod vodstvom starešine okrajnega sodišča dr. Leitgebom, da je ugotovila dejanski stan. Zdravnika dr. MaroK in dr. Zupan sta izvršila obdukcijo ob navzočnosti sodne komisije. Ugotovila sta, da je stari Jeraj innrl nasilne smrti. Aretirani France J^raj je orožnikom tajil dejanje in se izgovarja, da se jc oče sam udaril pri kakem padcu. Na domačiji je ostala mlada ž<*"a 8 petimi nedoraslimi otroci. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2288.02 — 2299.38, Berlin 1337.27—1348.07, Bruselj 790.10 do 794.04, Curih 1097.35 — 1102.85. London 212.34 — 213.94, New York ček 5619.75 do 5648.01, Pariz 222^-223.71, Praga 167.22 do 223.71, Trst 289.50—291.90. INOZEMSKE BORZE Carin: Beograd 9, Pariz 20.2825, London 19.39, New York 514.12, Bruselj 72. Mi ian 26.42, Madrid 40.25, Amsterdam 208.30, Berlin 122, Sofija 3.72, Praga 15.24, Varšava &7j66, Bokaresta &07. Stran 2. >S L O V E N S KI NAROD«, dne 20. aprila 1932. Štev £() Veličastna manifestacija vseslovenske kulture K proslavi treh najpomembnejših jubilejev naše Glasbene Matice Ljobljatrta, 20. aprila. Tako lepega majmikja, kakor bo letošrnji, Se ni doživela Ljubljana iti ne vsa slovenska zemlja, saj se nikdar nd bilo v Ljubljani toliko petja m glasbe, kakor je bo letos. Od vsega naroda najbolj priljubljena n tudi najbolj spoštovano društvo, namreč naša Glasbena Matica, praznuje tri svoje najčasnejše jubileje obenem, namreč f*0-lernico svoje ustanovitve. 50-letnico ustanovitve svoje šole in 40-lern.ico svojejra rbo-ra. Kakor take prvovrstne kulturne praznike obhajajo le najkulturnejši naroda, tako bo tudi svoje velke godove proslavila Glasbena Matica z mogočnim festivalom, ki bo pokazal vso glasbo m pesem, ki je privrela iz src slovenskega naroda od najstarejših časov pa do današnjega ckie. Letošnja bin kostni prazniki s festivalom Glasbene Marice pa ne bodo samo praznik Glasbene Matice, temveč veličastna mam ifes racija vseslovenske kulture. Kot uvod v festivalske svečanosti bo Glasbena Matica praznovala že 10. majnika 50letnico svoje šole z vel kim koncertom svojih gojencev. Pod predsedstvom dr. Frana Ravn.iharja, deželnega blagajnika, jc Glasbena Matica 15. septembra 1KS2 ustanovila svojo šok>, ki je bila najprej v prostorih na Bregu v on»1 hiši, kjer je bila nekdaj, ko so še ladje vo-7. !e ptj Savi :n Ljubljanici, znamenita gostimi pri »Zlati ladji«. Dvakrat je imela svoj dom V sedanji Stritarjevi ulici, namreč v Permetovi hiši. kjer je gospodar met znano gostilno, kamor je zahajal zlasti Fmi Levst;k s svojo dni/bo. Nekaj časa jc sra-r < 6 a tudi v Gradišču, kjer jc sedaj hiša Hranilnega in posojilnega konzorcija, nato a psekrasni baročni palača ex-jczuita Gruberja, kjer jc sedaj poštna direkcija. Imela je pa CMasbena Matica svoje stanovanje tudi v Zoisovi palači na Bregu in od leta ■ 2 do potresa v knežjem dvorcu v tej zCodr.vin>ki palači, ki jo jc potres tako zrahljal, da jo je naglica tedanjih inž.njer-jev podrla. Po zaslugi tedanjega državnega p slanca [va-na Vencajza je Glasbena Matica kupita hiš^> v Vetfovi ulici m pa hišo v že v življenju. Razen teh dveh voditeljev je pa delovala na sodi cela vreta priznanih glasbenikov, ku so deloma še sedaj aktivni. Od početka do danes je bilo na šoli 20.361 učencev, kar je kolosalno število za tako majhen narod, obenem pa najsilnejši dokaz naše glasbene kulture. Seznam zna-menitejših gojencev, ki so bili v 50 letih na šoli in se sedaj udejstvujejo kot glasbeniki, obsega preko 150 znanih imen. a navajamo le imen« skladateljev: pokojn- Sve-tek Anton, Deu Oskar, Krek Vinko. Ju-vanc Ferdo, Adamič Emil, Premrl Stanko, Lajovic Anton. Stritof N*ko, Ravnik Janko, Lucijan M. Skerjanc in drugi. Zaslovele so pevke: slavna operna pevka Vcrhunc Fa-ni, Mira Deu-Oostaperaria. Ivanka lirast- Fran Gerbič, prvi ravnatelj šole Glasbene Matice G •-spo.sk i ulici, kjer m a še sedaj svoje do-movatoje. (^bc bied jc potres tako zrahljal, da so ju morala podreti in postaviti sedanji hiši. V h ši v Crosposki ulici je pa do-movala tudi sedanja višja dekliška šola, sedanji !:eej, z Mladiko, dokler se m prese-i: a v svoji lepi poslopji na Blviweisovi cesti, da jc šele ob prevratu Glasbena Marica m.-gla obe svoji bšsi nap-»In:ri s svojo to 1 o in pisarn a mi. Razi ka med tedanjo Vegovo ulico in sedanjo jc ogromna. Tam pred sedanjo prekrasnu hišo Glasbene Matice je bila Aurova ledenica in Nelika mlaka. Krasilo je pa to lepoto še groblje starega rimskega zidu. - !a je ptriče&a delovati iz najskromnejših objektov 7. lc 27 licenci :n provizoričnimi učnimi močmi za klavir, vijolino in teorijo. S silnim razmahom je rasla m dosegla svoj višek 1. 1918-19, ko je imeta 117$ gojencev. Leta 191° je bila razširjena v konservatorij in je zato 1. lc>21-22 število gojencev nekoliko padlo, še bolj pa L 192o, ko je biti konservatorij podržavljen in se je ločil od Glasbene Matice. Letos ima šola sama 581 učencev in 56 učnih moči, kri poučujejo 2S predmetov. Znameniti in slavni možje su poučevali na šoli. Saj je Karel Hofmeister sedaj rektor konservatorij a v Pragi, Josip Prochaz-ka profesor na tem konservatoriju. Velike zasluge sta si pa pridobila tudi prof. .Kinek in VedraJ. ki je dolg h 36 let poučeval vijo-Iitjo m klavir. Prvi ravnatelj šole Glasbene Matice Je bM naš slavni skladatelj Fran Gerbič. Sijajno in ugledno- mesto je imel kot profesor solopetja na konserv»aror:}u v Lvovu, a takoj je žrtvoval vse to iz ljubezmi do domovine ko so ga povabile Giasbena Matica. Narodna čitalnica in Dramatsko društvo, naj prevzame vodstvo šole, zbora ter kapel-niško mesto pri ^edaiišču, kar je 1. 1886 tudi storil. V teatru je ta zaslužni mojster deloval do L 1893. Zbor je vodil do I. 1899, a šolo do svoje smrti 1. 1917. Fran Gerbič je bil velezaslužen pedagog, nesmrten skladatelj in najpožrt\xyvukvejši mož. ki je brez osebnih ambicij deJad le za napredek slovenske glasbe. Leta 1S90 dne 1. decembra je pa prišel k Glasben: Matici Matej Hubad kot učitelj klavirja, solopetja, teoretekah predmetov in za koncertnega vodjo. Ta mož toliko pomeni za našo kulturo, da zadostuje v zgodovini nase glasbe že samo njegovo ime in svesti smo si vsega njenega napredka m razcveta. Mož je, ki si je 3MMJBM spomenik Mate) Hubad, drugi ravnatelj GM Ne-gro, Ivanka Knific-Fodransperg. Pavla Bole-Lovše, operna pevka v Bratislavi Marici Peršl-Pcršl in pokojna Jeliea Sa dur-Vuk ter J osipi na šu^teršič-šaplja in druge, a med pevci zlasti slove Betetto luli j, Križaj Jože. Rijavec Josip, Bukšeg Rudolf, Ranovec Rudolf, Kovač I^opold. Rumpel Krnil. Ljubica Itočić. šubelj Anton, Jelačin Mirko. itd. Izmed pianistov imenujemo Vido Prelcsnik-Talich. pokojno Dano Kobler-Golja. Oiirila Lienrja. Janka in Antona Ravnika. Trosta Antona. Nooa Ivana. Kosovel Karmolo. Po-žencl . Jadvigo. Zamik Zoro. itd., a izmed vijolinistov Leoaia Funtka. dr. Karlina Ivanu, Trosta Ivana, R-upija Karla. i. dr., cela vrsta pevovodij, učiteljev glasbe, zlasti pa najodličnejših članov pevskih zborov in orkestrov, pa delujejo po vsej Slovenij:, po vsej državi in po vsem svetu. Vsako leto jc prirejala šola javne produkcije kot obračun svojega pro.speha in tako tudi letos ob svojem jubileju priredi 10. majnika ob 30. v veliki dvorani 1'niorra jubilejno produkcijo kot uvod v festival, ki njen program objavimo jutri. Tekmovalno nagradno streljanje Ljubljana, 20. aprila. V ponedeljek zvečer je priredila Streljačka družina nagradno tekmovalno streljanje v salonu restavracije >Pri Levu* na Gosposvetski cesti. Za sobno tekmovalno streljanje je vladalo veliko zanimanje. Konkurence streljanja se je udeležilo mnogo članov. Navzoče pozdravil polkovnik Novakovič. ki je v kratkem govoru pojasnil pomen Streljačkih družin, njih ustroj in organizacijo in pozval ter bodril članstvo, naj se pridno vežba in pripravi na tekmovanje za državno prvenstvo, ki se bo vršilo septembra meseca v Ljubljani. Pri streljanju so bili doseženi prav lepi rezultati, kot najboljša strelka se je izkazala gdč. Zora W61fing\ ki je zasedla 1. mesto. 2. je bil g. Anton Pauli. 3. Herman Šolar, 4. Joco Kostanjevec, 5. ga. Anka Obradovič. 6. kapetan Per, 7. ga,, štefi Deržaj. 8. Vili Franchetti, 9. Franjo SimčiČ. 10. Ludvik Vojščak. 11. Drago Obradovic". 12. Dušan Gorazd itd. Večina tekmovalcev je v znak priznanja prejela lične nagrade. S to prireditvijo je bil zimski sobni trening Streljačke družine zaključen, zdaj se bodo treningi in tekmovanja vršila samo na vojaškem vežbalidču. Iz policijske kronike Tudi danes je prispelo na policijo precej prijav o raznih vlomih in tatvinah, ki se množe zlasti po deželi, na upravi so imeli pa tudi posla z aretiranci, ki so prišli navzkriž s paragrafi. Velika tatvina v Dobmnjah Orožniška postaja v Stepanji vasi, v katere delokrog spadajo Dobrunje, je davi sporočila policijski upravi, da je bila v Dobrunjah St. 67 snoči izvršena velika in drzna tatvina V hišo posestnika in mesarja Mihe Anžiča se je namreč neopaže-no splazil podjeten tat. Našel je vse odprto, kajti domači so bili na delu blizu hiše. Neznanec je izkoristil ugodno priliko, stopil je v sobo in odprl predal, v katerem je našel okrog 1000 Din kovanega drobiža. To mu pa najbrž ni bilo zadosti in slutil je, da mora biti denar še drugje. Stopil je k omari, jo odprl in našel v suknjiču mesarja Anžiča listnico, ki je bila precej dobro založena s tisočaki. Listnico je vzel in jo naglo Dclkuril. Ko je Anžič malo pozneje prišel v sobo, je opazil, da je okraden. Tat mu je odnesel okrog 15.000 Din. V listnici je bilo devet bankovcev po 1000 Din. drugi denar pa je bil po 100 Dta. Na begu je tat izgubil nekaj drobiža, ki so g-a našli na polju. Za drznim vlomilcem poizvedujejo oblasti. Velik vlom v Sevnici Sevnico -In vso bližnjo okolico nadleguje zablode čase izredno dr*na in podjetna vlomilska in tatinska tolpa. Pred dnevi je bil tam izvršen drzen vlom v trgovino Pavla Strgarja in so vlomilci odnesti zh 69.270 D-in raznesa manufakturnega in drugega blaga. Res sreča je, da je bil trgovec zavarovan za vse blago. •Iste In; so vlomili tudi pri posestniei Ani C vira v Rožnem pri Sevnici, kjer so vdrli v klet, napravili so pa samo 20 Din škofV. Potem so obiskali posestnika Franca Glasa v Rožnem, kjer jih je ;>a prognala Glasova žena Marija Xn begu so vlomilci streljali v zrak. četrti, ki so ga osrc-Sttl s svojim obiskom, jo bil posestnik Albert Pinoza v Sevnici, kateremu so vlomili v shrambo in mu odnesli 2-" kg svinjskega mesa v vrednosti 400 Din. Oven okradel Osla Malo čudno se s!is»! to. vendar je res. Včeraj smo namreč poročali, da je delavec- Rudolf Osel iz Kosiš pKvadratura kroga«, ki bo za red C v ljubljanski drami. V četrtek, dne 21. t. m. se ponove v naši drami Glembajevk v običajni zasedbi, za red A. »Zdravnik na ranpotju«. Shavvova drama, se ponovi v soboto, dne 23. t. m. ob 15. uri popoldne kot dijaška predstava po globoko znižanih cenah. OPERA Začetek ob 20. Sreda 20. aprila: Rigoletto. Gostuje gospa Pia Igirosanu iz Bukarešte. Izven. Znižane cene. Četrtek 21. aprila: zaprto. Petek 22. aprila: zaprto. ifobota 23. aprila: Turandot. Premijera. Izven. Nedelja 24. aprila ob *20.: Fauet. Gostuje Baklanov. Izven. Drevi ob 20. gostuje v opernem gledališču v vlogi Gilde rumunska pevka gospa Pia Igirosanu. Naslovno vlogo poje g. Primožič, Vojvodo g. Banovec, Sparafucila g. Rumpel, v ostalih vlogah nastopijo gg. Ko-gejeva, španova, Ramšakova, Jeromova. gg. Janko, Mohoric, Drmota. Sekula in Mago-lič. Opero dirigira kapelnik Neffat. Predstava je izven in veljajo znižane operne cene. Turandot,. Premijera velike Pucci-nijeve opere ^Turandotc bo v soboto 23. t. m. >TurandoU je poslednje Puccinijevo delo, katerega sam ni mogel popolnoma dokončati in mu je delo dovršil njegov prijatelj, italijanski komponist Franc Alfano. On je napisal konec opere, zadnji duet in to na 1**1 lani Puccinijevih motivov, skic in navodil. Prva vprizoritev poslednje Puccinijeve opere je bila 24. aprila 1926 leta v Milanu, skoro poldrugo leto po njegovi smrSi (umrl je 29. novembra 1924). Podobno kakor v vseh ostalih Puccinijevih operah prevladuje tudi >TurandoU motiv ljubeče, trpeče, varane in obupane ženske. Puccini jo cel lirik in se mu se tudi v tej operi lirični momenti najbolj posrečili. Še eno [>osebnost ima Puccinijevo delo, namreč zbor. V nobeni izmed svojih ostalih oper ni poveril Puccini tolike vloge zboru kakor ravno v >Tu-randoti«. Z vprizoritvijo opere ^Turandot. na našem odru ima naša opera v repertoarju sedem Puccinijevih del: Manon Lescaut, La Boheme, Tosca, Madame Buttefl.v, Dekle zlatega zapada, Triptichon in Turandot. Opozarjamo, da so vstopnice v predproda-ji od četrtka zjutraj dalje pri dnevni blagajni v operi. Cene od 50 Din navzdol. Za predstave »Turandotc ne veljajo popusti. Znameniti ruski pevec Baklanor bo gostoval v nedeljo, dne 24. t. m. zvečer • vlogi Melista v naži operi. Gospod Baklanov je bil ie gost naše opere in je takrat s svojo izrazito in umetniško igro ter svojim pre~ krasnim glasovnim materijalom navdušil naSe občinstvo. Mefisto je ena njegovih naj boljših vlog Tudi za gostovanje Baklanova bodo vstopnice od jutri dalje v predprodajt. {Sesecle imajo vo v« nas* cif «#e#jf Čudne higijenske razmere Tudi higijena je pri nas na višku. Prodrla je celo do hribovskih vasi. ki jih asaniramo. ter se povsod uveljavljajo načela sodobnih zdravstvenih zahtev in potreb. In snažnost :er higijena sta vendar zrcalo kulturnosti in naprednosti; zanesljivejšo sliko in dokaz o kulturni stopnji nam nudijo higijenićne javne naprave ter splošno zdravstvene prilike kot pa biblioteke. Zdravje je vendar nad vsem. Tako mislijo tudi Ljubljančani. Sicer bi pa marsikdo mislil, da je higijena v Ljubljani na višku. Sai tudi mestni fizi-kat skrbi za javno zdravje z vsemi silami. Tudi tujci, ki nas obiskujejo, se izražajo pohvalno o naši snažnosti. Kljub temu pa naletiš tu in tam v mestu na naravnost kričeče higijenske razmere. Toda na nehigijenična in nesnažna stanovanja se ne smemo niti ozirati. Da se bo v tem pogledu kaj zbolj.šalo. adaj še dvomijo največji optimisti. Nikakor bi pa ne smeli dopuščati, da vpliva zanemarjenost ter nesnažnost iz hiš in dvorišč celo na ulico in v sosedne hiše. Morda zdravsivena oblast ni poučena, da so še tu in tam po mestnih dvoriščih odprte greznic." Gotovo ji pa ni znan takšen primer v neki ulici, ker bi sicer morala že zdavnaj ukreniti vse potrebno. Stanujemo v trinadstropni. novejši hiši. Na nasprotni strani ozko ulice jo vrt. ki je ograjen ob cesti z zidano ograjo, k tej ograji jo pa prizidano primitivno, zdaj skrajno zanemarjeno stranišče. k» ima odprto jrroznico tik ob ce*»ti, nekaj metrov od oken stanovanj in trjrovine z življenjskimi potrebščinami. Delikatno ter ne preveč okusno jo govoriti o takšnih stvareh. toda prisiljeni smo in v interesu javne higijene je. Saj je ta neverjetna nesnaga tam že desetletja in nihče so no zgane, da bi jo odpravil. Kaj pomeni takšna kričeča umazanost na vrtu. si lahko mislite. Seveda trpimo rudi stanovalci v omenjeni hiši. Ne smemo od- — Bežigrajski sokolski oder je uprizoril preteklo soboto v dvorani artilerijske vojašnice Dario Niccodeininijevo igro ; Čik - Scampoioc. Igra je bila že v lanski pezoni dvakrat uprizorjena in zato menda obisk ni bil tak, kot bi bilo pričakovati. Naslovno vlogo je odlično igrala s. Kranjčeva, že po naravi ustvarjena igral-ka-naivka, ki razpolaga s čisto in prijetno zvenečo govorico in velikim igralskim talentom. S svojim prikupnim in ljubkim nastopom si osvoji takoj srca vseh navzočih. Njena do detajlov dovršena igra priča o rutini ranosti te igralke. Francesco je z vso gracijoznostjo kreirala s. Smer-koljeva. v vlogi Emilie pa je prvič nastopala s. Bordajsova, ki je svoj krstni nastop nadvse častno izvedla. Kaže, da bo močna in uporabna moč na odru, osobito za sentimentalne in ljubimske vloge. Tito ja je igral prav dovršeno br. Boltauzer, ki se razvija v dobrega ki intelig*entnega igralca. Isto velja o br. Sittarju kot Giu-liu, ki se je povzpel v drugem dejanju celo nad ostale. Vlogi Egista in Gigiiolija sta bili poverjeni br. Ličenu, ki je skušal podati kar je mogel. Režija je bila zadovoljiva, priporočal bi pa več skušenj in uvaževanje manjših vlog. Tudi točnost je lepa sokolska lastnost. Vodstvu dramskega odseka bi priporočal manj uprizoritev, a te naj bodo zadostno pripravljene, kajti na ta način bo dvorana sigurno stalno napolnjena do zadnjega kotička. Nesreče in poskusen samomor Ljubljana. 20. aprila. Včeraj in davi so morali v ljubljansko bolnico prepeljati več žrtev nasreč, davi je pa bila reševalna postaja pozvana na Sv. Petra nasip, kjer se je v nekem lokalu zastrupila mlada ženska. Včeraj popoldne sta se pripetili dve težji nesreči v mestu. V Lingarjevi ulici, ki veže Pogačarjev trg s Stritarjevo ulico, preureja in adaptira tvrdka Schmid svoje poslovne prostore Včeraj okrog 14. se je pa nenndoma zrušil stavbni oder, na katerem so stali in bili zaposleni trije delavci, in sicer 30-1 eni pomožni delavec Anton Vrbec, zaposlen pri mestni elektrarni. 30-letni zidar Josip Ferber ter zidar Kari Babnik. Vsi trije delavci so z odrom vred padli, trami in deske so se vsuli nanje O nesreči je bila obveščena reševalna postaja, ki je ponesrečence prepeljala v bolnico. Ferber si je zlomil desno nogo v členku in se tudi na obrazu poškodoval, Vrbec si je zlomil nogo v kolku, dočim je zadobil Babnik samo lažje poškodbe. V Mestnem logu se je včeraj popoldne ponesrečil 26-letnl delavec Martin Spola-rič. Tam namreč podirajo staro barako. Ko je stopil Spolarič na njeno podstrešje, se mu je nenadoma udri strop in padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Davi so prepeljali v bolnico 28-letnega delavca Alojzija Mihelčiča iz Zabreznico. k) so ga napadli vaški fantje in ga 2 noži precej obdelali. Mihelčičeve poškodbe so resnejšega značaja. žrtev neprevidnosti je postal včeraj popoldne Dobroslav Oblak, 5-letni delavčev sinček iz Gorenje vas^. Otrok je tekei za vozom in se obesil nanj. nesreča je pa hotela, da je zašel z desno nogo med ko- pirati oken, zlasti ob toplejšem vremenu, sicer bi se zadušili v smradu. Upamo in opozarjam v m .s t ni fizika t. da ukrene vse potiebno čim prej. Taksna nesnaga je sramota za V9t mesto in velika nevarnost zdravju mnogih ljudi u*ga niL*nda ni treba Se dokazovat klicanim. Stanovalci cl«>tične hi*<\ Halo, radio LjuMiaiiaf Doma imam radio Lope dcnariv jo stjl, pa ?em jih rad odštet za koristno stvar. Sedaj me tkotaj vsak dan |e*i, 'a Li;t i.ajiii in da nekou;- (»Odpiram, Kl mu m» da i a i 11 v današnjih rasih Žilica miru, da no bi vsega prikazal Samo [>o oni straiu. lako |c t. našo domaro oddajno postao \je /,:i\i to v pMH preočitne in iiounirMuc UHMIlii ce in vsaka t-!var se vzame / m-rskc -tram. predavanja so že tako prikrojena, da niso Kg vse poslušalce. N pr. na včerajšnjem &jk>-redu je bilo predavani" m. Alojza Kt/i-nika: Izleti v ljubljansko okoliro. Trav Tak« predavanja so koristna in prav rciel s.\n naravnal kukaviio. da mi je ob iN. uri oddajala predavanj« o leh :/letih. Prirakova! sem kot nešteto dnej da nam K. Kr/.-šuik pove kaj posebno novega ifl odkrije kak" novo iz'oto. Pa smo doživeli novo razočaranje, šli smo na šmarno goro. slikali v \"^ki podrobnostih. kako so vlekli zvono\e na vrh. kodai in zakaj je nastala i-erkvira, zakaj so razlirna bož>a znamenja, pob mi i snm šli v Me d vod p in na okoliške hribe in po\ 1 pcvslusali stokrat slišano pravljice a postanka razliimih cerkvic z vedno i —ti mi refrenom: obišei predvsem cerkvico, Te le pot pripelje kamorkoli. Pričakoval som so, da naznani predavatelj, ki jo mimogrede dohi tudi reklamo za posamezna jo-tilno, kedal jo kje M>feri in kje stoje pušMce po v?**h teh cerkvah in cerkvicah, o katerih je eo-voril. Radio Ljubljana no moi<*m mnenju m v pravih rokah. Prever eno-tranuko je vse. kar nam nudi in mialim. da «niemo naročniki tndi r&asih povrati odkrilo, da s sedanjim vod-dvom to važne institucijo nismo zadovoljni. fflfJO mora služiti javnr»?*ti Tn no samo gotOfOMl dolu javnosti. Abonent lo. ki nra jo je zmečkalo. F^ntV. *o morali prepeljati v bolnico. Njegova poškodba je zelo težka. Na Sv. Petra nasipu se jc dav, v nekem loka.lu zastrupila post re:vJiiea Ljudmila M. Okrog- 8. zj)utraj ao jo naSli nezavestno, polefr nje je le*ala steklenici ca z lizolom, v lokalu je pa smrdelo tudi po plimi. Ugotovili »o. da se je Ljudmila najprej zastrupila z lizoJom, potem je pa še odprla pJm. Reševalni avto je neftreVmto«^ prepeljal v bomi. aprila, katoličani: Viktor, Sulpicij, Marcel in, Drau'oslav, pravoslavni 7. aprila. DAN A-VIK PRIRLDITVF Kino Matica: Skok čer plot. Kino Ideal: Napačen M>pro_«. Predavanje dr. A. Gobarja ob 18. v zbornični dvorani univerze. MillUl I: Irnkoezv. fcfeaUU trg 4 in Rn-mor, Miklošičeva cesta 'JO. E trn KLJUČ .Neroden priimek. — Rad bi spremenil svoj Drimek. — Kako se pa pišete? — Požar. — To vendar ni srd priimek. Kaj imate proti njemu? — Ce se oglasim na telefonu »Požar-, dobim vedno odgovor: Pomota, pokličite gasilce. Sfer 80 »SLOVENSKI NARO D^-, dne 20. aprila 1932. StTafi 3. Danes vesela premiera! ' Ob 4., l/4 8. In 9 14 zvečer! RENATE MuLLER in HERMANN THIMIG Sodelujejo: HAN S BRALTSK\VETTER OTTO WALLBURG OSKAR S1MA 1 Skotk CtQ% plot... Oba filmska umetnika, ki sta Vas %*\ navdušila z nepozabnim filmom »Go-spodična tajnica«, Vam bosta zopet ;•>>• nudila dve urici najprijetnejše zabave s sijajno Ufino komedijo iz življenja dveh mladih zakoncev. Najnovejši Foxov z voćni tednik! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Dnevne vesti — Sodniški izpit sta napravila s prav dobrim uspehom pri višjem deželnem 10-dišcu v Ljubljani g. Mirko Lpvrec, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu, in g. dr. Bogdan M e r-h a r. sodniški pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani. Čestitamo! — Iz državne službe. Imenovani so za porruožnejia monopolskega oficijala pri oddelku računovodstva državnih monopolov manipulativni monopolski pripravnik Slavko Novak, za pomožnega monopolskoga kontrolorja nri tobačni stanici v Vnnkovcih strokovni monopolski pripravnik Anton Kosenko In za pomožnega monop< »Ukeua oficijala pri tobačni stanici v Irački Pahm-ki manipulativni monopolski pripravurk Anton Ko^ir. — Odhod nagega konzula iz Bratislave. V nedeljo jc odpotoval iz Bratislave naš generalni konzul dr. A. Mišetič. Naš konzulat v Bratislavi jc namreč odpravljen. Na kolodvoru so se poslovil: od kon-ssula predst avniki oblasti in mnogi prijatelji Jugoslavije. Z generalnim konzulom je odpotoval v Beograd tudi vicekonzul dr. Mišić. _ Polovična \ožnja za oIii>knvalce IT. banovinske vinske ratstav« ftUusene 1 vin-?kini sejmom, ki bo 8. do 10. maja v Ptujn. Prometno ministrstvo, splošni oddelek v Beogradu Je z odredbo 7, dne S. t. m. br. 6464 odobrilo polovično vožnjo za obiskovalce U. banovinske vinske razstava in sejma in IV. vinarskega kongresa, ki bodo od 8. do 10. maja v Ptuju. Polovična vožnje velja od '6. do 1-1. maja za vse vlake In raz* rede jngostovenBkth drSavniti EeJcsnic, \y.-vzenisi ekspresne. Obiskovalci vinski razstave, sejma in kongresa kupijo na odhod-ni postaji celo karto do Ptuja, ki jim poleg izkaznice vinarskega društva, da -o obiskali \insko razstavo s sejmom ali kongres, ve lja za brezplarno vrnitev. Eskasnice se bodo dobile na vinski lazstavi v 'Muui. Karte torej ne oddali] Za prevoz razstav- ih predmetov volja popust predviden v tarifi del II. — odsek B. XIII. Gostilničarje, vinske trgovce in druge zanimance vabimo na čim-večji obisk. Vinarje, kmetijske in sadjarske podružnice in dru.ee organisacije vabimo, da organizirajo svoje člane za skupen obisk našiti prireditev v Ptuju. Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru. _ Zvi>;i::i prispevki za borze dola in dovoljeni odtegljaji. Po naredbi ministrstva ?n socijalno politiko in narodno zdravje se je od 1. aprila dalje zviša' prispevek za borzo dela od na 10n n ted'mskeua prispevka za bolezen. Zato delodajalki od 1. aprila lahko odtegnejo od plače delavca trle zneske: Dnevno: mezdni razredi: 1. 0.21, IT. 0.31, III. 0.57, IV. 0.46, V. 0.54, VI. 0.65, VII. 0.77. VTIL 0.02, IX. 1.11. X. 1.31, Xf. 1.54, XII. 1.86 Din. Tedenske: I. 1.28, II. L85, III. 2.22, IV. 2.08, v. H.-J3. VI. 3.8$ VII. 4.6*2. VIII. 5.54, IX. 6\65, X. 7.85, XL 9.24, XII. 11.00 Din. V teli zneskih so vpo-šteti dovoljeni odtegljaji za vse vrste prispevkov. Tabele o odbitkih bomo na željo poslali delodajalcem, cim jih prejmemo od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. OUZD v Ljubljani. — Prodaja znamk. Pošta Ljubljana 1 preodaja potom svojega glavnega blagajniškega oddelka zaključno še do 30. aprila L 1. v filatelistične svrhe cele serije neuporabljeni)] nopretiskanih poplavnih znamk iz L 1927 po nominnalni ceni, na kar se interesenti opozarjajo. ■— trezne. Vremenska napoved pravi, da bo delojiui oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih na^e države oblačno in večinoma deževno. Najvišja temperatura je /nasada v Skopi ju 20. v Splitu 16, v Zagrebu 13, v Ljubljani °.2. Davi jc kazal barometer v Ljubljani 750.4, tempe-natura je znašata o.J. — Čebelarjem. Na razna vprašanja ponovno obve.-ca Čebelarsko društvo v Ljubljani svoje Mane. da je sladkor za pitanje Čebel že prispel v Ljubljano in ga ie vse n narocnrkoni že razposlalo. V zalogi je ostalo še nekaj sladkorja, katereua čebelarji — člani lahko takoj dobe. Cena K Din franko Ljubljana. Sladkor je denaturiran s tremi ogljeneca prahu, je prav lep 111 za čebele neškodljiv. Trajno deževno vreme ie skrajno neugodno za čebele in bolj kritie-i?o kot vsi zim*?k! meseci. Naročite čebelarji sladkor, da ne bo prekasno. V Društveni čebelami ga dobite vsako množi:io. /a pošiljanje po železnici pa se boti izplača, če ga naročile najmanj vsaj 50 &i Cfcpen hrvatskega pisatelja v Ameriki. Tudi naši javnosti znani hrvatski pisatelj g. Ante Dukić je dosegel v Ameriki velik uspeh. Njegovo delo >Iz oslovega dnevnikac je namreč izšlo v Ameriki v prevodu v založbi ? Progrese Press« v Nevv Torku. Angleški prevod je oskrbel g. Vincent Georges. Knjiga stane 1 dolar. — Doba^c. (iradbeni oddelek direkciie državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe ulede dobave 10.000 komadov tirefondov. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOl v Ljubljani, pogoji pa pri depozitni blagajni te direkcije. — Nabava pisarniških potrebščin, tiskovin, papirja, premoga in drv. Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo: a) pisarniških |K)trebščin v vrednosti od ca 350.000 Din na dan 26. maja t. m., b) 1,200.000 pol raznega tiskovnega papirja na dan 27. maza t. 1., c) 700 ton premoga od 4800 kal. na dan 28. maja t. L, d) 343 m5 bukovih drv in 38.000 k« mehkih drv na dan 90. maja t. 1.. e) ca ."400 klop. motvoza na dan 31. maja t. L, f) ca 3000 kg svinčenih pečatov na dan 1. junija t. 1. Licitacije se bodo vršt-le nevedene dneve ob 11. uri v pisarni rac. ekonomnega odseka |K>Stne direkcije v Ljubljani. Najkasneje na dan licitacije do desetih se mora položiti 5"'o kavcija. Di-rekcija pridržuje pravico, da količino zmanjša ako bi kreditna sredstva ne bila zadostoa. Pogoji so na vpogled v sobi stev. 41 podpisane direkcije, kjer se po-joii lahko kupijo po Din 30 Vihar — »Športni list.« Izšla je 11. letošnja številka Športnega lista, edinega glasila slovenskih športnikov. List prinaša med drugim članek o pripravan za plavalno sezono, pregled domačib in inozemskih nogometnih tekem. poročala iz Ljubljane, Maribora in drugih krajev, o cross coun-trvju v Zagrebu, pregled teniškega sporta v pretekli sezoni, poročilo o otvoritvi kolesarske sezone v inozemstvu itd. List se dob1, v vseh trafikah — I* Dubrovniku se kopljejo. Tudi v Dubrovniku so imeli zadnje čase deževno vreme, šele včeraj se je nebo zjasnilo in posijalo je toplo pomladno solnee. Letovišča rji so se izprehajal: po mestu že v lahkih pomladnih oblekah. Oživela so tudi kopališča, mnogi letovišča rji so sc že začeli kopati. — Za krematorij v Beogradu. Predsed-n k društva za sežiganje mrličev »Oganj« dr. Kuj'.indžić jc bil včeraj pri predsedniku beograjske občine N'cšiču v zadevi zemljišča, kjer nameravajo ztjraditi krematorij. Predsednik jc obljubi!, da pride to vprašanje na dnevn: red prihodnje seje občinske uprave. — 11-letno dekletce v vlogi Mesaiine. 31-letna hčerkica tovarniške delavke Petra Cokorilo v Mostarju je izvabila v svojo sobo 4-letnega Cvetka Lukića, ga položila na posteljo in začela neusmiljeno pretepati s šibo. potem ga je pa zbadala se z iglo po vsem telesu. Slednjič ga je še opekla z razbeljenim železom. Ko je zadostila svojemu čudnemu nagonu, je zabiči-la detetu, da ne sme nikomur povedati, kaj je počela z njim. Deček je pa vse povedal materi, ki ga je odpeljala k zdravniku. — Vagon zdrobil delavcu glavo, v delavnici državnih železnic v Zagrebu se je pripetila včeraj popoldne težka nesreča. Popravljali so vagon in ga dvignili, delavci so pa stali pod njim. Naenkrat se je pa oder porušil in vagon je stri glavo delavcu Stjepanu žitkoviču, ki je seveda takoj obležal mrtev. Sreča v nesreči je bila. da ni vagon stlačil pod seboj še drugih delavcev. — Oče je ubil sina. Y vasi Jakovi je na Hrvatskem je kmet Blaž Pucko v ponedeljek zvečer s sekiro ubil BVOjega 28-letnc2a sina Jurija. Oče in s n sta sc večkrat prepirala, ker je oče očital sinu. da preveč pi-iiinčuie in zapravlja denar. Tudi v ponedeljek zvečer sta se sprla, med prepirom je oče pograbil sekiro im udar:l sina tako močno po glavi, da mu je počila lobanja. Očeta so aretirali. _ Birmanska darila ure in zlatnino kupite tudi pri današnjih časih najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. Iz LtaMfane —lj Jubilej uglednega obrtnika. Dne 14. t. m. je praznoval v obrtniških krogih splošno znani in spoštovani gosp. Jernej H1 e b š, zidarski mojster in posestnik v Ljubljani, 30-letnico odkar samostojno izvršuje stavbno obrt. Poleg neštetih novih zgradb je izvrši] tudi mnogo adaptacij, med temi nekatere zelo komplicirane, od katerih naj omenimo samo notranjo adaptacijo hiše dvorne dame g. dr. Franje Tavčarjeve na Bregu in pa adaptacijo trgovskih lokalov na Vidovdanski cesti nasproti kavarne »Stritar«, kjer je bil postavljen pred težko nalogo, da podira in na novo vstavi v pritličju zidovje, ne da bi bilo potrebno stranki v prvem nadstropju v tem časi zapustiti stanovanje. Kot mož k remeni tega značaja in narodno naprednega prepričanja je v tem duhu vzgojil tudi svoje otroke in je bil dolgoletni član štepanjskega Sokola, razen te-ga. pa je tudi do danes star in zvest naročnik našega lista. V svojem prostem času je vnet član zelene bratovščine, to* da kot tak ni samo upihnil življenjsko luč številnim zajčkom in lisicam v golovškem revirju, temveč je tudi priznani ljuoitelj in reditelj ptic in njegov idilični dom v Hradeckega vasi tik ob vznožju Golovca oživljajo nešteti krilati pevci in razne druge ptice, med katerimi so tudi prav redki eksemplarji. želimo obče znanemu, narodnemu obrtniku, da bi še dolgo vrsto let izvrševai v vsestransko zadovoljstvo svojo obrt. —lj II. delavski večer slovenske glasbe »Svobode« in »Zarje« se bo vršil 25. t. m. v dvorani Delavske zbornice pod vodstvom ab3. drž. kons. in člana opernega orkestra Janka Gregorca. Nastopijo: Godba »Zarja« na pihala in orkester »Zarje«. Solisti: Koncertna pevka šte-fanija Frankovska-Vukova in konserv. Anton Dermota. Pevski zbor »Grafikec m sloviti slovenski vokalni kvintet (gg. štibernik in Jug, tenora. Roman Fetrovčič in Tone Petrov-čič, baritona, in Sulc. bas). — Sedeži po 3 Din, stojišča po 2 Din V predprodaji se dobe družinski sedeži po 2 Din. Večer bo zelo lep. ne zamudite ga? — Oddajal se bo po radiu kot delavska ura. —lj Obrtniško društvo v Ljubljani sporoča vsem svojim članom in ostalim crs. mojstrom, da priredi v petek 2*2. t. m. ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu restavracije >Zvezda- vstopnine prosto predavanje. Predava ir. dr. Milan Šnhir o temi >Pravice in dolžnosti obrtnika iz delovne pogodbe-*. Ker je to predavanje zeilo podueno za obrtnike, je v njihovem interesu, da se ea v čim večjem številu iidoleže. —lj Zaključno predavanje društva *5*o-će«. V soboto, dne 23. t. m. zaključi >Soea« « salonu pri >Levu< letošnjo serijo predavanj Predaval bo odlični strokovniak na gospodarskem in finančnem }>oprišcu limv. prof. dr. Aleksander Bilimovjt: >o vplivu •ovetovne krize na narodni gospodarski in *itio.nčni položaj Jugoslavije«. K temu zf-Jo aktuala« mu in za sedati ji Čas res važnemu predavanja >o vabljeni vsi :^^očani< brez :zp m \ prijatelji društva in sploh vsa inteligenca, ki ?=e 7.1 n ima za važna gospodarska in finanf'iia vprašanja Jugoslavije. Udeležba naj bo jolnoštevima. Po predavanju bo pelje, deklamacije, recitacije, slednjič nastopi prvič v Ljubljani >govorni zbor« naše mladine z Grudnovo Minerji . Novo-vrstni zbor bo gotovo vse poslušalce prijetno presenetil. Začetek ob pol 9. uri. Soča j>rosi točnost. \ stop vsem prost. 265-n —lj Velik**. IV. ray^rta.va perutnine in kuncev- v Ljubljani. Kmetijska družba v Ljubljani priredi po svojih odsekih za peru tn in arstvo in kunce rejo v času od 3. do 13. junija t. 1. v prostorih velesejma v Ljubljani svojo IV. veliko razstavo. Razstava perutnine bo obsegala: I. Oddelek za živali: a> selekcijonirana štajerska kokoš, standard 1930 Celje; b) štajerska kokoš drugih rej; c) različne pasme perutnine, ki jih gojijo rejci v dravski banovini, č) druga perutnina, kot race. gosi, purani in d) kapuni. DrugI oddelek bo obsegal krmila, orodja in priprave ter razne pripomočke za uspešno rejo perutnine. V III. oddelku bodo bolezni perutnine, ki se bo aranžiral s pomočjo drž. bakteriološkega zavoda v LJubljani. Razstava kuncev bo obsegala štiri oddelke in sicer: oddelek za živali, oddelek za kožice in izdelke iz kožuhovine, oddelek za razno orodje, posodo in kletke ter oddelek strokovne literature, slike itd. Razstavni pogoji za perutninarje so objavljeni natančno v 7. in 8. številki >Kmetovalcao predaval v socialno-poli-tičnem tečaju Ženskega pokreta dr. Gosar o krščanskem socializmu. Predavanje se bo vršilo v šelenburgovi 7/TI in se prične ob 18. —lj V««iič. prof. dr. A. Gosar bo danes ob 18. v zbornični dvorani univerze predaval o ^socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme*. —lj Majhna nezgoda se je pripetila včeraj popoldne na vogalu Zvezde pred kino Matico. Nepreviden voznik je zadel ob kamnit steber - odbijač ter ga odlomil na sredi. Cestni ovinek je ob tistem stebru zožen, zato morajo vozniki voziti počasi ter previdno na njem steber bi pa naj ščitil pešce, da ne pridejo pri prehodu čez cesto pod kolesa. Na tistem kraju so odlomili že drugič steber, pač zato, ker cestni odbijači ne smejo biti zgoraj širši kot pri tleh —lj BuHet oa Ljubljaaskem Grane. Mestno načelstvo v Ljubljani bo oddalo v oddalo v najem za dobo 5 let, buffet na Grajski planoti. Tozadevna ustna javna dražba se bo vršila dne 28. aprila 1932 ob 1*2 uri opoldne v mefttnem gospodarskem uradu. Pojasnila, oziroma najemni pogoji, se dobijo istotam. —lj šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto 23. t. m. ob 20.15 prekrasno Dreverjevo dramo ^Ljubezen sedemnajst-letnega c, ki je doživela Že več popoJnocna Otroške roke treba, da so redno čista in dobro negovana. Za umivanje jih naglo in temeljito očisti in jih naredi kot zamet mehke Samo nepotvorjeno čisto naravno milo daje to obilno, mehko polno peno. razprodanih hiš, kar je najboljši dokaz, | kako se je ta igra priljubila občinstvu. Igra je izvrstno naštudirana in nastopajo v nji najboljše moči odra. Glavni ženski vlogi igrata prvakinja odra gdč. Wrischer Ervina. ki igra mlado zapeljivo Eriko, in ga. Meta Bučarjeva, ki igra dobro Ane-marijo. Glavne moške vloge so v rokah gg. Karusa. Petrovčiča in škerlja. Režijo drame vodi g. Miran Petrovčič. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji. Vse rezervirane vstopnice oe morajo dvigniti najkasneje do 20. ure. ker se bodo sicer brezpogojno prodale naprej, na kar vljudno opozarjamo cenjeno občinstvo. Zadnja predstava v nedeljo 17. t. m. se je moral«. radi nenadne obolelosti g. Karusa odpovedati. Vstopnice, kupljene za to predstavo, veljajo za predstavo v soboto 23. t. m., na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. V nedeljo 24. t. m. ob 20. uri gostuje oder z isto igro na sokolskem odru na Vi<*-u. —lj TO. V nedeljo 21. t. m. ob 20. bo gostoval na sokolskem odru na Vn^u šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane s prekrasno Dreverjevo Igro *Ljubeaen sedemnajstletnega*, ki je tako navdušila občinstvo, da so bile vse dosedanje predstave v Ljubljani popolnoma razprodane. Igra je izvrstno naštudirana in na^rtopa-jo v njej prve moči odra. Opozarjamo vse Vtčane na to gostovanje in prosimo cenjeno občinstvo, da Inrp: vstopnice fte v prenobel«, če nimaš ficka v žepu! — Fantje, kaj bo iz tega? Jaka je dejal, da bi ubil človeka, če bi mu kdo dal za to 100 Din . .. S takšnimi problemi se pa seveda pri nas ne pečamo mnogo, saj je vedno dovolj drugih zadevščin, ki so bolj kratkočasne. Na slabe čase smo se že popolnoma navadili. Če pa že ni drugega, pokličemo na pomoč n. pr. jezikoslovce ali kakršnekoli kulturne delavce. da obglavimo kakšno kulturno vprašanje. In tako je nedavno postalo kar čez noč prevažno vprašanje, ali naj pišemo solnee ali sonce. To je res težko prebavljivo vprašanje, toda kaj kmalu smo ae odločili reducirati solncu 1. V znamenju redukcij je torej zmagala nova ideja tako zmagoslavno ter takoj prodrla. Prav pa ni bilo samo, da se ni nihče spomnil tega velevažnega dogodka In ga nI proslavil. Veaka redukcija vendar pomeni napredek. In, če je ideja redukcij prodrla celo do jezikoslovcev, teh prevažnih stebrov vsega kulturnega in pisanega, je to še poseben znak napredka. Dolžnost torej nalaga kronistu, da ta dogodek vestno ter krepko registrira. Treba bi pa bilo še sodelovanja stati-stikov in sploh še drugih eksaktnih ved. da dosežemo natančno, kakšne neprecenljive koristi bo imelo narodno gospodarstvo od te najnovejše redukcije, koliko krnila in pacpla-ja bočno prOrranfti in da določimo pravično višir» pokojnine upokojenemu 2-u. Zdi se sicer, da amo nakaza!: nekoMko preveč problemov za aetej, tod«, zanašamo se na neumorne poklicane delavce, Najprej bi naj raziskali, ali je treba nesrečni 1 brcntti i« vseh be^ed. ki Jd še kazi in kjer ni še vonemei«. Določiti je termin, kdaj bo onemel in bi bflo todfl imenitno, da bi prisostvovalo Širše občinstvo prevažnemu trenutku, ko b! 1 onemel oficijelno in bi ljudje čakali na ta dogodek z urami v rokah kot na popotni sotačni mrk. Zal smo ta konca ne kraja in ko je dejal Maurice nekega dne nekoliko ogorčeno svoji tašči, da je že stft neprestanega trušča v hiši, mu je odgovorila osorno; — Povejte to svoji žei, ki hoče trne-ti okrog sebe čim več ljudi, docim ji pripravljate vi pusto, dolgočasno življenje. Maurice je poiskal Georgetto, da bi se pomenil z njo o tej čudni zadevi. Ko jo je našel, jo je prijel za roko in od-vedel v svotjo sobo, ne da bi se zmenil za osupJe goste. Tam ji je dejal: — Draga moja, menim, da bi bil že čas, da se enkrat za vsedej sporazumeva. Brezposelnost pred 5000 leti V Egiptu so gradili monumentalne piramide zato, da bi zaposlili brezposelne Brezposelnost so poznali ljudje že v najstarejših časih. Eni so jo čutili bolj, drugi manj, kakor zdaj. Egiptskc piramide niso nič drugega, nego žalost' ni spomini na težke čase, ko je vladala liu*.! i 1 ne z posel nos t. ^clc v novejšem čtsu so učenjaki iz nani'ov na pirami-dah spoznali, da so bile te monumen= talne stavbe zgrajene samo zato, da so lahko v starem Egiptu zaposlili brcz= poselnc. Piramide so bile torej posledi* ca bede. ne pa vzrok slabih časov, ka; kor mnogi še ..edaj misli;o. To je najpopolnejše prisilno delo, kakršno so si mogli ljudje izmisliti. Takratni mogot* ci so imeli deloma zelo težak, deloma pa lahek položaj, ker so ačunali z go* tovo dobo bede in pomanjkanja. Pro* roštvo se jc glasilo, da je božja volja pustiti Egipt 130 let v bedi in pomanjkanju. Vladajoč faraon Chephren je takoj ukrenil vse potrebno. Najprej je rešil problem brezposelnosti približno tako, kakor ga rešujemo sedaj mi Brezpo* selne je podpiral in skrbel, tla so dobili vsaj začasno zaposlitev. Ko je pa ugo* tovil. da je v njegovi deželi mnogo mladih, krepkih ljudi, ki gladujcjo sa* mo zato, ker ne morejo dobiti dela, je začel razmišljati o boljšem izhodu iz kritičnega položaja. Ker v Egiptu nc poznajo zime in ker tudi dežuje zelo r "ko, so lahko brezposelni prenoče* vali kar na prostem in tudi obleka ni bila tako draga, kakor v krajih s hlad« nim podnebjem. Earaon ic dal najprej napraviti razne vodne stavbe, ki so omogočile namakanje i/sušene zemlje, toda s tem brezposelnost še ni bila od* pravljena, temveč je celo naraščala Čeprav jc imel faraon mo&nost pomnožiti svojo vojsko in napasti >o« Bedne narode, da bi se polastil bogate* ga plena, ali pa v primeru pora/a i/ru» bil gladujočih. vendar teca ni storil, ker jc bil prijatelj miru in ker jc sina* tral vojno za dvomljivo 'rgovino. Od* ločil sc jc za mirno rešitev krize. Ker gradnje cest v Egiptu še niso poznali, si jc dal Faraon zgradit: v svojo čast ogromno piramido kot posmrtni spo* menik. Manjše piramide so gradili ?e prej, tako monumentalna je bila pa ne* kaj novega. Ker je Faraon računal, da bo trajala brezposelnost 130 let, se mu v začetku z gradnjo piramide ni mudilo. Zaposlenih je bilo okrog 130.000 dela v* cev. Ker je pa gradnja dokaj hitro na« predovala in je FaTaon spoznal, da H mogel doživeti dograditev, je začel pri* tiskati, naj grade hitreje Delavci so se pritoževali nad hudo vročino, toda Fa* raon je bil neizprosen. čudna vzgoja otrok Iz Moskve poročajo, da so pripravile prosvetne oblasti v okviru splošnega načrta šolske izobrazbe v drugi petletki obenem načrt vzgoje otrok, predno začno hoditi v šolo. Do konca tekočega leta mora ta vzgoja obseči 11 milijonov otrok, dočim jih je rani samo 3,600.000. Sovjetski pedagoški krogi stoje na stališču, da pri otrocih do šolske starosti ne gre samo za vzgojo kot tako, temveč tudi za politiko. V tem pogledu se vzgoja otrok v Rusiji bistveno razlikuje od vzgoje v drugih državah, kjer si prizadevajo otroke obvarovati; 'vsakega političnega vpliva. V Rusiji pa hočejo politično vzgajati tudi otroke, še predno začno hoditi v šolo. Temelj vzgoje otrok je vcepiti otroku že v zgodnji mladosti materijalistični način mišljenja. Sovjetsko dete mora biti že pred vstopom v šolo vzgojeno tako, kakor zahtevajo interesi komunistične stranke. Pa tudi na splošno izobraz$>o se polaga velika važnost. Po naravoslovju mora poznati dete že v otroškem vrtcu glavne domače živali, ptice, ribe, žuželke in rastline. Dete mora znati ravnati s perutnino m vedeti, kaj je inkubator. V akvariju opazuje dete postopno izpremembo paglavca v žabo. Vse te frrocese otroku pojasnjuiebo. Važno vlogo fgrajo v vzgoji otrok otroške igre. Vse igre so prikrojene tako, da kažejo otrokom to al' ono panogo vsakdanjega življenja. Tudi nnrrtarizem prodira v v7*: ruskih otrok. Med priporočenimi ur: a-mi je tudi igra, kjer nastopajo otroci kot vojaki rdeče armade, i^e predno začno hoditi v šolo, morajo biti sovjetski otroci v glavnem poučeni o petletki, kolektivšzaciji rdeče nrmade itd. Posebna pozornost je posvečena vprašanjem internacijonaine m proti verske vzgoje. Veliko važnost polaga novn program na otroSko delo. Namen predšolske vzgje je razviti v otrocih tvorno inicijativo in JconstrukiAiie sposobnosti. VeHko važnost potega *o na živo besedo. Otroci morajo znati vpraševati, odgovarjati, pripovedovati itd. Pr«v gram je izpopolnjen $ splošnimi pojmi glasbene m fizične vzgoje. Dobro, da vc — Gospod, vaš pes mi *e pohrustal kokoš. — H vara. da ste mi povedali, vsaj večerje ne bo dobila, rrrcina grda. Najcenejši nakup: KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19/T YOUGURT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 4l/T //posojdm plošče in gramofone MLAJŠEGA FANTA sprejmem začasno za lahko delo. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1613 _ VITRINO stole in mizo v renesančnem slogu kupim. Pismene ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Dobro ohranjeno«. 1622 RESTAVRACIJA-KAVARNA »LJUBLJANA« KRK, OTOK KRK Izmed najlepših kopališč na itoku Krku in s peščenim kopališčem brez blata ter romantiko oadkriljuje marsikatero svetovno kopališče. — Restavracija »Ljubljana« je edino slovensko podjetje na tem otoku. Slovenska kuhinja, strogo solidna postrežba. Penzion z vsemi taksami od Din 55.— do 62.— za osebo na dan. — Sezona se prične s 25. marcem in traja do 31. septembra. Za številen obisk se priporo-Uprava »Ljubljane«. Brzojavi: jtok Krk. »Ljubljana«, Krk, 38 rr DRUŽABNIKA (oo) z nekaj kapitala sprejmem k večji gostilni. Ugodno za upokojenca ali samca. Dopise na upravo pod »Družabnik«. 1625 UČENCA iz poštene hiše, pridnega, z dobro šolsko izobrazbo, sprejme Balant, valjčni mlin, Pre-serje-Braslovče. 1620 CIPRESE »Thuya ocddentalis«, od 50 do 130 cm visoke, pripravne za sajenje v parke, poceni odda Anton Sitar, vrtnar v gradu v Mengšu. 1618 OBROKE! MANUFAKTURA L1UBL1ANA AIEK5ANDR0VA8 MARIBOR GRtGORtiČ EVA 20 Obiščite nas! jCahlevaflf f po4nika! VEZENJE Z VES, PERILA, MONOGRMr"" * ENTLANJE. AŽURIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« ZEPN1 ROBCI, RAZNA PREDTTSKANA ŽENSKA ROČNA DELA Telefon št. 2483. Rač. pošt. hran. št. 10.680 Hranilnica Dravske banovine Ljubljana, KnaHjeva ulica 9 Kranjska hranilnica Tn naložite na najboljše obresti svoje prihranke. Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Denar se lahko pošilja tudi po Poštni hranilnici. Iščite pri Vašem čevljarju PAIiMA-OKMfl gami podplate, ker so trpežnejši in cenejši kot usnje. Za črni in rujavi čevelj. NajvarnejSa naložitev denarja. Najvišje obrestovanje SMREKOVIH SADIK 50.000 komadov, štiriletnih, po 65 Din 1000 komadov prodaja Uprava graščine Boštanj pri Sevnici. 1611) MLEKARSKE STROJE in pritikline ali pa kompletno mlekarno z večjo kapaciteto ter tudi posebne pritikline n. pr. separator, pregrevač, bazene za mleko, parni kotel itd. kupi Nikolaj Solovjev, Nova Gradiška. 1615 PRSILEC ZA BARVE (Spritzpistole) tudi rabljen, v dobrem stanju kupi Turšič Leopold, strojno mizarstvo v Cerknici. 1616 AlTSTKO-FIAT pripraven za avtotaksi, 4—6 sedežen, zamenjam za 1—1 Va-tonski tovorni avto, v dobrem stanju. Natančne pismene podatke po pošti ali po dogovoru daje J. G., ^elje, Kralja Pera cesta št. 37. 1617 MIRKO R. Hvala za prijazno pismo. Rada bi Vas spoznala. Določam sestanek jutri ob 8. uri istotam. Pišite prej. — Vida. 1626 OREHOV LES okrogel ali žf\gan, 1 vagon — ugodno proda Josip Novak, Slovenska Bistrica. 1614 VOLNO ZA MODKOCE zelo poceni prodaja Sega. Cankarjevo nabrežje 5/1. 1066 Urejajo Joatp BagaaMo, — Za »Narodno tiskarno« Pran Jezersek. — Za upravo ta tnaeratm del usta: Oton cnnstot. - v« i LjubtfanL