nriDOveduieio sl 1 Kako sem v Galiciji pujske pekel. ' (Pripoveduje ranjenec-vojak iz Slovenskih gorick) Bilo je ob času, ko guio v Galiciji imenitno živeli, namreč pujske, piščance ia race pekli ter uživali to, kar nam je- prišlo pod roke. Nekega dne, ko je moj želodec pajčevina že gkoro prepredla, zagledam v neki vasi par pujskov. Ke pr€Qiišl.iujean,- komu da gpadata, pobašem enega ter ga takoj obsodim na gmrt,. Pripravim ga tako, da ga je bilo mogo&e peči. Granate go rae gpnemljale pri mojem delu, veadar pa me niso nič mdiile. Nato poiščem pripravno peč v neki hiši ter mislim kar na<stopiti kot kuhar, Vendar sreča rai nil bila mila. — iTresk! Kaj pa to? Hiša je: bila, že v platoenu. No, heneani Riisi, to vami pa po.vmean, še tu go ime ovohali, niti toliko časa ni bilo, da bi spravil svoj plen. Pa tolažila me je migel, da se tudi Rusi ne bodo raagtili ž njim, ker do takrat bi fcil pujsek gotovo preveč pečen. Bilo je n.ekaj ur pozneje. Bili smio zunaj neke vasi v okopih, Spremljal nai9 je tudi tja brateo ,,vedno-la&en". Iraeli gmo gicer kranpirja dovolj, vendar vedno ene i.n igie hrane se človek le naveliča. Torej, ker s;em že tako izurjen mesar, hajdi zopet na delo, da kaj zaslužim. Reg pride prilika proti večern, da gem bil prost. No, eno svinjsko š6etlno gem si že podnevu preskrbel. Imel gem jo pa v vreči dobro ghranjeno, vendar še neosknbljeno. To opraviva s prijateljem gicer ne po gtrogih megarskih pnedpisih, vendar pa hitro in sama, ker o,1} takihfpri^kaln je boljše, da ni preveč ljudi zraven. Najdeva tudi primerno hišo ter vge potrebno pole;,*. V pol uri je že 6vr6alo in prijeten duh me je vabil, da poklišim, Vera, dragi bralci ,,Slovenskega. Gospodarja", da ge va-m že sline cede, pa imejte še malo potrpljenja. — Naenkrat  ••  zadoni: ,,Alann!" Komur je znana ta begeda., že ve,''  kaj se to pra-vi, Moj prijatolj pograbi pogodo s prar setom ter izgine. Jaz še nekaj časa, kakor v ganjah premišljujem. ugodo ter glednj':6 pograbim le vrečo in i jo kiglega obraza poberem za svojim tovariSem. Vrečo g prasetom spravim v varno zave^e na našega konja pri gtrojnih pnškah, kamior gera bil namreč v zadnjera časn prideljen, No, moj prijatelj vendar ni X>ozabil na-m,e. Skrivaj sva med ,.maršoni" zavžiia svoj plen in dala nekaj mastnih kosov tudi svojira tovaričom. Drugi dan nam je par ur pofiitka prav- dobro delo. Vendar želodec je zopet pozab',1, da je že ginoči nekaj zavžil, Torej poišeem vrefto ter odrežem tri kogce, da tudi gvoja tovariša pogostim. In zopet je cvrčalo, da go nag tovariši z zavigtjo pogledovali. Siromaki go ge mi gmilili, ker niso znali takega obria. ¦Dbljubim torej trdno, da jim pregkrbim kaj gvinjgkega. To hoCem takoj izpolniti ter grem pogledat v gvoje gikrivališfie. Vendar Zia6u.de.no se ozrem — ni bilo vreee, pa tudi ne praseta. Vo]ak-0rel svojemu prijatelju. iz pigma, ki ga je pisal voiaikKOrel svojemu. prijateljul povzame-mo te-le lepe misli, ki jih je napisal: V sedanjem čagu veliko molim in ge zatekam k tabernakeliiu ter te progim — kakor progira vsakega, komur pišem — fudi ti ge me kdaj v gvoji molitvi gpomni! V tem oziru bi ti rad veliko povedal, a ne morem, Le to vedi, da trdno zaupanjie v Boga, zlagti pa v Marijo., ni brezugpešno, nasprotn-o, pomoč od zgoraj se kaže potera pri vgakem. leloveškem koraku, — da, celo pri malenkogtih, ki bi ge gicer človeku zdelc gmešne. Ce me božja volja ohrani živega in zdravega, bora to migel povedal vsaikemu, kjer bo prilika. Rešitev 61oveštva bo izšla iz gorečili molivcev, duhovnih bojevnikov, bolj kot iz pripovedovalcev o lepem in dobrem, ki samo besede glikajo v zrak, a. ne v gvoja in clruga grca. Pomigli: 6e bom ležal v boini vrsti gredi govražnih krogelj, kako dobro mi bo dela. misel, da toliko mladih skovenskili Orlo\- po vplivu orlovske organizacije morda v isttVn hip(u goreče povzdiguje gvoje^ misli k Bogu in da gem tega v maiftkeni meri tudi jaz deležen, čeprav gem zelo grešen ftlovek! Morebiti bo Bog zato smrtiio pušico obrnil od inene. Ce ne, 9e pa iiajdemo sknpaj aim, kjer nam je On že davno pripravil lepo domovje. D>ragi, moč nebeških re6i in regnic ge zdaj živo, živo 6nti! — Tako ,Orelvojak v gvojem pismu. !Mi pristaivljamo: Ponosna si lahko lepa orlovska organizacija, da si med svoje flane zanegla takega duha! To je zakladnica, ki jo ne more vzeti noben sovražnik. Zadnja beseda: ,,Mama!" Tz Krtine na Kranjgkem ge poroča: Tukaj go naši zvonovi zapeli zadnjo pe^teni mladenifiu Jožefu Regnik, prvemn, kakor je gedaj ztiano, ki je iz naše vasi in iz dobske fare umrl za domov no. Umrl je v bolnišnici v Komornn na Ogirgkem. Grofinja Zichy, ki mu j-e 4 tedne gtregla, pise njpgovi materi sledefe: ,,Vaš gin je prenaša-1 bolečine z naivečjo potrpežljivogtjo in potrpežljivostjo ter bogov.danostjo. Predvčerajšnjim (18. oktobra) [e pri zavegti prejel sv. zakramente; vfieraj od poldneva mu je postalo slabSe, ob \ na G. uro je pa mirno v Gogpodu zaspal. Njegova zadnja beseda je bila: ,,Matma!" Dala sem mu poljubti križ z odpustki za umirajoee in mu gama zafsnila oči. Rožni venec, hv ga je vefikrat moliL, mu dam v grob, ravno tako hidi eno svetinjico Matere božje, ki ,jo je nog'1 na vratu, drugo Vam poSljem tu v pismu. Pri njegovpjn pogrebm bom zraven in bom dala cvetlic na njegovo krsto. Bog Vam ponnagaj, težpk udarec udano prenašati, tola.ži naj Vag, da je Vaš sin pobožno in nda.no za doimovino nmrl. Tudi jaz sem pred MI izgubila svoje eclino dete in zato ge lahko vživim. v Vašo bolečino." Slovenski vojakl na bojiščih v Belgiji iii Franclii. Kakor je znano, je dala Avgtro-Ogrgka ve? gvojili motornih baterij na razpolago svoiizavezniciNemčiji na zapadnem bojiščn. Priteh bateriialislužbujeio tudi slovengki vojaki. Kakor povsodi, bore ge Slovenci tudi tu hrabro in neustrašeno, kar dokazuje.io vigoka odlikovanja, katera jim je podelil v priziianje njiliovega junaštva gam neniški cesar.. Slovenski vojaki so se ndpleži g gvo.io nif.torno baterijo tudi obleganja belgijslce trdujave Asitvverpna. Eden izmecl teh, i\l. O'z\vald, doma iz Kostanjeviee na Kranjskem, je poslal iz Antwerpna pismo, datirano z dne 14. oktobra. V tem p:gmu piše raecl drugim: »Prepotovali gmo velik del Avstrije, Bava.rsko in Lukgenburško. Prišli 9iiro v Belgijo in Francijo, kjer smo prvie¦ posegli v boj 9 svojimi motorskimi baterijanii. In usp<3h je bil na naši gtrani. Iz1 Francije smo se zopet vrnili v Belgijo, da sodelnjemo pri obleganju trdnjavo Art\verpen. Tudi to trclnjavo 9mo zavzeli, kakor preje Namur inMaubeuge (Mobež). Do sedaj smo bili neprestano v bojn, brez vsakega pocitka. Danes je odmor, dobili smo en dan oddililjaja. Kakšen užitek! Sedaj imamo* vgaj ležišče, da gpimo pod streho, 6e tudi na trdih tleli. Preje gnio prenočevali tedne, mesece znnaj na prostem, ue glede na to. ali je bilo lero vreme ali pa dež in viliar. Ždeli gmo noe in dan v svojih postojankali. granate in šrapneli pa so padali nad glavami kot tt)6a. Bilo je strašno. Naistrašneišepa je b lo pred Mobegom (Maubeuge). Nikdar, dokler živim, ne pozabim o-iih groznili no^i, ki gmo jili prebili tukaj. Pravijo, da gmo bili izdani, kaj je na stvari, nevem, vem pa, da je bila nasa osveta strašiia. Mesto s 1G.000 prcbivalci gmo razstrelili v i>rah i:i pepel, niti opeka ni ostala na opek! . . . Danes smo tn v Antvverpnu, Pripravl.jamo se na nove napore, na nove boje, ker konca še ne bo skoro. Pravkar smo dobili porofiilo, da je kralj belgijski Al!;ert rn.M'e'i in da je pobp/gnil. Revež, zadostil ie svoji dolž' osti napram domovi::i, a gedaj je moral bežaii in izgubil je vge, vge. Revnejši jc sedaj kakor zadnji berae. Nehc.to 90 gpominja.m na ,,ubiežiiega kralja", pesem, ki grao ge jo nč li v Soli ... V mojem oddelku gta tudi dva Novomeščana: Bnčar, ki igra gosii in črnomaljgki učitelj Mikolič, gin novomeškega krojafia. Ubožca, oba gta ranjena v nogo . . . Arge bi bilo dobro. gamo v gkrbeh gem radi svojcev doraa. Ogeranaistletni najstarejši moj brat je šel prostovoljno k vojnkom in ge morda že bori na geveru prnti Rngom, mlajši brat in gegtra pa sta oba bolna. Edino to me tolaži, da dobiva mati zame državno pod])oro po 1 krono na dan, da moji ljudje vsaj od gladu ne bodo poginili. Ne, ne bodo, vgaj dokler bom jaz živ! Pravkar gem jim poslal domov 10 mark ali 12 K, vse, kar gem si niogel tu na bo.jiš6u prihraniti: In ne obupavam, notranji glag mi pravi, da ge bo vge preokrenilo na boljo . . ."' Pismo slovenskega vojaka s francoskega bojišča. Dče glovengkega lanta, ki se je mudil predkratkim na Irancoskein bojišču, natm je dal na razpolago sledeee za,nimivo pismo, katero v celoti priobftnjem.o: Ljubi oče! Poprej ko Vam nadalje pišera vas vge skupa.i jirav lepo pozdravm. Tiu Vam hofiem nekolko popisati naSe stanje. Tu ge imam« prav dobro, zmagali smo še povsod,, koder smo šli. Bili gmo že na treh trdn.javah: Namur, Manbeug in gedaj Ar,t\verpen. Tu je bila mi-jvoeja trdniava, ldatero go mislMi, da ne bo nikoli vzeta. A slednjift $o morali sovražniki bežati. To megto je bilo zavarva:no da Vam ne morem tnkaj popisati. V to megto pridejo veFke ladje z morja. Tii je velik kanal, mpsto je trgovsko mesto in ni nič poskodova.no. Mesto stoji na prav lepi legi.. Drevoredov je veliko, ulice. go široke. Ko smo tukaj prišli nekateri v m-esto^ pnde n,a.m nasproti nek stari mož, ki je znal dobro nemško. VpraSal naiS ,je, da kateri vojaki smo. Rekli smo, da iz Avstrije. Za glavo ge je prijel, da kako moremo mi biti tu, ko ie cela Avstrija že v ruskili rokah, da go že Rwsi na Diunaju. Mi gmo ge mn smejali. Rekli gmo, da go že Rugi na Dunaju, ampnik vjeti. T'ir fe bi lioteli tem belgiiskim ftasopisom verjeti, kar oni pispjo, bi ne bil niti kamen na kamnu ostal ve6 v Avgtriji. Zahvaliti ge ne morem Bogu za dobrote, katere nain deli. Sedaj Vaiin ne morem povedati kami bodemo šli, a-li bodeino šli proti Pairitzn ali prictemo kiinalu doliiu. T,u smo videli že dosti gvpta, rad bi se Pariz videl, kako ie lep. Ce bodemo šli tja, bom. Vam pisal, da me pridete obigkat. Poprej go ge delali naši sovra zniki moeni, sedaj pa tečejo pred našo voisko Kar morejo vržejo pr č: ornistre, puške, bluze ^ je slo dosti Belgijcev v civilno obleko, dobili smo pa po li.šah vse polno vojaške obleke, puSke in sablie Anglezev je bilo tu dosti, pa 90 polni gtralm kakor kokosi, ko vidijo jastreba nad glavo. Tu v teh trdnjavah je strašanskili topov in munieije go zazidali cele vasi. Topovi go različne sm.ere, Tu bode na stotine ljudi brez gtrelie. Scdaj ^'aan nima,m kaj novega pisati. Diajte mi pisati, ka.ko vani gre duma. Cas bi bil, da bi dobil kako pismo od vas. Dajte mi pogla:ti naglov. od . . ., da bom vedel, kje je. Sedaj vas še enkrat vse sk-upa] lepo pozdra-vi!m, ostanite z Bogom! L. M. Na boiišču sta se stara sovražnika spriiaziiila. Nek dunajski list prinaša poročilo z bojišča, kako sta ge dva gtara in strastna sovražnika gprijaznila. Oba sta služila pri koroštoem pešpolku št. 7. Bila gta imovita posestnika iz velikovške okolice. Celili 0 let je vladalo med njima smrtno sovraštvo. Ko ge je 1, 1907 Milia B^ ženil, si je vzel za ženo mladenko, katero je tudi njegov goged Jan-ez Kr. snubil. Od tpga dne sta prejšnja prijatelja postala nepoboljšljiva sovražnika. Kljubovala sta gi povgod, kjer se je le dalo, Tcfimrila sta ge neprestano in sicer s tako gtrastjo, da sta že kar podivjala, Sedaj je sedel Miha v jefti in placeval velikanske gtroške, pa zopet njegov na.sprotnik Janez. Vse pogkmšnje drugih sosedov in gospoda župnika, spraviti silma. nasprotnika, go bile brezuspešne. Letog sta bila oba poklicana pod orožjp, in gicer sta bila uvršoena v stot::i.ji., kl sta bili vedno druga pri drugi na bojišču, Dne 8, oktobra sta bili obe stotniji pred Przenivsloai.. Na mesltu, kjer je bila postavljena ta 6eta, je bil boj posebno srdit. Devetkrat sta bili že obe stotniji poglani proti nekem:u hribu., a vedno sta morali zopet nazaj. Končno so naši junaki za^ vzeli dotični brib, Storila se je že noč. V nočni temi se je na vsak korak slišalo jadikovanje, vzdihovanje m stokanj-e ubogili ranjencev; mnogi go ge že borili s smrtjo. Noe je bila zelo hladna. Tam pri potoku v ozki dolinici nned dvema gričeana sta pri nekera grmui ležala dva ranjenca. Prvi je ležal vznak, z glavo obrnjen proti vodi. Revež je bil v mii6nem položaju. Imel je odstreljeno desno roko pri ra.mi. Težko je sopel in polslišiio klical na pomoč. Truplo mu je lezlo vedno bolj proti voilo-toku. Vsak hip bi laliko utrvnil, ako ne pride gkoro pomoč.. Njegov tovariš pa je ležal na travniku zunaj ])otoka. Imel je zevajoeo rano nai prsih ter zdrobljeno levo nogo pod kolenom. Ta. je bil tako močne narave, da je glasneje klical na pomoč. Ko je slišal nlilo, a vedno bolj pojeraajoče vzdihovanje ra.njenca v gtrugi, je napel zadnj© sile in se je spravil toliko h potoku, da je prijel z roko tovarišai za nogo. Rianjenec v potokn se je v tem hip-u toliko zavedel, da je zaznal o pomoci in se je napenjal ter trudil in končno vendar splezal na. travnik, Polglišno je vskliknil: ,,Hvala ti, tova.riš mili! Bog ti stotero povrni!" Nato je padel v nezavest. Kmalu nato 90 se približali vojaki sanitetnega oddelka, Skrbno so obvezali cba težko ranjena, vojaka. Pri motni svetlobi vojaške leš&erbe gta ranjenca, ki gta ge zavedla, pogledala drug drugega. In gpoznala sta ge: bila stat gtara sovražna gogeda. Oni, ki je ležal v potoku, je bil Miha,, drugi pa Janez. 'Naglednji dan sta že ležala v dve nri od bojne firte oddaljeni začasni bolnišnici, drng poleg drugega. Miha. je bil večkrat v nezaviesti. Tretji dan je prišel k njima voja,ški duhovnik in ju spovedal. Spravila sta se z Bogcm ter se tudi med geboj — sprija-znila1. Podala sta sl roki v spr-avo. Miha je četrti dan umrl vsled izgube krvi in ker se je k rani napravil prisad. Janezn so pa odrezali levo nogo nad kolenoan. Sedaj leži v neki dunajski bolnišnici. kjer je pripovedoval o gvoji in svojega soseda Mihe ugodi dunajskemu čagnikarjn. Odslej ge ne bosta več govražila . . . Krogla v srcu. V bolnisnici usmiljenih bratov v Zagrebu go imeli glu'5a,j, ki je velezaiAmiv z medicinskega stališfa. V bolnišnico je- prišel vojak, ustreljen od puškine krogle v degno stran prs\ Ko je bila rana že zaceljena, je tožil o liudih bolečinati v prsih. Z'dravnik dr. Herziog je dal nuoža preiskati potom Rontgenovih žarkov in je naSel v gvoic pr-esenečenje, da v levem grfinem delu ti6i krogla iz pnške in da; izda^no sodelnje na vseh gibih grca. Krogla je morala torej predrpti na desni strani prsa, potem prodreti desno-stran. grea ter obtičati na lev, strani grca. Bolnik je mogel pafi govoriti o veliki grpči, kajti v 99 od 100 slu6aiev bi se biio takoj zanstavilo delovanje grca in bi s tem nastopila smr-t Vojak pa je živel g kroglo v grcu, je prestal naporni trangport m &e le po zaceljenju rane so nastopile bolefine. Pozneje je nastopila tudi velika slabost srca, vsled 6esar so sie že bali za njegovo življenje. 1'ozneje boljšanie pa je Mlo tako izdatno, da je mož sedaj že iz postelje in ge spreliaja po bolnišnici. Operacija v tem slufiaju je geveda popolnoma. izkljii'^ena. Ne more ge pa vedeti. ali b<i bolnik živel in kar ko dolgo s krcglo v srcu. Ce nastopijo brazgotinaste izpremennbe v grou, ulegne mož nmreti. Ali bcvlan na grcu ostane vse gvoje življenje, Le> ob naivefijpm va^rovanju in popolnoma niirn-eftn živrienfin, izkl.inSivsi seveda vsak« telesno delo, ne odrefte grce, vzlic nenavadnemn gostu, svojega delovanja. Zanimivo snldenje. iNeki tirolgki kmet je dobil z bojišča v .Galiciji pigmo od svoje-ga hlapca Mihla, v katerem mu ta opfguje ,,sre'čen glu&aj", kako ge je po drugi bitki pri Lvovu sešel z njegovim domačimi konjem-ljubljencem ,,Jogglom", Tirolec je namreč moral svojega konja prodati vojaški upravi. 'Mihaj piše o ttem zammivem snidenju: ,,,Ko sem prišel truden v naše taborišče in grem mimo nekega trengkega oddelka,, mi zaftne neki konj nagproti rezgetati ter z glavo khnati v pozdrav. Cudil sem ge, kaj bi naj ta konjeva prijaznogt potnenila. Ko prigtopim bliže, spoznapi, da je to naš bivši ,,Joggl", Prijazna žival mi j-e djala svojo glavo na ramo, kakor bi mi hotela potožiti, da ji v Galiciji ne gre tako dobro kakor v Tiirolah. Tiežko je pilo najino glovo. Jaz gem moral g givojo 6eto, ..Joggl" pa- je moral vleči težko obloženi voz po blatai oegti. A hvala Bogu, živeža Imava oba zadosti,