Leto XIV., štev. 93 Ljubljana, sobota 22. aprila 1933 Cena t- upic.vuitM.vo. ujuLii jajia, -^utuijevu uiicm — Telefon S122, S12S, 3124. 3125, 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, ftelen-burgova ul 2. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica itev. 11. — Telefon St. 2455. Db .uei>t.c»Jc Uiu i..*.— Za tnozemstvr Din 40 — Ureunišlvo: Ljubljana, Knatijeva ulica 6. Telefon fit_ 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, ritrossmaverjeva til 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. po rarifu. ugiasi Po Številnih valutnih polomih, ki jih je neizogibno izzvala svetovna gospodarska kriza v vseh delih sveta, je sedaj tudi ameriški dolar izgubil značaj zlate veljave. Oni dolar, ki je ziasti po vojni vse do zadnjega veljal v svetovni trgovini kot najzanesljivejše ziato meiiio vrednosti! Njegov edini resni tekmec v tej vlogi, angleški funt, se je umaknil že pred poldrugim letom. Padec dolarja je za sedanji položaj, ki ga je ustvarila svetovna gospodarska kriza, tem bolj značilen, ker tega padca niso morda izzvale težkoče v deviznem gospodarstvu, kakor je to bilo pri mnogih drugih državah. Dolarja tudi ni zrušilo nezaupanje inozemstva, kakor se je to dogodilo z angleškim funtom, ki je septembra 1931 podlegel navalu inozemskih upnikov, ki so hoteli na mah dvigniti svoje kratkoročne naložbe v Angliji. Dolar je se pred meseci ponovno iz-držal »lično preizkušnjo, kar je razumljivo spričo ogromnih zlatih rezerv, s katerimi razpolaga ameriški zvezni denarni sistem. Dolar je torej padel le zaradi notranjih vzrokov gospodarskega in psihološkega značaja. Ze lani so se tu in tam v Uniji čuli predlogi za oživljenje gospodarske delavnosti z valutno političnimi ukrepi. V zadnjem času so se taki predlogi zgostili in .je gibanje za devalvacijo, odnosno delno razvrednotenje dolarja v cilju dviga blagovnih cen iu zboljšanja konkurenčne sposobnosti ameriškega blaga na svetovnem trgu pridobivalo vedno več pristašev. Boj med pristaši in nasprotniki znižanja vrednosti dolarja v javnosti in v parlamentu je tako rekoč preko noči prišel v akuten stadij. Opustitev zlatega standarda pomeni vsekakor zmago pristašev znižan ja zlate vrednosti dolarja, ia jih pogrešno označujejo povprek kot mflacioniste, čeprav je mnogo med njimi takih, ki zagovarjajo opustitev zlate valirte brez znatnejšega razširjenja denarnega obtoka, kakor je to storila Anglija, ki po padcu funta za 30 % ni izvedla nobene, tudi najmanjše inflacije. Stično kakor v Angliji, tudi pri nas in v mnogih drugih državah ne more biti navzlic oslabitvi valute govora o kaki Inflaciji. Kako se bo položaj ameriškega dolarja razvijal v bližnji bodočnosti, je trenutno še težko presoditi. Vse bo odvisno od nadaljnjih ukrepov, ki bodo sledili opustitvi zlatega standarda. Po najnovejših vesteh zahteva predsednik Roosevelt pooblastilo za izdajo novih bankovcev do vsote 3 milijard dolarjev in za znižanje ziate vrednosti dolarja do 50 %. Te steviike pomenijo seveda le skrajne meje. Devalvacija dolarja za 50 odstotkov je malo verjetna. Viada namerava baje izvršiti novo stabilizacijo dolarja na višini, ki bi ustrezala razvrednotenju za 15 do 25 %. Tudi je malo verjetno, da bi P^osevelt v celoti pristal na dalekosežne zahteve po inflaciji Sicer pa tudi povečanje obtoka za eno ali poldrugo milijardo ne bi imelo inflacijskih posledic, če naj se novi bankovci izdajo le za mobilizacijo zamrznjenih hranilnih vlog pri imobiliziranih ameriških banks.li m za čas, dokler se kreditne razmere ne normalizirajo. Ko je pred meseci nastopila znana bančna kriza, so federalne rezervne banke izdale za več kakor milijardo novih bankovcev. Verjetno je, da so že takrat na tihem računali, da bo zaradi tega padel kurz dolarja, kar so zahtevali skoro vsi gospodarski krogi. Vendar pa se to ni zgodilo. Kurz dolarja je ostal skoro nespremenjen in ko je bil za zdrave bančne^ zavode moratorij zopet ukinjen, ie izdana milijarda novih bankovcev polagoma sama pritekla nazaj v novčanic-ne banke. To je nov dokaz, da v gospodarsko produktivne namene povečani obtok bankovcev še dolgo ne pomeni inflacije in ne predstavlja nevarnosti za valutni kurz. Te posledice nastopijo šele, ako se novi oankovci izdajajo v neproduktivne svrhe ali pa samo za krit-tje državnega deficita. Predsednik Roosevelt je označil za gi&vni namen novih ukrepov dvig notranjih cen in ojačenje konkurenčna zmožnosti v svetu. Ameriškim gospodarskim krogom je pred vsem na tem, da se dvignejo cene sirovinam, ki so najbolj odvisne od svetovnega trga. Ker ni upanja, da bi se dalo to doseči na drug način, so se v Ameriki odločili, da umetno znižajo zunanjo vrednost svoje valute, čeprav jih v to ne silijo nikaki valutno politični razlogi. Dolar je krit z zlatom več ko dovolj; zaupanje je užival doma in v tujini; plačilna bilanca Amerike je aktivna. Njegovo sedanje razvrednotenje je premišljeno in hote-rio; merodajni zanj so bili, kakor že rečeno, le gospodarski razlogi. Poglavje za sebe pa je način, kako so Američani izvedli to svojo ogromno operacijo. Tak postopek si pač lahko dovolijo samo oni, saj je zelo sličen onemu, s katerim je Rooseveltov prednik Hoo-ver Evropi diktiral svoj zloglasni moratorij. Roosevelt je povabil evropske države na konferenco, katere glavno točko naj tvori vprašanje cen in valut. Pred novim ojačenjem Male antante Važna naloga prihodnje konference Male antante, ki bo sredi maja v Pragi — Akcija Male antante proti revizionistišnim načrtom je docela uspela Beograd, 21. aprila. M. Prihodnja konferenca zunanjih ministrov Male antante se bo vršila sredi maja v Pragi. Na dnevnem redu tega sestanka niso samo aktualni problemi mednarodne politike, marveč predvsem tudi važna gospodarska vprašanja. Pri tej priliki se bo vršila razprava o izvedbi onega dela novega pakta Male antante, ki govori o tesnejšem gospodarskem sodelovanju. Na konferenci v Pragi bodo razpravljali pred vsem o možnosti in načina medsebojnega sodelovanja emisijskih bank, o izboljšanju prometnih zvez, o ustanovitvi trgovinske zbornice Male antante in naposled o osnovanju posebnega sosveta, ki naj bi določal enotno stališče Male antante v vseh važnih mednarodnih gospodarskih vprašanjih. Zaradi tega bo praška konferenca Male antante izredne važnosti. Beograd, 21. aprila, p. Na povratku iz inozemstva, kjer je imel v imenu Male antante v zvezi z rimskimi predlogi o osnovanju direktorija velesil važne razgovore v Londonu in Parizu, se je danes v Subotici ustavil rumunski zunanji minister g. Tituleseu. V Subotico se mu je pripeljal nasproti jugoslovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtic v spremstvu svojega kabinetnega šefa in načelnika političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Purica. Oba državnika sta se prisrčno pozdravila in se takoj nato umaknila h konferenci, ki je trajala od 11. do 13. Na konferenci sta izmenjala misli o &ktualnih evropskih dogodkih. Tituleseu je pri tej priliki obvestil dr. Jevtiča o svojih razgovorih v Pa.izu in Londonu v zvezi z nameravanim ...aktom veiesil in akcijo za revizijo mirovnih pogodb. Oba ministra sta po izmenjavi misli z zadovoljstvom ugotovila, da je imela akcija Male antante, usmerjena na zaščito miru in preprečenje dalekosežnih konfliktov, zelo važne rezultate ter da se je pri tem pokazalo, da je revizija mirovnih pogodb v se dan. ji dobi docela izključena. Mali antanti, ki vedno bedi nad mirom v tem delu kontinenta in ki je znala odstraniti že več hudih nevarnosti za evropski mir, .je bilo predvsem na tem, da dokaže vso absudnost revizionistične akcije in da opozori na katastrofalne posledice, ki bi lahko nastale, če bi se ta akcija nadaljevala. Po konferenci je rumunski zunanji minister g. Tituleseu izjavil novinarjem, da je pri svoji misiji v Londonu in Parizu povsod našel razumevanje ter da more biti Mala antanta docela pomirjena in lahko brez bojazni gleda v bodočnost. Popoldne ob 3. je Tituleseu nadaljeval potovanje v Bukarešto, dr. -Jevtič pa se je vrnil z večernim brzovlakom v Beograd. Tajno oboroževanje Madžarske Italija prevaža orožje v Bolgarijo, odkoder se utihotaplja po Dunavu na Madžarsko Bukarešta, 21. •prfta. d. Rumumaka listi, predvsem »Univer^ni«, so objavili poroč ia u Konstiir.ce, po katerih so mnogi paro'ki v bolgarskih pristaniščih Varni in Burga.au izkrcali veiike množine orož>a in muiiicije, določene za Madžarsko. Orožje in imuneciijo ao tzjjcrcaii povsem tajno, skrito med žtitotn in zelenjavo, rn ga nameravajo na Madžarsko prepea^ari po Dunavu. »I niiversud« pristavi ja, da je bilo razen jxjek m imun ciije rzkrvHerald Tribu-ne< piše v uvodniku, da se je Rooseveltu psrečilo doseči glavne cilje, ki si jih je postavil. Utrdil je stališče Amerike nasproti Veliki Britaniji pri bližajočih se pogajanjih, se večja njegova zasl.iga pa je. da ie izjalovil inflacijski naskok v kongresu. List misli, da je Rooseveltov valutni program jasen in pozitiven. Naraščanje cen Washington, 21. aprila. AA. Iz New Or-leanea poročajo, da je na današnji borzi cena bombaža poskočila za 2 dolarja. Newvork. 21. aprila. AA. Tečaji sirovin in efektov gredo neprestano kvišku. Angleška zamera London, 21. aprila, AA. Listi zavzemajo zelo negotovo ^taliišiče napram najnovejšim dogodkom v Ameriki, ker si še niso na ja-snem. kako bo predsednik Roosevelt izkoristil svoja pooblastila. Wartfrington^ka poročevalca »Tmesa« in »Mojnnngposte« javljata, da je predsednik Roosevelt ravnali pod pritiskom inflacioni-stov v parlamentu. Ni izključeno, da bo ameriška viada odložila svoje nadaljnje ukrepe na čas po končan-h \vashi ngton^kih razgovorih z Maodonai d- m in Herriotom. Listi opozarjajo na razliko med sedanjim ravnanjem Zedinjenih držav in med Veliko Britanijo, ki jo odstopila od zlatega standarda septembra 1. 1931. Velika Britanija je teda.j storila vse, da vztraja na loge še vfdno izcedno veVke. Sedoj je rns-no. da bodo postavljeni na dnevni rod mednarodne gospodarske konference tudi valutni problemi. »Financial T:m«« trdijo, da sknšiši Gasbene Matice. Višja dekliška sola se je preuredila v šest-razredni mestni dekliški licej, ki je imel podati slovenski ženski mladini še bolj široko splošno izobrazbo, ki dela ženfitvo duševno zdravo, v volji krepko, v delu energično in vztrajno ter narodno zaivedno. V letih 1907/8 se je pričela sola v novem poslopju licej« na Blei-vvei^sovi oesti. Ker pa tudi l oej ni dolgo odgovarjal potrebam časa. se jc moral z novo dobo. takoj po prevratu, spremeniti v žensko rea'ro g;rnnarijo Prvemu razredu 1919—20 je sledil z vsakim prihodnjim šolskim letom naslednja višji razred. Z zavodom v zvozi m pod istim ravnateljem je bila peitrazredna lioej^ka ljudska šola, ki je imela po načinu vadn e nalogo pripravljati gojenke za vstop v licej. S šolskim letom 1924/25 je bila podržavljena m združena s III. dekliško osnovno šolo na Vrtač', vendar se še nahaja v poslopju Mladike, kjer pa precej ovira razvoj internata. K zavodu spada dalje tudi enoletni trgovski tečaj, ki je o tvoril s šolskm letom 1900/1901. Slednjič je zavodu pri-klopljena enoletna gospodinjska šo'a; voditelj ca je bila že pred vojno in je še seda/i gdč. Jerica Zemlianova. Žensko realno gimnazijo ob'"skuje letos 631 gojenk. od teh jih je 442 na nižji, n« višji g mnaznji pa 189. Trgovska tečaj ima numerus clausus ter se sprejme letno največ 46 gojenk. Gospodinjska šola šteje letos 28 gojenk ki stanuj°jo deloma v internatu, deloma zunaj. Internat sam na sebi šteje letos 49 gojenk in je popolnoma zaseden. Mestna občina ima za žensko realno gimnazijo letno nasilednje izdatke: plače aktivnemu osobju 1.294.100 Din. pokojnine 245.520 Din. skupaj 1.539.620 Din. Stva.me potrebščine znašalo letno 122.160 Din Da-si je bil zavod od vs^ga nočetko ustanovljen proti tedainjemu avstrijskemu nemškemu kurzu, je vendar avstrSjska vlada zavod ieto sobrencion rata. J^o prevrstn pa zavod od države ne prciema nikakih subvencij. Trgovski tečaj m gospodiu>sKa šot« z internatom sta zgrajena na bazi. da »e morata vzdrževati i-z lastnih sredetev. Tako je meJ trgovski tečaj lani 06.000 Din dohodkov, izdatkov pa 55-000 Din, torej je bilo 11.000 Din prebi«ka. Tudi gospodinj-šola je bila dosedaj še vsako leto aktivna. Mestna ženska reama gimnazija, trgovski tečaj in gospodinjska šola z internat! m. torej ves ta mestni zavod za ra di ^re jtio izbranega učiteljskega zbora, ki je v svojem poučnem in vzgojnem delu enoten m k>-lidaren, v najlepšem razvoju, na dobrem glasu in vrši svojo naaogo zgledno v vsakem pogledu. Odhod Slovencev na miki tabor Za veliki jugcslovenski tabor, ki se bo vršil v nedeljo o priliki velikega mani-festacijskega zborovanja JRKD v Nišu, je zavladalo tudi v dravski banovini silno zanimanje. Ideja narodne sloge, ki jo propagira nova stranka, je globoko ukoreninjena zlasti v Sloveniji, in zato ni čudno, da so tudi Slovenci poslali v Niš izredno močno delegacijo. Sinoči je odpotovalo iz Ljubljane in drugih posaj v dravski banovini okrog 650 organiziranih članov JRKD, med njimi več senatorjev in narodnih poslancev. Zaradi vehkega števila udeležencev so morali v Lvubljani v zadnjem trenutku sestaviti poseben vlak. Sprva je bilo nameravano, da bi potovali udeležc-nci z rednim večernim brzo vlakom, ko pa se je pokazalo, da vlak ne more sprejeti vseh, so morali rednemu br-zovlaku dodati še poseben vlak, ki je odpeljal iz Ljubljane ob 23.30. Iz Ljubljane in okolice je odpotovalo v Niš okrog 150 oseb, kranjski srez jih je poslal 50. mariborska sreza 80, celjski 25, novomeški 20, konjiški 20, šmarski 20, brežiški 30, litijski 20. slovenjgraški 10, ptujski 10, murskosrboški 12, gorniograjski 15. Število udeležencev iz drugih sre-zov še ni znano. Slovenska delegacija prispe v Niš drevi okrog 21 30, vrne pa se v Ljubljano v torek zjutraj. * Beograd, 21. aprila, p. Danee je odpotoval v Niš predsednik glavnega odbora JRKD g. NikoLa Uzunovič, da izda še zadnja navodila za nedeljski manifestacijski shod. To ne bo več shod v običajnem smislu, marveč velik narodni tabor, kakorš-nega v naši državi dosedaj še ni bilo. Prireditelji računajo, da bo prišlo na shod nad 100.000 ljudi. Samo iz niške okolice je najavljenih 30.000 udeležencev. Z vlaki iz drugih pokrajin pa bo prišlo okrog 70.000 ljudi 150.000 novih miličnikov Rim, 21. aprila d. Danes se je vršil z običajnimi ceremonijami sedmi fašistični nabor po vsej Italiji. Naborov se je udeležilo okrog 400000 članov fašističnih mladinskih organizacij, ki so prestopili iz nižje v višje kategorije. Med njimi je bilo 120.000 fašistične dece, ki je prešla v vrste avangardistov, nad 100.000 avangardi-stov, ki so prešli v vrste članskih organizacij in okrog 150.000 vseučiliščnikov in mladih fašistov, ki so vstopili v fašistično milico. Fašistična vojaška organizacija se je s tem pomnožila za 150.000 ljudi Spričo militarizacije vsega italijanskega ljud-.stva ni čuda, da se inozemski tisk vedno bolj pogosto vprašuje, v kakšnem skladu so fašistični nabori z Mussolinijevim pristankom na Mac Donaidov razorožitveni načrt. Komunistična propaganda v bolgarski vojski Softfa, 21. aprila. C. Te dni jo zasedal vojni svet, ki SC posvetoval o ukrepih, s katerimi naj se za tre komunistična akcija v bolgarski vojski. Po zaključita zase danja je vojni minister Kisjov izjavil novinarjem, da so bili komunistični zarotniki že izsledeni in izročeni vojnim sodiščem, ki jih bodo sodila z vso strogostjo Vodja komunističnih zarotnikov v Stani-mahi. neki redov, je bil že obsojen na 12 let ječe in 985 000 levov globe, kakor določa zakon o zaščiti držive Odmevi rimskih razgovorov Pariz, 21. aprila. AA. >Petit Pariaien« prenaša iz londonskega »Timesa« komentar o posledicah Dollfussovega obiska v Rimu. Po mnenju angleškega lista je bistvo Mus-solinijeve politike napram Avstriji to, da obvaruje Avstrijo pred prevzemom s strani Nemčije. Papenu se je v Rimu izrecno sporočilo, da italijanska vlada »Anschlussa« ne smatra za vprašanje praktične politike. Prav tako so Papenu rekli, da se Italija ne mara pečati z vprašanjem poljskega koridorja. Po mnenju angleškega lista je podobne stvari slišal Papen tudi v Vatikanu. »Times« ugotavljajo, da je bil Papenov obisk v Rimu negativen. Nemčiji so v Rimu le obljubili tesnejše finančno in gospodarsko sodelovanje med Italijo in Nemčijo za primer, da se četvorni pakt ustvari. Anton Habsburški v Beogradu Beograd, 21. aprila. Včeraj popoldne sta z lastnim letakom prispela v Beograd rumunsika princesa Ileana in njen soprog, bivši nadvojvoda Anton Habsburški, ki je sam pilotiral. Na letališču sta pričakovali in pozdravili gosta Nj. Vel. kraljica in princesa Jelisava. Princesa Eeana in nadvojvoda Habsburški ostaneta nekaj dni v Beogradu kot gosta naše kra jice, ki je, kakor znano, sestra princese Ileane. Iz državne službe Beograd, 21. aprila p. Z odlokom ministra za šume in rude je postavljen za uradniškega pripravnika pri državnem rudniku v Velenju Rudolf K r e š i č, dosedaj uradniški pripravnik pri državnem rudni, ku v Varešu. Beda in glad v Italiji Italija po videzu in v resnici — Po gospodarski krizi nafhuje udarjena država — Petha rinsskega prebivalstva živi od tuje podpore — Alarmantne vesti o izgredih R m. o velriiki nočL Kdor črta sam« fašistične liste in 6: po njihov, pisavi ustvarja sliko o današn ji n gospoda rskiih razmerah v I talij , mora b ti prepričan, da rw srečnejše države od Italiji' r.a vsem široktm svetu. Državne finance so po fašističnih listih v naj?p<š' »n redu — deficit kak h treh milijard Kt je malenkost, ki ne prihaja v pošrev, dasi zmašr. približno toliko, kolikor zn?.ša n. pr. ves jugoilovenski državni proračun — trgovina, industrija in obrt cveto, poljedelstvo se je z raznimi »žitnima bitkami« toliko povzdignilo. da skoraj ne bo treba Ita:iij,i več Uiva-žaifc' žita iz i-noze>rr*»tva, brezpos^lrosrt izginja, ljudstvo ae veselo m zfldovVijno množj in hiti od slavnosti do 6več 'no^ti. ki se dan ze dr.-rn vrše v čast in s^vo fašističnega rezina n njegovih stebrov. t~'KO di celo pozablja, da je — lačno! D t. lačno: kaj^i v^e to. kar se piše v rta-P'«i«kem fašističnem tisku c sijajnem gospodarskem položa ju Itab'je — pri pemer f krčavo kaže ra »grozne gospodarske razmere« drugod, seveda prav posobno v Ju-go=livij; — je iVsitio navadno ^leniuo. Toliko resnične revščine, kolikor je je v Italiji. ra:1-rž ni r-kier pa svetu Sp'!>§ra go^p«-da^ska kriza je udarila I*al jo veliko bol j. kn.kar večino dru?ih držav, vsekakor pa neizmerno hu»e ka^or Jugoc1av'jo. Izivoza dan-os iz PtaHie Skoraj ni več- Južno sadje je postalo luksuz. ki se mu odreka svet v ftvo;'h gospodar?"ii(MTi. je treba reči. dn ¥-vi od centraln''h uradov in tuic^v. Ttal"«-nov m inozemcev. rimskih romarjev, t>a raj jih vodi jo v m »sto« karšn 'koh' na- gibi. :n Pa od — mr!!<>si?i;ne! Rim ima danes n<*V»i nnd mHSjon preb'-valcev Zn Flcveka. ki r»r:bsi.ia od 7T'r>ij (trati«jtTi 1c-r> iev Tta.Vip ali :>no^em-stva. je »T.i lTrbe«r. 7»Mpoito«r. j—iVoi- T*a1:>ivost!i. lenobe in veličaist^a: tod« vsi ti tujci » ogledajo Prva evropska igra za Davisov pokal Barcelona, 21. aprila g Dines se je tukaj pričela prva igra v evropski coni za Davisov pokal, m sicer med Anglijo in Španijo. V obeh singlih je zmagala Anglija in vodi 2:0 Rezultati so bili: Pptv CA-): Maier (Š) 7:5. 7:5. 6:2, Austin (A) : Sin-1 dreu (S) 6:0, 6:3, 6:2. Premestitve v diplomatski službi Beograd, 21. aprila, p. S kraljevim ukazom so na predlog zunanjega ministra premeščeni: generalni konzul Branislav Markovič iz Diisseldorfa v Madrid, svetnik poslaništva Milan Jovanovič iz Ankare v Bern. svetnik poslaništva dr. Ivo Giunio iz Buenos Airesa v zunanje ministrstvo, konzul dr Aleksander Optikus iz Gradca v Bern. konzul Svetomir Kukuševič iz Marseillesa v Madrid, svetnik poslaništva Milan Stankovič iz Budimpešte na Dunaj in svetnik zunanjega ministrstva Pavle Djordjcvič k poslaništvu na Dunai. Borba med bolgarskimi zemlioradniki Sofija, 21. aprila, p. V zeml;oradoiški Stranki posta,ja razkol vedmo očitnejši. Tako zva no vladno kri O je pričelo hudo borb o prori emigirantskemu krilu r vrši se vedno ostrejša borba za vodstvo v stranki. Ker vpliv emigrantov vndno nanašaš, <*> se dosedanji voditelji zemljoradnrkov pričeb bati z« svofj položaj V deč. da so fc em-i-grantie vrgli piredvsem na propagando nvd narodom in da njihova akcija vedno bolj uspeva, so sklenili, da jim bodo preprečili nadaljnjo agitacijo. Zadnje dni ie bilo voč shodov b vš'h emigrantov naisilno onemogočenih. sedaj na se je ta akcija obirn;1a tudi proti drugim polfrrikom. ki odobravajo akcijo em;gr^n+ov. Tako je bil danes razgnan shod. ki ea je ^kiKa! v Borovo bvši minister j<"vrnih del Jot da-nov Ko je Jordanov začol govoriiri. je 5e-ie: »Rimski fašizem razdeli jutri — »Tribuna« Mna^a zveoor oasiednje jutro — 10.000 obedov.« V tej vesti se pripoveduje, da je rmfka faš.^ritjna ptroviiKiijaki« ioderaor;a pripravila 10.th>J zavojev z jestvMiami (testenine, meso, krompir za krubj, da jah razdeA med ljudstvo, ki si sa.mo ne bn mogio nabaviti kos io o Veliki noči, >n da se je rarzdel>e-vaoij-e puivcriit. fašiist čir m strokovnim "r-ganizaci.jam. S tem. da je za Veliko noč preskrbjjeno kosilo 5000 rodbinam. Ako upoštevamo zmaeio dejstvo, da je ogromna večina rimskega prebivalstva ptro-tifaš:stična in pa da tašsi^čna dobrosir<6n.>s4 ne gre tako daleč, da bi se usmilila tudi nasprotnikov, si lahko izračunamo, da jc v Rimu naimanj 15.0ft0 rodbin, ki ri niti za velikonočne praznike niao mogle iz lastnih sredstev privoščiti koftiia. Prštemo še one tisoče rodb n ki trajmo žive od podpore raznih iavn:h in zasebtii-h privatnih ustanov. pa pridemo do porazne ugotovitve, da je najmanj ena petina rimskega prebivalstva navezana zn svoje preživl-anje na tujo podporo, pri čemer more seveda samo životariti. De pa živeti. še huje kakor v Rinru. j» po drugčh me-srtb, zlasti pa ponekod po dež^ii. Vsak dan se širijo ve«ri, d« je priš!o te »Ji tam do izgredov gladu iočih. d« so »plenili trgovine in skladišča. napadli policijo al žandarmerijo. Točnih poroči! o vsem tem n5 mogoče d^brti. ker tisti ne smejo iiižcanr n;ftsti in bi Si d-T-ikon;iVo kaznovan todl \*«ak priiva/tmik. ks b' ^a zakrili, din fcaj takega pripoved iiije. Z«'to sc povsod le pr*-š^etava in «ušlja. e pr^i v^^im tem rw 'Ito-j ma, dfl tareM «tali jan^o p-ebivalstvo bed« j in glad. kakor jn raze*i Sof Rw«jie I ne p-.r/»ia nobena evropska d-rzenm Kazen za obrekovanje Sreska organizacija JKKD za gon>j»-grajsaii srez je ptirediia lo. jinuarja v Mozirju shod, nu katwem ata govorila narodna poslanca dr. Stane Rape in Ra-sto Pu-stosl&n-iš&k. Dr. Rap« ie govoril o spi>o«ae~tt političnem položaju. R. PutHoskiuštk pa predvsem o stanju agrarne reforme s posebnim ozitom ua goinoegrajski srex. V svojem govoru je med drugim poudarjal, da se bliža vprašanje izvedi>e agra.ru« reforme tuui v gornjegrajakem okia.u svoji rešitvi ker >e miniSCer poljedelstva Narodni skujiččini že predložil v rešitev novelo k agrarnemu zakonu, iri predvideva izve-d-bo agrarne reforaie tudi v tem srezu. Po mozirskem ahoau so se jt čiri ti po okraju vesti, da i% agrarne reCorme epioh ne bo nič iu da ao biia izvajanja poslanca Pus&osiemška saJiio pesek v oCi ia široke mase, ker se je ta pos.anec dal po'.tku.pri.i od veleposestnikov. Zato govori le v svo;em okraju za izvedbo agrarne reforme., v Beogradu pn. nastopa proti njeD. Poizvedbe &o dognale, da to se take ve&ti zlasti širile na Ljubnem in da sta njih očeta gofitiini-čar Jože Telovnik p. d. Ledeuičar ia bivši župan Jože Zagožen p. (L BateL Na pobudo pravnega zaatopnika poaL R. Pustoslemška dr. Teodorja Sbriiaja odvetnika v Gornjem gradu, je na to dri. tožilstvo v Celju viožiio pioti imenovanima tckžbo zaradi obrekovanja člana Narodnega predstavniš-tva. Obravnava se je vršila pretekli tedea pred okrožnim sodiščem v Celju. Sodnik-poedinec je bil sodni svetnik L e s J a k, obtožbo je pa zastopal drž. tožilec dr. Jo«. Rus Obtoženca, ki ju je zagovarjal odvetnik dr. H o d ž a r, sta svoje dejanje pri-znaJa. Tesovcik je izjavil, da je nekaj dni po siiodu v Mozirju v svoji gostilni govoril: >Poal. Pustoslemšek se je v Mozirju zavzemal za agrarr.o reformo, v Beogracki pa se je dal za 5000 Din podkupiti, da je glasoval za veleposestnike^. To da mu j« pravil neki neznanec kateremu je »lepo verjel. Drugi olMtožene« Zagožen je iipovedaL, 4a mu j« vest o podkupijenju posl. Pustoalena- ška povedal Tesovnik. Ker mu je verjel, j« o dogodku nato govoril še po raznih gostilnah. Obtoženca sla konCoo iz.aviia, da ata prepričana, da je vest popolnoma neresnična. zato jo v vsem obsegu prek licu jeta in odžKlujeta svoje dejanje. Z ozirom na to priznanje m obžalovanje je sodnik izrekel izredno milo kazen: Obtoženca Tesovnik in Zagožen sta bila obsojena vsak na 2 dni zapora pogojno sa 2 leti, na denarno globo vsak po 300 Din, na plačilo pravdnih stroškov. Sodba bo po pravnomočnosti na njiju stroške objavljena v >Jutru< in »Slovencu«. Mednarodna konvenefla o ladjah Beograd, 21. aprila p. Zunanji minister je predložil Narodni skupščini v odobritev mednarodni sporazum o ladjah in svetilni, kih, ki je bil sklenjen v Lizboni L 1930. Napredovanje Beojrrad. 21. aprila p. Na predlog finančnega ministra so s kraljevim ukazom napredovali v višjo skupino višji uradniki finančne direkcije v Ljuoljani. finančni svetniki Adolf Gspan. Milan Paternoster in Mi_ roslav Pirkmajer. Vremenska največ? Zagrebška vremenska napoved w danes: Oblačno, nestalno, hladno — Situacija včerajšnjega dne: Depresija se ie razširila na vee Balkan in večji del Južne Evrope. Temperature so ponovno padle in pričelo ie zdržema deževati, ponekod celo snežiti. Velik ciklon prevladuje le nad Severovzhodno Evropo V naši držav' je pritisk narasel le v južnem Primorju za 0.1 do 5 mm. v severnih krajih oa ie padel za 0.1 do 3 mm. Dunajska vremenska napoved za soboto: Hladnejše, toda najbrž polagoma lepš« vreme. StfSoIs, 2S. IV. 1953 Maši kraji in lfndie Obup zagorskih radarjev V četrte* a* Je ogledal rudniške naprave generalni ravnatelj Iz Pariza — Nejasnost glede bodočnosti zagorskega premogovnika Zagorje ob Savi, 21. aprila. V četrtek sta si ogledala rudniške naprave generalni ravnatelj iz Pariza g. inž. Juillart in ravnatelj TPD g. inž. Heinrich. Ko so svojci pravkar reduciranih zvedeli za to. »o jih pričakali pred Aleksandrovim rovom. Njihove prošnje, da naj bi vsaj najpotrebnejših ne odpustili, je tolmačil ravnatelj zagorskega rudnika g. inž. Bi-skupskv Razumljivo je, da se obupani Irudje v skrajni stisiki oklenejo vsake bilke v pričakovanju, da bo naposled zmagalo arce. Zadnje čase 90 »e začele trdovratno, in to med delavstvom samim, šariti vesti, katerih za sedaj še ni mogoče kontrolirati, da se pripravljajo nove redukcje, če ne bo večjega razpečavanja premoga. Trdi se, da »e bodo te redukcije vršile v nekakih zaporednih oddihih vse dotlej, da bo ostalo še kakih 70 do 80 ljudi, potrebnih za vzdrževanje naprav. Na ta način bi bil rudnik v doglednem času demontiran in ljudje na cesti. Zvedeli smo, da 90 t« govorice močno pretirane. Nedvomno 90 nastala iz prevelike bojazni, ker je bil prav zagorski rudnik pri vsaki redukciji najobčutneje pri' zadet kljub temu, da producira najceneje. Res bo pač to. da si vodstvo TPD še ni na jasnem, kako naj gospodari v bodoče, da ustreže delničarjem. Vrste se konference, razgovori, ugibanja in kalkulacije, da bi ostal volk sit in koza cela. Spričo take ne jasnosti glede bodočnosti tukajšnjega premogovnika obupujejo rudarji in z njimi vsa dolina. Na vsak način bo treba nekaj ukreniti, ker ne gre, da se bremena krize nalagajo le na delavske rame. April nas dalje oblega s snegom Ljubljana Je bila včeraj zjutraj vsa bela, na Dolenjskem pa Je še ves dan snežilo — Strah kmetovalcev pred mrazom in pozebo Ljubljana, 21. aprila. Prav polteno je začel april rogoviliti 9 slabim vremenom, pošilja nam dež in sneg, kakor nalašč za zelenega Jurja, ki ga bomo praznovali 24. t m. Ko so se davi okoličani zbudili, so zagledali svoja polja, travnike in vrtove pod precej debelo snežno odejo. Do 2. zjutraj je ponoči deževalo, kmalu nato pa so se začele vsi-pafi na zemljo gobasto velike snežinke, polne moče, pravi gnoj za travnike in njiva. Meščani so zjutraj bili nevoljni, ko «> morali gaziti po ulicah brozgo. Po strehah je ležal debel sneg, saj ga je obležalo nad 5 cm. Vrhovi ljubljanske oko-Jke so seveda imeli, še debelejšo odejo, po f?orah p>a je zaoadlo kar do 20 cm novega snega in so nekod bili hudi meteži. Ptioe-pevke so utihnile. Kosi, ki zgodaj Tale, so v največji stisiki. In ubogie lasta-vice so zjutraj premražene začele iskati hrane okoli hiš na periferiji mesta ter se stiskati v topla zavetja. Videti je bilo, kakor da bodo zdaj zdaj omagale. Ali tako hudo pa spet ni. Sneg ni nikjer napravil nikake škode, tudi ne na že zelenečem in cvetočem drevju. Star kmečki pregovor pravi: »Ce je april deževen, hm, ne bo kmet reven.« Da bi bilo tako! Vse kaže na dobro letino, če ne pridejo na poletje kake večje vremenske katastrofe. Slično aprilsko vreme je bilo 1. 1929. po oni hudi zimi. Takrat je kar za 1. april snežilo, deževalo. gnnelo. padala je celo toča. Pa še pozneje je tisto leto močno snežilo, vprav pred sv. Jurjem. In letina je bila nato br-vrstna, zlasti sadje je plenilo. Herschl, ki ima lunine izpremembe še hudo v čislih kakor naši kmetje, je napovedal zelo deževno pomlad in poletje. Tja do oktobra privošči le redkemu tednu sonce: v maju, juniju in avgustu le po en teden, v juliju in septembru pa po dva. Pritrjujejo tera slabim izgledom stare glave, ki pravijo, da je vsako hroščevo leto mokro in mrzlo. Prav verjetno je deževno leto tudi, če vzamemo v račun okolnost, da je bilo zadnjih dvoje let sušnih. Za razne dopustnike in tujski promet pa velja kljub vsem tem rednim pomislekom izjava učenih vremenarjev, da nimajo ne luna, ne Herschl, ne kmetje, najmanj pa hrošči pravice vtikavati se v vreme, ker pač nima nihče izmed njih potrebnega patenta. Ker so hribi nizko v doline zasneženi, bi pomenila edino nagla z asnitev mnogo škode, saj so breskve, marelice, zgodnje črešnje. hruške in ponekod celo jablane že v cvetju, deloma pa tako spopkane, da bi jih poledica občutno poškodovala. Upamo pa, da pojde tudi ta nevarnost brez škode mimo in nam prinesejo že bližnji dnevi toplo, bohotno pomlad. Dočim je v Ljubljani deževalo, je po vsej Dolenjski danes snežilo nepretrgoma ves dan. Padlo ie 10 do 15 cm snega, ki je deloma obležal. Kmetje in posestniki se zelo boje, di bi se zjasnilo in bi na-storril mraz, ker bi bilo v tem primeru uničeno vse cvetje in zgodnji posevki. Težnje in zahteve zasebnih nameščencev V Delavski zbornici v Ljubljani se je vršil v sredo zbor privatnih in trgovskih nameščencev, ki je sprejel r^islednjo resolucijo: Privatni m trgovski nameščenci, zbrani na javnem zboru Strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani 19. aprila 1933. si dovoljujejo opozoriti kraljevsko vlado in podrejena cbkstva na hudo socialno stanje privatnih in trgovskih namešjencev v državi. Več tisoč nameščencev je brezposelnih, gospodarski pobožaj nameščenstva postaja vedno slabši. Za zboljšanje položaja predlagajo zbo-»o*ralci naslednje ukrepe: Strogo na i se izvaja vsa socialno-polT-tična zakonodaja. Pristojna oblastv« naj fazijo na natančno izvajanje zakona o za-čiti delavcev in naj najstrože nastopajo froti onim delodajalcem, ki kršijo ta za-on kakor tudi novi obrtni zakon. Zaradi omejitve brezposelnosti: al naj se reguliiajo plače in se določi eksistenčni minimum kakor tudi eksistenc"! maksimum; b- izda naj se zakon proti večkratnim zaslužkarjjem. ki imajo stalne prejemke iz več zaposlitev, odnosno več naslovov. kakor tudi proti zaposlitvi žen, katerih mož;e imajo za preživljanje potrebne prejemke; c) strogo naj se izvajajo Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za'bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče^ »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. sedanja zakonita določila glede zaposlitve tujih nameščencev v naši državi; delodajalci, ki jih kršijo, naj bodo ostro kaznovani, vsa tozadevna določila naj se še po-ostre; d) skrajša naj se delovni čas, predvsem trgovskim nameščencem, pri čemer naj se spoštuje praznovanje nedelj in praznikov; e) zaradi pomoči brezposelnim naj se uvede brezposelno zavarovanje, začasno pa naj država, banovine in občine določijo potrebne kredite za podpiranje brezposelnih, posebno pa onih, ki nimajo pravice do podpor pn javnih borzah dela; f) racionalizacija pisarniških obratov naj se vrši le ob sodelovanju in po pristanku nameščenskih obratnih zaupnikov. Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev naj se razširi na vse nameščence kakor tudi na trgovske pomočnike (nameščence) in na vso državo. Pokojninsko zavarovanje pa naj se upravlja samostojno po banovinah ali po bivših pokrajinah; pristopi naj se k izboljšanju obstoječega zakona m upošteva naj se pri tem mnenje nameščenskih strokovnih organizacij. Krajevnim organom osrednjega urada za zavarovanje delavcev naj se dasta večja samostojnost in odgovornost, administracija zavarovanja naj se poenostavi, delokrog osrednjega urada pa omeji. Izvedejo naj se volitve v samouprave zavarovanja, da bodo tako prišli do vodstva od zavarovancev izvoljeni zastopniki. Izvedejo naj se volitve v delavske zbornice, ker je dosedanjim upravam njihov mandat že ootekel. Oblastva naj vplivajo na regulacijo cen življenjskih potrebščin, državna kontrola nad delovanjem in poslovanjem delniških družb naj se poostri, zavre naj se karteliranje industrije, ki ubija malo obrt. diktira cene in proletarizira delavstvo in nameščenstvo. Izda naj se stano- ranjski zakon, U saj regulira najemnine la stanovanja in poslovne lokale. Zborovalci so mnenja, da sloni blaginja države na blaginji državljanov. Ogromno večino teh pa sestavljajo delovni sloji, med katerimi 90 zaradi gospodarske krize najbolj prizadeti delavci in nameščencu Zato je v korist cfržave, da zaščiti s primernimi ukrepi prav te socialno šibke sloje. - Rudolf Smola f Novo mesto, 21. aprila Davi je po kratkem trpljenju umrl ugledni in splošno znani novomeški kavamar g. Rudolf Smola v starosti 73 let. Pokojnik se je rodil 12 decembra 1860. na gradu Grmu, sedanji banovinski kmetijski šoli, ki je bil last njegovega očeta Antona. Splošno znana in ugledna rodb.na je bila tudi lastnica gradu Grabna ob desnem bregu Krke, ki ga je pokojni Smola I. 1893. podedoval po svojem bratu Emilu in upravljal posestvo do 1. 1913., ko je prevzel na novomeškem Glavnem trgu staro renomirano kavarno. Pod njegovim vodstvom je kavarna kmalu postala zbirališče vseh narodnozavedn h Novomeščanov. Vodil jo je z ženo Eleonoro, ki mu je umrla lani. Pokojnik se je z vnemo udejstvoval v društvenem življenju, bil je soustanovitelj novomeškega Sokola, njegov dolgoletni praporščak, blagajnik SPD, odbornik Go-stilničarske zadruge, večletni načelnik gasilskega društva in navdušen član zelene bratovščine. Več desetletij je imel v zakupu lovišče Smihol-Stopiče. Bil je ena najbolj markantnih osebnosti na Dolenjskem, mož kremenitega značaia in plemenitega srca. Zapušča sina Rudolfa in dve hčerki, od katerih je Lori poročena s sre-skim načelnikom v Logatcu g. dr. Albertom Gregorinom, Mija pa gospodinji doma. Pogreb bo v nedeljo ob pol 16. na šmihelsko pokopališče, kjer bodo truplo položili v rodbinsko grobn:co. Pokojnemu blag spomin, ugledni rodbini iskreno so-žalje! - Nocoj bo... koroški večer Dobro je, da se večkrat spomnimo naše Koroške. Saj je našemu narodu dala toliko lepega in trajnega, da smo šele sedaj, ko je Koroška ostaLa izven mej naše državne skupnosti, prav spoznali, kaj smo z njo zgubili. Neka posebna milina in toplota ovija spomin na velike slovenske može, ki jih je nam dala Koroška. Niso Francetu Grafenauerju bosta drevi izročena red jugoslovenske krone in diploma častnega člana Kluba koroških Slovencev bili usiljivi in niso bili bahavi, — kar so nam dali. so dajali s tako ljubeznijo in s tako skoraj nerazumljivo širokogrudnost-jo in radodarnostjo. da nikoli nismj prav znali ceniti vrednosti njihovih darov. Kako smo jim vračali? Neradi mislimo na to, ker nas je včasih res sram. Ali se zavedamo, kaj je nam dal Janežič? Ali -se zavedamo pomena Urbana, Jarnika in Ma- O vertžniški čeljusti, Kri-lovojevih „Basnih" in ljubitelju lepih Unjig Znanec, ki rad katero zine o kulturi, mi je nedavno tega ponosno odprl svojo knjižno omaro. »Naša domača zakladnica!« je dejal. »Vidiš, prijatelj, pri nas ee zavedamo, kai so večne vrednote. Nismo Slovenci samo po imenu. Trda je za denar, a vendar kupujem vse, kar izide pomembnega. Poglej, preglej. preštej: mislim, da ne manjka nobene količkaj dobre knjige...« In res je bila »domača zakladnica« dokaj čedna videti; nič ne bi škodilo, če bi imeli v vsaki hiši enako- A znančevo oko je 9 posebno radostjo kazalo na polioo, kjer so ee ziatile prevodne zbirke zadnjih let kakor zobje v verižniški čeljusti. »AliJih n, veselje pogledati?« je kramljal lastnik v moj presunjeni molk. »Čadovito, kai vse smo ze dobili! Taka veledela v slovenskih izdajah. Kakor skopuh jih znašam domov Vse hočem imeti. Kolikor več jih je, toliko rajši jih kupujem. Nu, reci: česa ne najdeš >Cesa ne Dajdem?« sem Ponovil. »Mm... Kje imaš pa Krilovljeve .Basni ?< »Krilovljeve... ,Basni'?« ee je ustraši lastnik »domače zakladnice«. »I, vraga... teh menda res še nisem dobil... Kje 80 Pa izšle? In eplob _ ali misliš, da so ,za kaj ?< PHEGLED »Krilovljeve basni! Ali 90 ,za kaj'?!« sem vzrojil v sveti jezi. »Človek božji, Krilovljeve basni niso samo .za kaj', ampak eo vredne vsaj toliko kakor V6a tvoja košata zakladnica novodobnih .veledel' v razkošni vezavi in beraški slovenščini. Ce bi jih prebral... ne, če bi jih prebiral vsak dan po eno ali dve, mnogokrat, kakor se spodobi velikim tekstom človeške modrosti, bi spoznal, kakšna poslastica utegne biti tudi v naših du-šeslovno razgrizenih dneh preprosta, jasno, duhovito zaostrena resnica, ulita v poredno živalsko zgodbico, ki pripleše k tebi ob zvokih lahkotnih rim! Krilovljeve basni! Berite jih. zabavljači, tarnači in cmerde našega cmeravega časa, in učite se, če ne drugega, vsaj tega. kako so bistrejši od vas pisali tisto. česar ni bilo dovoljeno pisati... Berite. pa bo6te vedeli, ali so ,za kaj'!« Moje besede eo šle znanca oč'vidno do živega. Zagledal se je v verizniške čeljusti, kakor da bi bil opazil med zlatimi zobmi nemarno vrzel. t,Kakšen je pa prevod?« se je jsozanimal. »Ali ga z mirno vestjo pohvališ?« »Z mirnejšo, kakor večino tehle!« sem vzkliknil, kažoč na zlato čeljust. »Krilovljeve .Basni' so morda najkongenijalnejši prevod v slovenski prevodni književnosti; dPlo Bogumila Vidoviea. ki smo ga pred mesecem dni pokopali in ki je bi! z naturo, miselnostjo, značajem in jezikovnimi sredstvi menda že rojen za to, da bi nam prepesnil Krilova... in še nekaterega drugega ruskega poeta, če bi ee bil 9iromak manj podvizal na oni svet... Čez dvaiset let se bodo bleščale te basni med klasičnimi biseri našega slovstva.« V vnemi razgovora «em bil izvlekel iz aktovke »voi lastni izvod in mu ga pomolil pod nos. Znanec ca je vzel v roke in si ga z zanimanjem ogledal. »Glej, glej,« je zamrmral. »Tn tudi vezan je prav lepo. Originalno!« Kar takoj ga je primeril v vrzel in zaljubljeno premeril izpopolnjeno čeljust svojega ponosa. »Poslušaj, ti!« Nenaden sum se je oglasil v meni. »Ali sploh kdaj bereš svoje knjige?« Moj znanec je sramežljivo zardel. »T nu, kadar utegnem.« je dejal z glasom jako prisrčne zadrege. »Kadar utegne!« sem pomisl i. "»Ranmaj-mo: ob sedmih v«tane. Vp° dopoldne sedi v uradu. Po kosilu počiva. Od dveh do šestih spet zlatožili... Od šestih do sedmih večerja. Od sedmih do polnoči reš"?<» .koltoro' v gostilni ,Pr" treh ?to izmih'. Od pol ene do sedmih smrči.. .« In ko sem se vračal od vrlega moža. me je vso pot imelo, da bi "m napisni bn«en. Vladimir Levstik. Postani in ostani član Vodnikove družbe i JaeianZUJrfMga, k! ate • . ideala in kazala pot v lepšo slovansko, ju- goslovensko bodočnost? Ali »e zavedamo velikanskega napora Andreja Einspielerja, ki je — orjak — kljuboval skoraj pol stoletja navalu Germanstva. ki je sililo preko našega živega telesa k našemu morju? Ali cenimo pravilno življenjsko delo Franceta Grafenauerja, ki je žrtvoval svobodo in zdravje, a ni zgubil ne ponosa, ne vere in ne poguma, temveč je krepko nadaljeval delo tam, kjer ga je odložil veliki Einspieler, kjer je omahnil večni idealist Matija Majar. France Grafenauer se danes mudi v Ljubljani. Tak je, kakor smo ga poznali prej. Preprost, duhovit in prijazen. In optimist. Pozdravljen v naši beli Ljubljani! Bog Te sprimi! Milijoni za sodne takse Ljubljana, 21. aprila. Višje deželno (po novem: apelacijsko) sodišče vodi sumarno s:atistiko o vseh sodnijskih poslih, o pravdah kakor o nespornih zadevah. Od avgusta lani je uvedena še posebna evidenca o sodnih taksah, plačanih v kolekih, dočim o taksah, ki se plačujejo v gotovini, še ni uveden nikak splošni pregled. V^ota, ki so jo stranke plačale za sodne koleke, že na prvi pogled kaže, da se ljudje še vedno dosti pravda-jo in da pravde letos celo rapidno naraščajo. Pristojbine so precej velike, kajti plačati je treba poleg predpisanih koitko-vin za vloge še takse za sodbe in sodne rešitve. Velike pravde dostikrat vržejo državni blagajni čedne vsote. Stranke morajo priložiti takse v takih zneskih, da koleke nalepijo kar na več strani. V I četrtletju je bilo letos plačanih na kolekih in taksah tar 3,929.362 Din, ki se razdele na posamezne mesece: januar 1,277.407, februar 1.232.690 in marec 1.399.362 Din. Največ kolekov porabijo seveda na okrožnih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu, vsekakor pa tudi nekateri industrijski kraji izdajo Lepe vsote za sodne takse. L m Bled pred sezono Bled, 21. aprila. Ker je bil do sedaj prizanesljiv, nas je april preteklo sredo hudo presenetil. Že zjutraj je začelo snežiti kakor pozimi, v četrtek zjutraj smo ga pa že prav pošteno mero imeli. Seveda s>e kaj naglo taja, v gorah pa bo še ostal. Sadnemu drevju ne bo preveč škodoval, ker je popje še po večini zaprto. Drugače pa smo Blejci v prvi polovici aprila preživljali prav prijetne pomladne dni, ki so mnogo pripomogli, da je postalo na Bledu živahnejše. Povebno za velikonočne praznike je bil Bled kaj razgiban. Otvorjena je bila razkošno opremljena Kendova Kazina in otvoritve se je udeležilo poleg domačinov tudi nekaj zunanjih gostov. Precej ljudi je privabil tudi slovenski film »Triglavske strmine«. Na Bled prihaja dan za dnem več gostov, ki so večinoma nastanjeni v hotelu »Toplice«' in v »Parkhotelu«. Na velikonočno nedeljo je posetila Bled tudi skupina akademske mladine iz naše južne države, organizirane v sekciji »Jadranske straže«, pod vodstvom g Petroviča. Gostje, ki so posetili tudi Vintgar, se niso mogli načuditi naravnim krasotam naših krajev. Imamo že tudi dve godbi Dobili smo novega župana. G. dr. Jože De Gleria se je zaradi zaposlenosti odpovedal županovanju in ;e bil imenovan na njegovo mesto dosedanji podžupan g. Anton Vovk. Splošno priljubljenemu g. dr. De Gleriii, ki je mnogo storil za pr^speh in modernizacijo Bleda, izrekamo Blejci najtoplejšo zahvalo T ^ \ Mf^Z ji. Žrtev sirovega napada s sekirami Ptuj, 21. aprila. Te dni se je napotil 251etni viničar Lo-vrec Ciril iz Senčaka, gbčina Rucmanci, s svojo ženo na obisk k sorodnikom v Ga-lušak pri Ljutomeru. Lovrec je ob tej priliki malo več pil in je bil dobre volje, katero je tudi pokazal domov grede v vasi Galušaku s tem, da je razgrajal, in je pri neki hiši po nerodnosti rudi razbil šipo na oknu. Medtem "-a se je že zbralo več fantov, ki so oboroženi s sekirami in cepci napadli Lovreca in ga neusmiljeno stepli. Posebno hudo poškodbo je dobil Lovrec s sekiro na glavi, pri čemer mu je počila lobanja Levo roko so mu naravnost izsekali. Hudo poškodovanega Lovreca so najprej prepeljali domov, kjer se je zdravil en dan. Šele na nasvet orožnikov so prepeljali Lovreca 19 t. m. zvečer v bolnišnico. Kaki dve uri po prevozu v bolnišnico pa je poškodovanec že izdihnil. Pokojnik je imel po vsem telesu rane. Sodna komisija je včeraj popoldne izvršila v bolniški mrtvašnici raztelesenje in ugotovila, da je imel pokojnik tri udarce na glavi s sekiro, in sicer en udarec na levi strani glave, drugi na tilnik in tretji na desno sence, zaradi česar je izgubil tudi oko. Iz nastalih poškodb so nastale komplikacije z vnetjem možganske mrene, kar je povzročilo smrt. Orožniki zasledujejo sirove pretepače. iS Danes premiera! snnraaKHBi in naš rojak odrski umetnik, ki se prvikrat pojavlja kot filmski igralec v prekrasnem filmskem umotvoru, ki glasno oznanja nepopisne lepote naših krajev, naših gora in rek, ki predočuje naše ljudi, njih običaje in dušo! FANTOM Krasna in napeta vsebina. Vsi zunanji posnetki izdelani v naši državi, v okolici Sarajeva. Beograda, Dubrovnika, v romantičnih kanjonih Drine in v Črni gori. Naše napeve in glasbeno spremljavo je vodil in komponiral Josip ■jf" ^ Slavenski, prof. konservatorija ▼ Beogradu Predstave ob 4., M 8. in %10. zv. Elitni kino Matica Telefon 2124 -'•.rr v vi,-• •. vii-.^v-:v.•• ^•asv.v-: > ■■v. «..•*<■,,-.. .-.v.:, . : Skozi češko kulturno zgodovino V četrtek zvečer je priredila Jugoslov.-češkoslov. l'sa v »Zvezdi« predavanje sosp. Aleksandra H i 1 b e r t a iz Prage o gradu na Hradčanih in katedrali sv. Vida. Preda-vanie o dveh največjih arhitektonskih zna-men:to=tih starodavne, lepe slovanske Prage je privabilo izredno častno štev lo poslušalcev. tako da so prostori postali pretesni. Predavanje je otvoril s pozdravnim nagovorom posievodeči podpredsednik JČ lige eosp. dr. Ejon Stare. Simpatično j>ozdrav-Ijeni gosp. H lbert je nato v šestčetrturnih izvajanjih v gladki slovenščini seznanjal pozorne poslušalce z zgodovino prej navedenih praških znamenitosti. Lepo zaokroženo živo besedo, ki ie pričala o predavateljevem temelj tem poznanja snovi, so mikavno izpopolnjevali in ilustrirali številni, skrbno izbrani diapozitivi. Predavatelju je treba priznat', da je zgodovino obeh praških znamenitosti nenavadno vešče približal občinstvu. tako da smo ga poslušali z užitkom in s pridom. Tudi za one. ki so imeli kdaj prijetno priliko. spoznati na licu mesta veličastno katedralo na Hradčanih in občudovati z obrežja Vttave mogočno panoramo gradu, je povedal g. Hilbert mnogo novega in zanimivega, saj se je velik del njegovih izvajanj naslanjal na najnovejše arheološke izsledke in izkopnine. Mimo tega ie pač le redkokdo imel priliko, da bi spoznal notranjost gra- du. Samo dejstvu, da se je g. Hilbert specializiral za umetniško varstvo obeh znamenitosti in da je nečak zadnjega graditelja katedrale sv. Vida arh. dr. Kamila HHber-ta. gre hvala, da nam ie lahko pokazal nekatere zanimivosti, ki še niso dostopne javnosti. Tako n. pr. grobnico čeških kraljev, katero stoprav urejajo in po dolgih veko-vih pripravljajo nekdani m vladarjem svobodne Češke dostojno počivališče. Posebno pozornost so vzbajala tudi dela našega mojstra prof. Plečnika na praškem Gradu. Spoznali smo kos češke zgodovine od legendarne dobe Premislovcev in sv. Vacla-va, t. j. od prvih začetkov Prage do današnjih restavracijskih del na Hradčanih. od prve rotunde. v kateri so našli zadnje počivališče ostanki češkega kneza in svetnika Vaclava. do današnje, po Hilbertu jx»polno-ma dograjene katedrale sv. Vida. Obe stavbi sta s svojo dolgo in čast'ti j i vo preteklostjo zgovorno prijx)ve ter ranilo m s p'ini zastrupilo več p v bivake? Pnhite g?silci z briz^ainami, vozovi s "-evmi iesi-vami m reševalnimi vozki ter samantan-ske čete z reševauij-i pri avimi Premišljeno prittjena rese- alna in gisilna vaja na; gledalce n nai < t/o razji^ui nalogo sa-maritanskih in gasilskih reš;va cev ob ta kih primerih. Pri tej Iramatični vaji se bodo v Ljubljani prvič v javni rabi videle groteskno učinkujoče plinske maske; zato bo ta javni nastop tem bolj zanimal. Vstopnine ne bo. Po končani produkciji, ki bo trajala nekako pol ure, se vse sodelujoče organizacije z vsem svojim reševalnim i u gasilnim orodjem uv-rste, da pomnoženi manifestacijski sprevod defilira pred vrhovnimi predstavniki Rdečega križa in se z godbo vrne pred Mestni dom, kjer se ra> no moč. niti crevedla iz kron v dinarje, o tem je »Jutro« že večkrat razpravljajo. Železniški invalidi iz dravske banovine co Drideljem železniški direkciji v Zagrebu, ki jim nezgodne rente nakazuje. Od februarja dalje na se jim že itak pičli prejemki neiedno nakazujeio. za anril še niso prejeli rente. Kako je mogoče, pustiti te nesrečneže v njihovi že itak veliki herli nestrpno čakati na nakazi,lo? Železniški invalidi se v svoji veliki bedi in nes.-oči izprašujejo, zakaj neki se jim njihove kronske nezgodne rente še do danes ne nakazujejo? Kaj je temu vzrok in kdo nosi odigovornost? Izp.rašujejo se tudi. zakai so zdaj prideljeni železniški direkciii v Zagrebu, zakaj ne železniški direkciii v Ljubljani? V svoji patiablienosti in lo mozga izčrpani v največji bedi se izpra-šujejo, kam naj se obrnejo za odoomoč? Zato Diuštvo železniških upokojencev r.o-novno opozarja pristojne činitelie na navedli« krivice. * Kmetijska šola na Grmu je 1. t. m. zaključila II. ziimski 'tečaj, katerega je ab-solviralo Iti učencev. Z odliko so dovršili šolo Roje Edvard iz Hudega pri Radom-Iju, Alojzij Dežman iz v^aneovega pri Radovljici, Ivan Kovič iz K.iesnic in PečniK Ivan iz Bistrice pri Pliberku na K«r:>-žkem. Sedem učeucev je dovršilo tečai « prav dobrim in pet učencev z dobrim uspehom. Tudi v celoletni šoli se .ie polietie zaključilo; prvenstvo je odnesel uče-uec Jonko. Po <:aliva)im sv. maši je imel ravnatelj zavoda g. inž. -Ivo Zupančič na učence poslovilni nagovor, nato pa se je zahvalil učenec Avgust Poglajen iz Velikega Riglja .pri Toplicah. Svojemu razredniku profesorju g. Franu Malasku so absolventi izročili spominsko sliko s primernim poklomlom. Po skupnem kosilu so se učenci odpeljali na strokovno potovanje v Dalmacijo in na Hrvaško, kamor jih je sorein-lial profesor g. Malasek. Ekskurzijo so gmotno podprli banska uprava, sresbi kmetijski odibor novomeški in ravnateljstvo zavoda, za kar jim bodi -'skreua za-hva-la. Vtiski. dobljeni na pot.ova.iju, r,.stanejo učencem neizbrisni in povečajo ijiho-vo ljubezen do liubliene države >a «ži» domovine. Po Dovraitkii s ootovanja 6. t. d*. «0 se učenci vrnili na svoje J o tu u v?. » Hubsdova župa v Ljubljani vabi vse člane ljubljanskih in sosednih pevskih društev, da se polnoštevilno udeleže cerkvenega koncerta, ki ga priredi Ljubljanski Zvon v ponedeljek 24. t. m. ob 20. uri v franč;jKanski cerkvi v proslavo lOOlet-nice rojstva odličnega skladatelja Ivana pl. Zajca. Uprava. * Odprte planinske koče, Kocbekov dota na Korošici je do binkošti stalno od>prt in oskrbovan. Npjidealnejši smuški svet. Cene v domu ni*;ke. Dohod iz Luč mimo Pla. ninška in čez Vodoie, od koder vodi dalje zimska markacija, in dohod čez Pre-sedljaj iz Kamniške Bistrice. Frischaufov dom na O.krešlju je odp-rit in o8krlx>vao ob lepem VTemenu ob sobotah in nedeljah. Za smučanje tudi lep svet. Dohod sKozi Logarsko dolino. Stalno je odprta in oskrbovana koča na Alozirski planini. Izhodišče iz Mozirja po markirani poti čez šmi-hel, divno gorsko vasi-oo. Najlepši dalj5i pomladanski izprehod. Prav tako vabi pomladanske izletnike Celjska koča nad Celjem. » Otvoritev Jugoslovenskega zračnega prometa, določena za dan 15. aprila, je odložena, ker pogodba med državo in iruž-bo »Aeroput« še ni podpisana. Zračni promet bo baje otvorjen 1. ma'a » Nemški turisti na Jadranu. Te dni le priplul v splitsko pristanišče parobrod »Oceania« s 370 nemškimi turisti. Gosti so si ogledali mesto in njegove znamenitosti, naslednjega dne pa so nadaljevali potovanje v Dubrovnik in dalje na Krf in v Grčijo. « Revo I verska krogla iz zraka, gtetfaa Barbič, kmet iz Ozlja pri Karlovcn, je Sel na pašnik gledat za svojo živino. Nenad-mo. kakor pripoveduje, pa je ia zraka priletela revolverska krogla, ki ga je zadela v levo nogo in obtičala v kolenu. Bar. bič tudi ni slišal nikakega strela * Glej Mali oglas Slave Gril! kB fetntek > bila pred okrajnim »o d išče m snbotiškim isrečena prva obsodba po zakonu o avtorskem pravu. Avtorska centrala je tožila Viktorja Nerandža, lastnika mestne pivovarne, zaradi nedovoljene rabe glasbenih kompozicij ob priliki čajan-Ke v proslavo začetka novega leta. Nerandža se je zagovarjal, da je plačal pavšalno avtorsko pristojbino. Sodišče je nje-sa in vodjo tamburašiiesa zbora obsodilo na 120 dinarjev globe. » Vdova je zakopala živega otroka. V reki Grmanji pri Obrovcu so našli te dni truplo novorojenca. Sum detomora Je letel na vdovo Vukosavo Peričevo, ki je imela ljubavno razmerje 1 nekim mladeničem. Vdova je bila aretirana in zdravniško pregledana ter je naposled priznala, da je rodila živo dete. ki ga je ponoči vršila v vodo. • Zveziarta sta se in utopila. V M os t aru sta nedavno brez sledu izginila zaljubljenca mladi Žarko BjeJica in pre.paramtka Olga šarenčeva. Olga je zanemarjala šolo. kar njenim staršem ni bilo po volii, zaradi česar so ji prepovedali sestajanje z Žarkom. To je na zaljubljeno dvojico delovalo talio. da lia sklent-ia končati 8i življenje. Dne 22. marca sta oba izsiniia brez sledu. Na obali reke Neretve pa so našli Olgin plašč in žarkov klobuk. Trupe.] zaljubljene dvojice p«i dolgo niso nori najti, šele preteklo sredo so kakih pet kilometrov od-r.aljeno od kraja, kjer sta skočila v vodo, našli njuni trupli ter ju {••»> tegnili iz vode. Zaljubljenca sta bila z rezana z močno vrvjo okoli pasu Med neštetimi ponesrečenci Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnžoe »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zaeotovite svoieem nndnoro. • U. F. nogavice v veliki izbiri rta drobno In debelo pri Karlu Prefogu, Ljubljana. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. It Ltabllane n— »Koroški večer« se bo vršil danes ob 20. u-ri pri .pogrnjenih mizah v veliki dvorani Uniona. Sodeluje »Sloga« ter pevski zbor Kluba koroških Slovencev. Vstopnine ni. Za kritje stroškov se bodo pobirali samo prostovoljni prispevki. Med sporedom odlikovanje Grafenauerja z redom jugoslovenske krone in izročitev diplome častnega članstva Kluba koroških Slovencev. POZOR! POZOR! »Kavarna CENTRAL" VSAK VEČER DAMSKI KONCERT. 5221 u— Cerkveni koncert Ljubljanskega Zvo-na. Eden naših najboljših, pa tudi najagil-nejših .pevskih zborov Ljubljanski Zvon izvaja v ponedeljek 2"4- L m. na svojem prvem letošnjem rednem koncertu dvoje Zajčevih kantat in sicer oratorij »Oče naš« za soli, mešani zbor, orgle in orkester in »Vstajenje Jezusovo«, TeJigiozno kantato za sopran solo, mešani zbor, harfo, orgle in orkester. Obe deli sta napisani na podlagi nabožnega besedila, zato se bo vršil tokrat Z^jnov koncert v frančiškanski cerkvi Začetek točno ob 20. u,ri. Obširni ka.nta.ti je vestno ia temeljito naštn-diral skladatelj Zorko PreJovec. Vsi sodelujoči z zborom in dirigentom nam jamčijo, da bo Zvonov koncert interesanten, umetniško pa na visoki stopnji. Sedeži od 25 Din navzdol »o v predprodaji v Matični knjigarni. n— Pevski Glasbene Matica. V torek 25. t. m. ob 20. vaja vsega mešanega zbora. Vabljeni so tudi vsi bivSi dlani, ki bo (»delovali na Gallusovem koncertu ob priliki lanskega glasbenega festivala, pa pozneje ni®o mogli nastopiti. Obenem vabimo vse člane, da i»e udeleže cerkvenega koncerta Ljubljanskega Zvona v ponedeljek 24. t. m. v frančiškanski cerkvi. n— Strokovna obrtna nadaljevalna šola za brivce, frizerje in lasni&arje v Ljubljani .priredi v nedeljo 23. t. m. razstavo Šolskih izdelkov, risb in lasnih del svojih učencev. Razstava bo odprta od 8. do 12. rn od 14. do 16. na H. deški meščanski šoli v Ljubljani, Gasilska cesta 17, v drugem nadstropja. Mojstri kakor tn-di drugi. ki »e zanimalo za napredek vajencev se vabijo na obisk. Vstop J>ro*» KRIZA S kolegom vas poklldeva, da k Slamiču vas peljem na rebrca prašičeva s prav slastnim kislim zeljem! Praga ni marala biti evropska kulturna provinca. Tako torej predavanje g. Hilberta ni bilo samo orijeten vodnik po dveh praških znamenitostih. marveč je obenem odpiralo poslušalcem eloblje poglede v preteklost in s**Eks- Kot pošast ograža ta beseda našo dobo in preti nas vse pogoltniti. Ako hočemo kljub temu, da se obdržimo, moramo imeti več optimizma, več zaupanja v lastno moč. Popuščanje duševne energije je često posledica oslabljenega organiz- a_ Razstavo »Med starinskimi urami in tulipan*« pripravlja društvo Aten a v korist svojim socialnim napravam. Društvo združuje evoie Dridobi-vetie mučile z resnim kulturnim stremljenjem, da doprinese z vsakim svojim delom javno^i posebnih dobrin. V navedeni-m primeru hoče prispevati k razumevanju v uajšiiših krogih za varstvo starinskih vrednot v naši deželi in jih seznaniti na polit' vrtnarstva s specialnimi vrsta mi raznin tulipanov. Prosimo Vi one, ki imajo posebne zani-znive komade starinskih ur. da jih dajo razstavnemu odboru za časa razstave na razpolago ter tako pomagajo k izvedbi načrta. Razstava bo zavarovana. Razstavljali se bodo lahko tudi komadi, ki bodo na prodaj. Prijave naj se pošljejo na naslov pisarne Atena, Prečna ulica št. 2. u— »Ra&putin« v Elitnem kinu Matici. ZKD bo predvajala danes ob 14.15 izredno zanimiv, poučen in velenapet film. ki nam predočuje tajins.tve.no življenje enega naj-zagonetnejših ljudi predvojne Rusije, moža, ki je zrasel od Beljaka, preprostega meniha do najvplivnejše osebnosti Petrogra-da, do carjevega fvetovalca. Film >Ra>»-putin« nam predočuje v fragmentih doživljaje tega človeka, zlasti njegove odnošaje 'do žensk. Saj pripovedujejo o njem, da je imel napojm.ljivo sugestivno moč zlasti do ženskega sveta. Pa tudi konec tega nadčloveka je v filmu silno pred-očen. Rasputina predstavlja v filmu eden najmočnejših karakternih umetnikov Nemčije Conrad Veidit u_ Za premiero velikega zvočnega filma »Fantom Durmitorja« vlada veliko zanimanje. V filmu se nam predstavi po daljšem presledku Ita Rina in prvič Hinko Nučič. Oba naša ožja rojaka imata važni vodilni vlogi. Zunanji posnetki filma so Izdelani po nemški filmski družbi »Edo-pkon« v naši državi. Filmali so v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Film živo priia o lepotah naše domovine. n— Neredni Jane«. Visok ko gora in vitek ko jelka jo j« Janez primahal z modrim lističem v rokah pred tri sodnike. Doma je visoko gori iz Iškega Vintgarja. Napravil je res nerodnost. Vozil je krle nekemu industrijcu, pa je na nakazilnem listku z 69 Din pripisal spredaj še »1«. Tako je dobil izplačanih 169 Din. Pozneje je vse priznal in škodo takoj poravnal. Obtožen pa je vendar bil prestopka goljufije in zločina ponarejanja listine. Senatni .predsednik Janezu: »Ali ste rea to naredili?« Janez: »Rajs!« Predsednic: »Ali ste se polakomnidi denarja?« . . . »Ne vajm, kaj mi je v glavo padlu. Se bom poboljšal.« Obsojen je na 14 dni zapora in 60 Din denarne kazni, pogojno za 1 leto. Branilec: Neroden ste. Glejte, da pridete k vojakom. Tam vas bodo izmuštrali.« _ »To pa to, gespud!« Nato je vesel_ zapustil veliko dvorano, kakršne še ni videl. u— Pustolovska Anica N. je veseljačila v moški družbi, svoje simpatije pa je naklonila nekemu starejšemu gospodu, ki ga je našla po polnoči v nekem lokalu v Kolodvorski ulici Ko je stari kavalir že omagal za mizo, mu je Anica izmaknila listnico z nad tisoč dinarji, nato pa izginila. Kavalir se Js kmalu po tatvini zbudil in tatico je policija kmalu spravila na varno u_ Tatinski prsti povsod. V podstrešju hiše št. 11 v Križevniški ulici Je vdrl pred dnevi tat in odnesel na škodo Cirila Sko-čirja razne odeje in druge predmete v vrednosti nad 400 Din. Iz veže gostilne pri »Reziki« na Celovški cesti je odpeljal nekdo Ivanu Sitarji z Ježice 850 Din vred. no kolo. Izpred kleti palače Grafike pa je ukradel nekdo s kolesa Viktorja Babni-ka električno svetilko V vrednosti 215 Din V Dermotovi ulici se Je tat povzpel na balkon hiše št. 29 in Je ukradel Frideriku Herklu zeJeno lovsko Jopico, v kateri so bili razni dokumenti in pa 120 Din gotovine. SODOMA IN GOMORA To svetopisemsko legendo o grehu in ir«gn< o Lotovi ženi, ki je okameneia in o vseh dogodkih, ki so nam znani iz Sv. pisma nam priča veličastni film, ki ga predvaja Kino Ljubljanski Dvor danes ob 4., M>8. in 9. zvečer. V glavnih vlogah tega monumentalnega filmskega vele-dela nastopata Lucy Doraine in Mi-chaelKertesz. Danes nepreklicno zadnjikrat! panzija umetničkog života« med drugim: »Vsakdo, kdor zasleduje umetnostno življenje v zadnjem času pri nas, v glasbi in slikarstvu še prav posebno, je moral opaziti čudno vrenje: ritem, ki je od meseca do meseca hitrejši, z visokimi stremljenji umetnikov in čedalje živahnejšo udeležbo občinstva. Malce rezervirani bi lahko bili samo glede likovne umetnosti, pri kateri vročico stvarjanja često nadomešča nagla proizvodnja na široko in izpolnjevanje izlozbenih sten... To pa, kar se dogaja v glasbi zadnje mesece, je čudo. Zares, to je pravo vrenje Današnji šolski koncerti prekašajo po programu in izvedbi profesionalne umetniške" prireditve prejšnjih let.« Nato poročevalec našteva najpomembnejše prireditve zadnjega časa in ugotavlja njihovo .raietni-ško vrednost in visoko kulturno linijo. Zanimiva je nadalje ugotovitev, da »naši skladatelji zavzemajo čedalje večje število točk v koncertnih programih.« In še to: »Vsemu temu daje posebno prikupno obeležje živahno zanimanje mladine za vse. kar je lepega. Ne samo da tisoč učencev glasbenih šol. marveč tudi mladina ostalih šol polni galerije na glasbenih prireditvah-« Ni težko opaziti splošne kulturne povzdige Beograda. Zgornjim izvajanjem bi lahko iz Ljub liane pristavili še vzorno delo Kolarčevega ljudskega vseičilišča, veliko aktivnost založb. kakor so »Narodno delo«, »Narodna prosveta«, »Kosmos« itd. Pri nas so neka tteri razširili frazo o kulturni sterilnosti Beograda. To, kar je Beograd storil v zadnjih desetih letih za svoj kulturni razmah, niti malo ne zaostaja za njegovim vnanjim, urbaničnim razvojem. ma. To pomeni, da j'e treba najprej zbrati nove telesne moči, pa se bosta ener^ia in veselje do življenja vrnila sama od sebe. Pijte za prediužnik in med kosilom ter večerjo carico OVOMALTINE, pa postane vaša odporna moč večja! o— Fantovski pretepi so zadnji č: s močno na dnevnem redu maiega seuata. Včeraj je bil posestnikov sin Jernej Smolnikar iz Tuhinjske doline obsojen na S m.*-secev strogega zapora, ker je razsajal aa neki svatbi 13. februarja letos in šestkrat z nožem udaril Luko Tonina Zadnji sunek je Luko zadel od zadaj v leve pljuče, rana je biia smrtnonevarna Razes zapora je Jernej obsojen seveda tudi na povračilo bazenskih stroškov in v plačilo odškodnine 400 Din Luki Toninu, ki je zahteval za bolečine in drugo Kar 30.000 D:n Smolnikar je sodbo sprejel in izjavil, da pride r 14 dneh na — ričet. Pri odebeieiosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčiee jako delovanje črevesa in dtia telo vitko. u— Drzen vlom. Znano ^jjno >r>ri Katriei« v Rožni dolini sta predsinočn im obiska-la dva izredno predrzna zlikovca. Zglasila pa se nista v gostilniškem iokalu, ki je bil poln gostov, temveč le v zgornjih stanovanjskih prostorih, kjer sta prebrskala predale in odprla omare ter odnesla dve ženski ročni torbici s 300 Din, gospodarjeve kravate, budilko in nekaj drugih malenkosti v skupni vrednosti 700 Din. Nista pa smolarja odprla poslednjega predala, v katerem je bilo okrog 3000 Din, dve zlati nri in š» nekaj dragocenosti. Pri delu sta bila najbrže motena, ker so zjutraj našli na stranišču eno žensko torbico _ seveda prazno. Iz Celja *>— Pockicfeor U druženj a rezervnih ofV cirjev in bojovnikov rabi gg. rezervne oficirje, da se v čim večjem številu po možnosti v uniformah udeleže svečane Tvičitve odlikovanja Karadjordjeve zre*-'!« obvezniku Francu Zoriču iz Krškega, ki je bi! odlikovan za hrabrost t bojih na koroški fronti. Svečanost se bo vršila v nedeJjo 30. t m. ob 10. dopoldne v Krškem. Rezervni oficirji, ki Ee žele udeležiti skupnega obeda, naj to trooroče tajniku celjskega pododbora (mestno načelstvo, soba št. 2), ki bo dajal tudi potrebne informacije. e— Ljudsko vseučilišče. Zadnje predavanje bo v ponedeljek ob 20. Govoril bo g. dr. Franta Mis iz Ljubljane o >Solncu, svetlobi, zdravjm in mladosti«. e— Oratorij v nedeljo. Celjsko pevsko društvo bo ponovilo na belo nedeljo 53. t. m. ob 16.30 v Marijini cerkvi veličastni Haydnov oratorij »Sedem poslednjih besed Kristusovih«. Nedeljski koncert je namenjen zlasti občinstvu z dežele, ki ima ugodne zveze z vlaki in avtobusi. e— Lutkovni oder celjskih skavtov in planink bo uprizoril danes ob 16. r Zdrav, stvanem doma lutkovno veseloigro »Gaš-perček straši«. e— Kocbekov dom na K ©rožici Je o veliki noči obiskalo okrog 110 smučarjev ia Celja. Ljubljane, Maribora, Zagreba in celo iz Čeho6lovaške. V Kocbekovem dotroa je bilo več obiskovalcev nego t vseh postojankah v 'xX>garski dolini in na Okreš-lju skupaj. Na Korošici je bilo ob praznikih 1 m snega, v sredo ln četrtek ga je pa padlo še pol metra. Smučarski terejii na Koroš;ci so idealni. Smučarji eo predvajali pri Kocbekovem domu nov šport — smučarski hockev; tekma med člani SPD iz Celja in SK Olimpa se je končala neodločeno 1:1. Na Korošioo prihajajo vsak dan številni smučarji, da se na vlijejo lepega belega športa. Do Kocbekovega doma so izvedene zimske markacije, tako da ni oto med 18. in 20. sta izmaknila 2Sletni delavec Franc Leskovar iz Konjic in 23!etiva delavka Amalija Paklerjeva iz Poljčan ga. Pajmanovi is njene točilnice na SlomSko-vem trgu 1200 Din vreden rjav damski plašč. Storilca so aretirali 20. t m., ko sta se potikala po mestn brez dela. Ukradeni plašč so našli pri nekem krojaču, pri katerem je dala Paklerjeva p re naredi ti preveliki plašč. s_ EMtni kino Union. Dane« ob pol 17. in pol 21- pustolovski zvočni film »Jonny ukrade Evrope« in zvočne predigre. -" - • ■a; ' -Zvočni Film nepopisne lepote tn globoko ganljive vsebine! Po istoimenskem odrskem komadu Gustav FrSMich DITA PARLO, ANTON POINT-NER in drugi umetniki Borba med ljubeznijo in dolžnostjo mlade žene. ki jt poročena s pohabljenim možem, katere srce pa brepe ni po življenju in ljubezni *— Prtobtitev vojnega razporeda bo t acdeljo 23. t m. ob 8. zjutraj T primeru siabega vremena na dvorišču mestnega magistrata, ob lepem vremenu pa na Gla-ziji. Voz ia konj ni treba privesti s seboj. e— Pregled vseh motornih vozil za območje preustojništva mestne policije in sreskega načelstva bo y petek 28. t. m. ob &. (za srez ob 10.). Iz Maribora a-— S »eje mestnega in upravnega sveta. Prodvceraj>»ijiitm je imel mestna svet ki pa upravna odbor mestne občine pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Lipolda svojo sejo. Na slovesen aa-crn je izročil ob tej priliki župan g. dr. Lipold bvšemu županu g. Viktorju Groarju red sv. Save V stopnje. Gradbena dovoljenja so bila podeljena Frideriki P redilo v i za stanovanjsko hišo v Tomanovi ul'«r., Rudolfu K. o m pari za preureditev hiše ra Aleksandrovi cesti, Juriju Zidanšiku za preureditev hiše v Židovski ujo: n Viljemu Lanjšiču za prezidavo hiše na Betnavski cesti. Raznim društvom je bila dovoljena prireditev tombole na Trgu svobode. V Smetanovi ufeci bodo nasajeni na predlog mastnega gradbenega urada mlad: kostanja. V mestnih hišah bo občina znižala najemnine, ki jih je po sklepu občinskega sveta z novim letom '/višala. Pričelo se bo takoj kopat; studenec na Betnavi, kjer bodo montirane pomožne črpalke aa mestni vodovod. a— Knjižna akcija napreduje. Mariborska mladina pobira te dni po mestu knjižne darove za noše brate, k; tonejo v tujini tudi brez duševne hrane poleg po rna.'likanja vsakdanjega kruha. Doslej so d jak-zbra! okrog 400 knjig m revij. Med darovalo! moramo omeniti g. dr Ravnika, ki ie daroval 118 knjig i.n 117 revij, g. Radivoja Reharja, k- je daroval 75 kanj1 g, in go. dr Robičevo, ki je prispevala 42 knjig. Ti svetli zgladi naj bi našli v našem mestu obilo posnernovajvev. če kak rodoljub pomotoma m bi! obiskan, naj to sporoč na uSHeLjišče v Kor^ščevi ukioi št. 13 med 0 m 12. in mod 14. m 17. uro, lahko tudi te-iefoniono na številko 2663. a— Dve nesreči. V mariborsko bolnišnico je pr spel po praznikih 21 letni srn po-sestnicc Frunc Si.janec s Sovjaka pri Ljutomeru, ki si je pri streljanju o praznikih nevarno poškodoval de~~ro roko in nogo. Na cesti je pade! 14 letni sin »odsricega pomočn ka Oton Kolmairir? tz Taborske ulice n si nevarno poškodovali desno neco v glležn ju. a— Brezpogojni rojaki iz Avstrije. V?e-raj dopoldne jc prišlo po odgonu v Maribor 6 brezposelnih delavcev, večinoma mla-d b. k' jih je ragmala oivs^rrska uprava a-radi b rez, pose Inosti. Po zaslnšeirriu so bli bi-e.Tposelni odpravljeni v dcmovir.ske občine, a_ Nedeljski m večer-,? šivalni tečaji Žen skesa društva v Mariboru se rvrično prihodnji teden. Pojnsni.la in priglasitve d0 siW!e 25. t. n:. v treovini ge. Zlate Briš-ntk^ve v GosooRki nHe; «— Nenavadn' primer vloma. 1z skladišča premogovnika na Pragenskem so neznani storilci ukradli več tisoč vž?iga'n«ih kapic in okrog 200 k? d n.-mita Sum se, da so vlom izvršili oko^lšfa' fantje, ki so raMli strel'vo za veliikonoSiio srtre,'ianis. ie enermi iViidd vlomilcev o-dčrgalo pri streljanju pirvte. r— Gledališki oder Narodne Čitalnice ponovi jutri 23. t. m. ob pol 9. uri zvečer zadnjič B. Kreftovo dramo »Celjistk grofje«, ki je dosegi!« pri prvih dveh uprizoritvah tako pri publiki kot pri kritiki popolno priznanje. r— Zvočn' kino v Narodnem domu predrva.jo danes ir jtrtri kraw,n film »Hallo Btiibv« Kot donoimlo »Čarobni ot^k Ratbx i-n najnovejši UFA ž.urncJ. V nedeljo zaradi gledal i šoa samo ob 4. in 6 —: t— Otvoritveno streljanje bo v nedeljo 23. t. m. popoldne na strel rščiu »Strelske družine«. Iz Pt^fa j— Obdukcija pokojnega Polanca Ivana, Faditcv hmelja, ki se težko -zvaža. V zvezi s tem so kmetijski referenti v krajih donavske banovine, kjer se goji hm-Ij. naprav'!.' korake, da se omej'tev -z-vrši čim pravilneje in s č m manjšo škodo za brnel'arje. — Preferenca za izvoz naše koruze v Francijo. Kakor službeno poročajo v/. Beograda, je francoska vlada dala dovoljenje za uvoz 5000 vagonov koruze rz Jugoslavije, in siceT ni podlagi preferenčne carin*1, ki je nasproti normalni carini za 40 odsit. nižia. Vrednost koruze, ki se ima 'zvoziti v tem kontingentu, znaša 24 milijonov Din. Zaloga koruze v naši državi, ki je na razpolago za zvoz, je še znatna m sc ceni ra 40.000 vagonov. = Obsodba članov upravnega sfveta elektrarne v Veliki Kikindi zaradi previsoke tarife ra električni tok. Pri okrajnem sodišču v Veliki Kikindi je bil te dni zaključen proces proti članom upravnega sveta tamošnje Električne centrale, ki jih je drža v ni tožilec obtožil po zakonu o pobijanju draginje zaradi previsokih cen za električni tok. Proces je trajal dve leti. Centrala v Veliki Kikindi je pobirala za ki lovatno uro električnega toka znpsek 10 Din Po strokovnem pregledu inž. živkovi-ča. ki mu je sodišče naročilo, da pregleda delovanje centrale, je znašal čisti zaslužek centrale pri ceni 10 Din za kilovatno uro 37%. kar presega maksimalni dovoljeni do. biček 25%. Ta visoki dobiček pa je imela centrala navzlic temu, da Je opremljena a zelo starimi stroji, ki jih v nasprotju s pogodbo z občino ni obnovila. Zaradi neracionalnih strojev znaša letna potrošnja premoga 250 vagonov, medtem ko bi pri modernejših strojih potrebovala centrala :e 150 vagonov premoga le-tno. Državni tožilec je v svojem govoru trdil, da obratuje centrala celo z zaslužkom od 68%, sodišča pa Je ugotovilo, da znaša zaslužek 50%. Sodnik je obsodil ravnatelja in dva člana upravnega sveta, in sicer vsakega na dva-mesečni zapor in na denarno kazen od 7000 Din. Borze 21. aprila. Na ljubljanski borzi se je danes deviza NewJrork po včerajšnjem padcu za malenkost okrepila. Precej pa je popustila devj-za BerKn. in sicer od 13 5276 na 13.2220 (brez premije). Avstrijski šiling notira v privatnem kliringu 8.30 — 8.60 (v Zagrebu 8.35 zaklj., v Beograda 8.40, 8.37 zaklj.). Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda fvrstejša, toda brez prometa. Blagovni tečaj se je pomaknil na 19S (v Beogradu je bila ob sklepu borznega sestanka zabeležena notacija 197—198). Od ostalih državnih vrednot so imele promet 6°/o begluške obveznice po 32. V Beogradu so se nekoliko okrepile delnice Priv. agrarne banke, ki so se trgovale po 194 — 1P5. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2305.40 — 2316.76. Berlin 1316 80 - 1321 60 Bruselj 799 13 do 803 07. Curih 1108 35 - 1113.85. London 198 08 _ 199 68. New York ček 5186 04 io 5214.30. Pariz 225.88-227.—, Praga 170 67 do 17153. Trst 294 90- 297 30 Zagreb. Amsterdam 2305 40 — 2316.76. Berlin 1316.80 _ 1327.60. Bruselj 799.13 do 803 07, Ix>ndon 198.08—199-68. Milan 29490 do 297.30. Newvork kabel 5208.04—5236.30. ček 5186.04 __ 5214.30. Pariz 225.88 — 227, Praga 170.67 — 171.53, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.38. London 1S.06. Newyork 474.65. Bruselj 72.10. Milan 26.65, Madrid 44.35, Amsterdam 207, Berlin 118, Dunaj 54.60. Stockholm 94.-"0, Oslo 92.25. Kobenhavn 80.25 Sofija 3.75, Praga 15.40, Varšava 58, Bukarešta 3.08. Dunaj. (Tečaji v privatnem kliringu.) Beograd 12.01. London 32.44. Milan 48.04. Nev.vork S32.4/1, Pariz 36.68, Praga 25.71. Curih 180.16, 100 S v zlatu = 131.48 S pap. Rlekti Ljubljana. Vojna Škoda 197 — 200, ?»/• investicijsko 42 _ 43. 7•/« Blair 31 — 35. Rfl'o Blair 32 — 36. 7°/o Drž. hipotekama ban-ka 38 — 42. 6%> beU investicijsko 43 den.. 4n'n aararne 22 — 225, 7J/, Bla'r 31 — 35. 8°'« B'»ir 32 — 36. 7»/» Drž hipotekama banka 38.50 — 42. 6°/o begluške 31.25 - 32: hnnčne vrednote: Narodna banka 3400 — 3600, Priv. agrarna banka 190 den.; industrijske vrednot®: Osijek 110 den., Trbovlje 137.50 — 150, Iaia 30 bL Beograd. Vojna škoda 190 zaklj., sa april 197 _ 198, 4'/# airrarne 22.50 zaklj., 6*/« begluške 32.25, 31.50 zaklj., 7°/o Drž. hipotekama banka 42 zaklj., Narodna banka 3550 zaklj., Priv. agrarna banka 194. 195. 194. 195, 194 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 15.40, Staata-eieenbahnges. 15.50, Alpine-Montan. 11.95. Sečerana i2.60. Blagovna tržišča ŽITO. + Ljubljanska borza (21. t. m.). Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se: pšenica (po mlevski tar., slov. post., plač. 30 dni): baška, 76 kg po 267—272,50, baška, 77 kg po 285—287; k»ruza (m evska tar., slov. post., plač. 30 dni): baška promptna po 107.50—110, za april po 115—117.50; moka: (slov. post., plač. 30 dni): baška »0« po 420—425, banatska po 430—435. 4- Novosadska blagovna bona (21. t m.) Tendenca stalna. Prometa je bilo 48 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor, Novi Sad, srednjebaška, gornjebaška. baška potiska, 6remska 21,") — 212; gornjebanateka 207.50 — 210. Ječmen: bašM, sremski 64 65 kg 95 — 97.50; pomladni, 66/67 kg 100 _ 102.50. Oves; baški, sremski. slavonski 92 — &4. Koruza: baška 57 — 59; sremska 58 — 60; za april - junij 64 _ 66; banatska 56 — 58. Moka: baška, banatska in >0gg< 330—350; >2« 310 do 330; >5« 290—310; »6« 260—270; »7« 165—175; >8« 65—67.50. OtrOfei: baški, sremski 52.50—55; banatski 50—52.50. — Fižei: baški. sremski beli 100—105. + Somborska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca čvrsta. Prometa je bilo 80 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor, gornjebaška. sremska. slavonska, banatska potiska 212.50 — 215; baška notiska 215 <.io 217.50. Oves; baški. sremski 92 — 94. Jef-nicn; baški, sremski, 63'64 kg 97.50—100; pomladni, 67/68 kg 102.50 — 105. Koruza: baška 57 _ 59; za maj - junij 64 _ 66; baška bela 60 — 62. Moka: baška, banateka »0g« in J0gg< 335 — 355; >26« 265 — 275; >7< 170 do 180: »S< 67.50 — 70. Otrobi: baški 52.50 do 55. Budimpeštanska termin-^a borza (21. t. m.). Tendenca prijazna. Premet srednja. Pšenica: za maj 13 59 do 13 60. za jwnrj 15.97 do 14. za oktober 12.36 do 12.37; rž: za maj 6.85 do 6.S6, za oktober S.3S do S.39; koruza: za maj 7.02 do 7.03. za j(u,l'>j 7.51 do 7.53, za avgust 7.65 do 7.70. ŽIVINA. -f živinski sejem v Ptuju. Dogon na sejem dne 18. t. m. je bil 135 krav, 50 tellc, 82 voiov, 18 bikov in 104 konjev. Cena kravam je bila 1.50—3.75 Din, telice so se trgovaie po 2.50—5 Din. voli po 2.50—4.75 Din. biki pa po 2.50—3.50 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 625—3.750 Din za komad. Vsega je bilo prodanih 89 g-lav. Svinj je bilo pripeljanih 32 in je bila cena od 7—9.50 Din za kg žive teže. Požar je zahteval dvoje človeških žrtev Murska Sobota, 21. aprila. Vsa Murska Sobota in okolica sta še danes pod mučnim vtiskom požara v Murskih Črncih, ki je zahteval človeške žrtve. BJo je to tik pred prazniki, ko je v Mur-.skih Črncih nastal pri najemniku Holc-manu ogenj. Holcman, ki je invalid in ima nekaj plugov agrarne zemlje, si je z največjim trudom zgradil majhno, skoro čisto leseno hišo, kjer je živel s svojimi otroki in ženo. Ponoči so ga iz spanja zbudili glasovi in prhutanje prestrašenih kokoši. Takoj je mislil, da »o tatovi na delu. zato je hitro skočil iz postelje, a ja v grozi opazil da je vse okrog njega v plamenih Zbudil je ženo in oba sta začela reševati speče otroke. Holcman je najprej pograbil 6 letno deklico, ki je bila pri njem v reji, ker so njeni starši odšli za delom v Francijo. Dremajoeo deklico je spravil v največji nevarnosti do hišnega praga in jo tam pustil v dobri veri, da bo še napravila sama nekaj korakov na prosto Dušeče ozračie pa je deklico omamilo, da se je zgrudila cb zidu na tla. Tamkaj so jo drugo jutro našli v sedečem položaju in z glavo naslonjeno na roko, kakor bi spala. Sirota ie bila polna opeklin in se iz svojega spanja sploh ni več prebudila. Bila je mrtva. Ko je Holcman deklico spravil do vrat, je ponovno planil v sobo. da še reši svojega sinčka, ki mu je grozila smrt v plamenih Ko ga je v sobi vzel v naročje, pa ni več našel izhoda na prosto. Podboji pri vežnih vratih so goreli in se zrušili. Isto se je zgodilo pri oknih, nad njim pa je grozil goreči strop, da sc vsak trenutek poruši nanj. S .skrajnim naporom se mu je posrečilo s sinom zbežati v klet, kjer je zapahnil vrata za seboj. Kmalu zatem so že čuli ljudje, ki so prihiteli k gorečem poslopju, njegove klice na pomoč. Gasilcem se je posrečilo, da so razdrli kletno okno in srečno pravili prestrašenega očeta in njegovega sina na varno. Medtem ko je Holcman trepetal za sinovo in svoje življenje, pa je njegovo ženo doletela nesreča. Ko je & spečo hčerkico hitela na prosto, se ji je vnela obleka. Ko je vsa onemogla pritekla z gorečo obleko na dvorišče, se je »podtaknila in padla nad hčerko. Ljudje ki so takoj priskočili na pomoč, »o najprej rešili hčerko izpod goreče matere, a njo so oblivali z vodo. da pogasijo gorečo obleko. Nesrečna žena se ni več dvignila. Takoj .so jo morali odpeljati v bolnišnico, kjer je po nekaj dneh trpljenja umrla za hudimi opeklinami. Holcman« je pogorelo vse tn ni mogel rešiti prav ničesar razen sebe in dveh otrok. Da bi bil požar nastal po nesreči, je skoro izključeno. Najbrže so zažgali tatovi na poslu ali pa neznan požigalec, ki že dalje časa opravlja tod okrog svoje zločinske posle. Uvedena je preiskava. Huda požarna nesreča. ki je zahtevala dvoje človeških žrtev, je zbudila med prebivalstvom splošno sočutje s Holcmanovo rodbino. Trije otrocf zgorel! v vozu V Nantesu so zgoreli v nekem vozu. k" je bil pokrit s kfltranovim piaščem triie otro® nekega drvarja. Oče :e "3:1 na dnini. mati pa po poslih in v odsotnost roditeljev se je na vozu. le je rab'! družini za stanovanje, vnel ogenj, ki Je uniči! voz in vse trii otroke. t /Tad 350 m globokim prepadom reke Colorado gradijo zdaj ogromen viseči most, po katerem bodo lahko vozili avtomobili in hodili pešci Madridsko mestno načelatvo je sklenilo na svoji zadnji seji prekrstit 73 »monarhi-srtionnh« ulic ter jih nadomestiti z drug mi imeni. Odstranili bodo v^a imen«, ki sporni at.jojo na kralje, kneze in evetnke, uiico kralja Alfonza XIII. bodo wreikrstil v ulico Karla Marxa. trg krajce Izaibele pa v trg stotnika Ga Ion a. ki so ga zaradi njegovega repu/hI kansfcege prepričanja kratko pred razsulom španske monarhije ustrekii v Jaci. MaJiHP viseči most aa sveto Manj otrok, več starcev Iz feL republike poročajo o značflnem pojavu, ki ga opažajo tam že od L 1921 dalje. Otrok je vedno manj. L. 1910. je prišlo na vsak'h 1000 preb valcev 331 otrok v 6tarosti do 14 let. Po svetovni vojni so jih našteli samo 268, zdaj pa se je število skrčilo na 226 otrok Čisto nasprotno pa je s starci. L. 1910 je bilo med 1000 osebo mi 58 oeeb v starosti nad 65 let, L 1921 so j h naštet že 62, v zadnjem času pa celo 71. V tem razmerju je število otrok padlo za 10 odst., število starcev pa se je pomnožilo za 23 odst. Danes imaflo na ozemlju CSR 180.000 otrok m«mj kakor L 1921 -n 94 000 etaroev več nego pred dvanajstimi leti. Marx nadomesti Alfonza XIII. J3mmy Walker z drugo ženo Bivši newyorški župan Jimmy Wal-ker, ki je moral pred volitvami novega predsednika odstopiti s svojega mesta zaradi očitkov korupcije, se je dal ločiti od svoje prve žene in se v Franciji nanovo oženil z varietet-sko zvezdnico Bet-ty Compsonova Poroka je bila v Cannesu. Na sliki vidimo novoporo-čenca v trenutku, ko zapuščata ma-gistratno poslopje, kjer sta podpisala listino o medsebojni zvezi Nova ledna doba astronoma Stetsona Preden pride do tega, pa bodo nastopile na zemlji se druge vel kančke spremembe. Deset in destletja bo zavila nekatere predele zemeljske oble gosta megla. Nastopile bodo silne padavine v podobi dežja w* snežnih metežev. Vse te spremembe bo w-zvulo gra/viltacijsko razmerje med meseoem in zemljo. Profesor Stetson je na pedilagi teh zaključkov postavi teorijo, da so takšne dobe že ponovno nastopile in da se bodo vedno ponavljale. Vsekakor pa je b^ ameriški astronom dovolj previden, da m povedal, kdaj se bo začela ta irsocna do-ha najnovejše zgodovine naše zemlje. Merilni naklepi dveh zavarovalnih sleparjev V Celovcu je policija aretirala mirodil-trčarja Rudolfa Zimo in njegovega uslužbenca WilheLma Schusta. Zavorovala sta dve osebi na smrt n sta r,opravila načrt, kako jii'h bosta umorila. Prva njuna žrtev naj bi postal neki zmeni pijene«, za katerega sta že hotela plačati zavarovalno premijo, nato pa ga kanila opit z v:nom in žganjem. da b: moral podleči zastrupi j-otiju z alkoholom. Druga žrtev morilcev raj bi postalo dekle, ki je bil z njo v odnošaiih mirodilničar. Njo sta hotela obtoženca pregovoriti, da b- si dala odstraniti telesno plod, kadar bi nastopile p**5li»dice razmerje z Zimo. nato pa sta ji hotela nuditi strupa, ki b' gotovo učinkoval *mvtw!o. Strup so našli detektiv^ v m i to diln: carjevem stanovanju in Schiist je že nnzna! svoje sodelovanje in krivdo v obeh primerih. Poprsje kraljice Nefretete Ko se Je egiptovski kralj Fuad pred nekoliko leti mudil v Berlinu, je ponudil dve najdragocenejših starce giptskih faraonskiti kipov za poprsje kraljice Nefretete, ki ao ga L 1912. izkopali Nemci in ga spravi M r berlinskem mestnem muzeju. Ta predlog je padel v vodo. Nemci ga niso sprejeli. Ves čas so Egipčani z zavistjo gledali v Berlin, ki je hranil to dragocenost. Pri izkopava, njih v Tel-el-Amarin so sicer našli več po-prsij slavne kraljice, toda nobeno se nt moglo primerjati z berlinskim, ki m« Je manjzkalo samo levo oko in je bilo v ostalem sijajno ohranjeno. Te dni pa so odkrili arheologi v TeLel-Amarini novo poprsje, ki je sploh popolnoma ohranjeno in se lahko v vsakem oziru kosa z berlinskim. Egipčani so bili te najdibe tako veseli, da so jo z veliko svečanostjo prenesli v kairski muzej. 800 psov bodo Javno uMH Iz Budrimpešite javkajo, de bodo v najkrajšem času ubili 800 psov. 800 lastnikov psov namreč kljub ponovntn opominom nr do danes plačalo pasjega davka, zaradi česaT je oznanilo mestno naoelstvo drastične ukrepe proti vsem lastnikom psov. Njjli ljubljence bodo ubili javno na trgu. ANEKDOTA Po nekem predvajanju prve Brahmeo^rs simfonije pod njegovim osebnim voetetvora je prišel neki vneti poslušalec k mojstru, mu izrazil svoje občudovanje in menil, da je čudno, kako spominja prvi gl avrri motiv t zadnjem stavku simfonije na glavni mo. tiv zadnjega stavka iz Beethovnove devete simfonije. »Da, da.« je dejal Brahrns, »a najhujše pri stvari je to .da opazi to že vsak osel.« Vsak dan ena ....?« JEH0L <§V Kou-Pei-Kpu PfiKIN depč-tchtli Pokončne črtice kažejo položaj japonske fronte, podolgovate črte položaj kitajske armade Zašit! možgani Najnovejša senzacija v kirurški stroki Na kongresa nemških kirurgov je nastopil ber.inski kirurg prog. dr. Heymaon s senzacionalno vestjo: človeške možgane je mogoče zašiti, s šivanko in nitjo kakor kateri koli drugi organ. To se sicer lažje čita nego izviSi, je pa po izkušnjah navedenega učenjaka z nekoliko spretnosti povseri mogoče. Seveda je treba rano v možganih pred pravim zašit-jem primerno obravnavati. Z modernim »električnim operacijskim nožem« se operacijski pas očisti vsega razkrajajoč ega se in ranjenega tkiva, krvavitev se ustavi in nato šele se rana zašije. Ti šivi preprečijo marsikatere hude posledice možganskih ran, ki se jim doslej ni bilo mogoče izogniti. Razume se. da se da z zašitjem obnoviti tudi zveza v površini možganov po ranah. ki nastanejo z izrezanjem možganskih turov. Pred nekoliko leti so veljali jjudje z zašitim srcem še za veliko čudo. danes Jih ie že na stotine in se nam vidi povsem razumljivo, da jim je kirurgija s šivanko in r.itio rešila življenje Isto tako se nam bo videlo čez kratko dobe povsem naravno, da je mogoče s šivom rešiti zdravje in živ- ljenje ljudem z ranam! v možganih. Kirurška stroka pač neprestano napreduje in odkriva operacijske načine, ki so se nam zdeli še nedavno nemogoči. Vendar pa ne smemo misliti, da stremi kirurgija samo po novih operacijskih načinih. Operacije, šive in podobno uporablja le v skrajnih primerih, kjer drugih načinov ni, in če ostavljajo težke pohabitve. se jih izogiba, kalikor more. Nekrvavo zdravljenje brez nožev in podobnih posežkov je še vedno in ostane ideal. Tudi v tem oziru dosega medicina prave čudeže. Prof. dr. Meyer iz Berlina je na istem kongresu poročal n. pr. o čudnem zdravljenju tiste težike bolezni, ki se javlja v tem, da pričnejo prsti na nogah odmirati, in ki zahteva pegostorna amputacijo noge. Pacient sam si običajno želi te amputacije, da ga reši neznosnih bolečin. Proti temu zlu je pa Mever začel uporab jati postopek, ki so ga bili že davno pozabili: na obolelo nogo nastavi sesalko in že po kratkem času se začenjajo prisadna mesta izgubljati. Zdravim proces traja sicer lahko tedne in mesece, končno pa nastopi ven_ darle popolno ozdravljenje, zlo je premagano brez amputacije. Usoda meza z kilantnimi plombami B llv Mc Clain. znan po svojrih brilant-nih zobn h plombah v vseh krogih eme-r ;ke družbe, je postal r« stara leta žrtev gospodarske krize in se mora preživljati kot" hišni upravitelj. Hi 11 v Mc Claim ima za seboj tipično eme-rišiko" kariero. Svojčae je bil eden na jpopularnejših veljakov v boksarskem športu. B:1 je tudi pridigar, boksar. p'esalec, trener. 'p esn kun iin je v teh pokliicr?h preroma.l križem svet. Svoj višek pa je dosegel kot trener črnega boksarja Jedka Jobnsona. Ustva-rl je tudi »cakeai'!k«. nor modni ples, ki se je posebno or°d leti ples«! v razibr danih barih na ameriškem Zapadu in fcudS v ekskluzivroih lokalih New Yorka. Njegova posebnost ie Mla pravirčma Tflzsi-nnost. Prešemost njegova je segala tako daleč, da si je del plombirati zobe z briTanti. Atrakcija njegovega nastopa sta h:la tudi dva črna služabnika, s katerima je hodil po svetu in k-' sta morala nositi povsod za nrm vree ce s 50.000 zlatimi dolarji. Teh časov se spominija danes samo še kot življenja, ki se ne bo vrnilo nikoli več. )) aconcc pred startom V Ameriki se še ni p^egio razburjeni« zaradi umičenega tinakoplova »Aerona-c, pa se že govori o poskusnih poletih novega zračnega kolosa »Maoona«, ki loži trenutno še v lopi za gradnjo zrakoplova v Akre-nu«. »Maoon« je živ dvojnik svojega ponesrečenega brata »Aorooa«. V dolžino meri 240 m, njegov največji premer /naša 40 m, vsebine i/ma 6,500.000 kubičnih čevljev ter je potemtakem za 57 cdst. več-| ji od Grofa Zepoel-ra«. V strojnem oddek i ku stoji osem Mavbachovih motorjev, k | razrvtijaio vsak 500 k. s. Ne da bi »M <5 con* obnovil zaloge goriva, tahtoo naprav 17.50^0 kilometrov vožnje. Stabilizacijske ploskve so 32 m dolge in 14 m š:roke. «Ma trnova« posadka bo štela 90 mož. Zaroka VH jemorora vnuka V Bonnu se je zaročil sn bivšega nem-Ikega prestolonaslednika, princ Viljem Pruski z meščansko damo iz Bonna, Dorotejo v. Salnnati. Zaroka je zbudila v krogih rodbrine bivšega cesarja veliko ogorčenje, ker ne odgovarja predpisom o eauakorodinosti pruske hiše. Rod Salv ia ti izhaja iz Gornje Italije un je za Friderika Velikega iz verskih oziirov emiigiriiral v Prusjo. Mati Doroteje v. Salviati je iz stare meščanske rodbine v Hamburgu. Princ Viljem Pruski je zdaj v 27. letu svoje dobe in je študiral najprej pravo, potem poljedelstvo. Zdaj je bataljonski poveljnik Stahilhelme. Zaročil se je brez ved-nostr svoj h roditeflev iin seveda tudi brez pristanke svojega deda Viljema v Doornu, ki bo to mesalianso gotovo odločno odklonil. Nova drama Karla Schonherrfa Tirolski drametik Karal Schonherr je dovršil novo dramo z naslovom >/Pas'joi-ska ;gra«. Dra-m ima tri dejanja. Prem era bo letos v jeseni v Burgtbeatru na Dunaju. Šah — nemška zadeva Svetovni mojlstri La.sk er, Rubinstein, Steinitz, Flohr in drugi bi morali prenehati igrati šah, kajti v mestecu Thumu na kongresu zbrani saški šahisti so sklenili, da je šah odslej izključno nemška, »plemensko čista« zadeva. Kongres je .sprejel »z navdušenjem« pozdravno brzojavko »ljudskemu kancelar ju tretjega canstva, v katerem naj postane kraljevski šah narodna igra združenega nemSkega naroda« ... Čitaite tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Sodnift Saeca In Vanzettila trmrl V NEW Yorku je umrl do svoje 6mrfci od policije zastraženi sodink Sa»cca in Van-z/Cttiia Webster Tavlor. Pobrala ga je možganska enrHbolija. Se m leto dn-, odkar >o ^a hoteli ubi ti z bombo. Te krat je bila njegova hiša močno poškodovana, sam pa je ostal k sreči živ in zdrav. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetost želodčne motnje, za-stajanje krvi. nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih, odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenči-ce, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravnike strokovne veličine iz-pričuiejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražliivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, urogerijah in špecerijskih trgovinah. Napoved ameriškega Ravnatelj Perkimsovega observatorija na univerzi v Ohiiu, astronom Hariain Stetson je del zjavo, v kateri pra/vi, da je po dol-goletmem proučevani ju prišel do prepriča-i-jja. da se bliža nova ledna doba. ki bo pov/močila nepričakovano preseljevanje narodov na zemlji- Severni in južni tečaj se bosta po nijegovi sodibi močno razitegni'a in led bo pokrl ves severni del današnjih Zedinjenih držav v Ameriki. Pa tudi severni Evropi se ne obeta nič boljša usoda. Tudi tfi kre ji bodo prišli v območje razš r-jenega severnega tečaje in bodo potisnili prebivalstvo globoko proti jugu. Madrid se hoče pomeriti s Hollywoodom Španski filmski strokovnjaki in meceni so imeli pred nedavnim dolgo konferenco, da bi določili, kako bi se dala domača filmska industrija dvigniti in spraviti na kon-kurečno višino šlo jim je pred vsem za to, da bi daTi domačim umetnikom zaslužka, da bi jih napravili neodvisne od milosti ameriške fi'mske industrije in da bi domačo produkcijo uveljavili tudi v tujini. V ta namen so zbrali veliko vsoto, ki jo je povečala sedaj tudi vlada z veliko podporo. Izbrali so filmskega strokovnjaka, ki i odpotuje v Hollywood, da prouči tam vse skrivnosti velikopotezne filmske industrije. Ni dvoma ,d« bo akcija španskih filmskih strokovnjakov in španske vlade imela popoln uspeh. Ugrabitelj Factorfevega sina pod ključem Polici jslr m organom v Chicagu se je posrečilo prijeti ugrabitelja sina milijonarja j Factorja. Žrtev šteje 19 let. u- bo oblegal: orodne tekme obeh naraščajev, tekme v odbojki, dvoie predavanj, med tema predavanj« br. Gat^la. izlet in zabavni večer. Prosvetno delo in telovadba tržiš^ega •okolskega društva sta bila v zadniem času «nak> ovirana zaradli prenavljanja soko'n;ce. Ker se v sedanjem ča^ na nobeni način ni dela rešiti naloga pos^ev:tv« novega doma v bskem času. da b: zadoščala sedanja oprema telova-Vrlce. sc je dri r^rtv en a uprava odločila renovirati in preslikati teiov«d,i'i-eo Dela sredo h kraju in bo zopetna slav-nos^np r>tvrvritev telovadnice v naik-a-rem lasu Pr te? priliki se bo uprizorila drama »Vzrok«. Oder bo prav tako prenoviva m opremljen z za stori zaradi- krajših ormo-j«ov in hzie insce.nacre več jih del. V resu ptenavliam.'a je izpolnil prosvetn" vvel Krt-Vovn'" nder. k: pa prinravlja z.a trvMo oko! oo prijetno presenečenje s tem. dn si napravi prenos1! ji v oder. s katerim bo lahke gostoval v vseki ves;cn". ki le ima električno luč. Knjižnioa »tk"l^kega društva te srrejui« hi šteje že nad 150 knjig. kn;i'žn -Jar So te dni nosili k vsem, fokolski misli naklonjenim strankam nabiralca s prošnjo, da darujejo odvisne knjige sokolski kniiž-n-ie. Ko bo knj-žnica urejena, bo MKoj začel« n^^jati knjige. Zgodovina telesne vzgoje in Sokolstva j® naslov knjigi, k,j jo ie epi«il br. V n-ko Zailetel. telovadni učitelj v Ljubljani n je -ršla v založništvu Učitftljiske tiskarne v Ljubljani ter rudi na 257 straneh razumljiv pregled telesne vzsgoje v sta*etn. srednjem in novem veku. Zgodovina Sokolstva pa je obrevnavana v posebnem odstavku v«e od ustanovitelja dr. Tyr?a do najnovejših dni v vscm slovanskem svetu. Fn-po-rocamo vsem br. društven, zlasti pa pred-rjakom in T>rosvefarjem to knjigo, ki jim bo zelo dober r>rpomočetk pri izvrševanju njihovih sokolskih del/nos ti. Cena ji je 48 dinarjev. Sokolja Če+R v Velikj Dolencf je priredba na ve!;komočni ponedeliek igre >Tri-je »fiarodema brivnica« in »Vede- ta«. 1 fpc^ b j zadovojiv. a poset ni za-dovnlieva.l. <"uifi ne huda krizn. k' jo preživ-Ča km^ko ljudstvo Četa se 7"»hvfl1hjje br. 5t"rarč,:»cai za pomoč pri mssflcrranki. DRAMA. Začetek ob 20 Pobota. Dame z zelenimi klobuki Sreda. ledelja. 23. ob 15.: INKI. Izvm. Znižane rene. — Ob 20.: Krog s kredo. Izven. Zn žsne cene. Ponedeljek, 34.: Gospa ministrica. D. Torek, 25.: Zaprto. OPERA. T.a^eipk <»b Robota, 22.: Pri belem konjičku. Izven. Znatno znižane cene od SO Din navzdol. Izven. Nedelja, '23. ob 15.: Parsttal. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 24.: Zaprto. Torek. 25.: Samson in Dalila. C. Red Sreda ima izjemoma danes svojo predstavo francoske veseloigre »Dame z zelenimi k1obuki< v običajni zasedbi. Komedija je dosegla popoln uspeh in se je s svojo veselnstio izredno prikupila občinstvu. Xa splošno željo se uprizori na belo nedeljo ob 15. ponovno pasionska igra INRI i g. Gregorinom v ulogi Kristusa. Za predstavo, ki je namenjena predvsem občinstva i« okol;ce, ve-ljajo znižane rene (od 24 Din navzdol!. >Parsifala« si bodo jutri popoldne zlasti lahko ogledali tudi okoličani. Uprizoritev Je prvovrstna in je dosegla pri dosedanjih predstavah veličasten uspeh. Vstopnice ee rezervirajo lahko telefonično ali pismeno pri dnevni blagajni v operi (telefon 2231). dvigniti pa jih je najkasneje danes popoldne. ker se bodo jutri vse ostale vstopnice prodale. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ®- Zaretek ob 20.15 Sobota. 22.: Študentje smo. Opereta. Nedelja. 23.: Študentje smo- Opereta. Zadnjič v sezoni, šentjakob-kn elcdališfe uprizori danes in jutri zadnjič v sezoni krasno slovensko opereto Metke in Danila Bučarja »študentje snint Delo je izvrstno naštudirano. Sodelujeta kvartet »Ljubljanskega Zvona« ter jnzz-orkester Sokola I. Kdor še ni videl te priljubljene operete, naj poseti predstavi. Vstopnice se dobe v I. nadstropju Mestnega doma od 10 do 12. in od 15. do 17_ jutri pa samo od 10. do 12. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota 22. ob 20.: Grofica Marica. Gostovanje ge. Marice Lubejeve. Znižane cene. Zadnja glasbena predstava na bloke. Nedelia. 23.: ^e li razumemo. Zadnjič v sezoni. Znižane cene. Marica Lubejeva, priljubljena zagrebška mibreta. naša mariborska rojakinja, ki ie na velikonočno nedeljo gostovala z ogromnim uspehom, ponovi svoie gostovanje drevi kr-t grofica Marica. Ker je lo poslednja letošnja glasbena uprizoritev na bloke, opo zarjamo na to predstavo še posebej. Iz življenja na deželi BREGANA. Na veliko noč je umrl v starosti 49 let g. Franc Jurkošek, finančni preglednik v pokoju. Pokojnik je služboval v raznih obmejnih krajih in povsod vestno vršil svojo službo. Po upokojitvi se je z vso vrnemo posveti svojemu gospodarstvu. Na velikonočni ponedeljek se je vršil pogreb, katerega so se udeležili domači Sokol, gasilno društvo. Sadjarsko društvo iz Velike Doline, f inančna kontrola iz Cer-kelj ob Krki in Brežic in mnogo domačega občinstva Od pokojnika se je poslovil v imenu Sokola starosta g. Pero Rajčevič, a pevski odsek Sokola mu je zapel poslednjo žalostinko. Pokojniku, ki zapušča ženo m tri mladoletne otroke, bodi ohranjen blag spomin! RADOVLJICA Sokolsko dništvo v Ra-dovij' ci ponovi v nedeljo 23. t. m. to«; o ob četrt na štiri popoldne opereto »Pri treh mladenkah«. Omenjena opereta se ponovi v nedeljo že četrtič in nepreklicno zadnjič! — Pri vseh treh predstavah :e operefa doživela kolosa e-n uspeh pri razprodani dvorani Izredno ljubka opereta, podatia tako v godbenem. igralskem kot pevskem oz ru odlično, je žela navdušeno odobravanje prisotnega občinstva! Kdor operete še ni videl, naj v nedeljo ne zamudi. prilike, prisostvovati poslednji uprizoritvi. Ne bo mu žal! Pričet ek točno ob napovedan' uri, da morejo zjunanji poset-nik i še pravočasno na vlak. S3NOVO PRI RAJ H ENBUROU. Dne 2. t. m. je Sokol priredil isro >Vodo< v šolski telovadnici. LgTa je us,pela izredno dobro, tako da jo je celo tukajšnji dopisnik »Slovenca« pohvalil. Pozalbil }e eamo povedati, da je Lsrro uprizorili Sokol. Nedvomno prav visi igralci zaslužijo pohvalo za svoj tru»d in za leno podane vloge. Umrl nam Je naS dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod kavamar po kratkem trpljenju 21. t. m., previden s sveto- tajstvi. K poslednjemu počitku ga spremimo ▼ nedeljo 23. t. m. ob 15.30 na šmihelsko pokopališče. Novo mesto, dne 21. aprila 1933. Žalujoči ostali. '■»VAiiVe« .. - •■ '■■m "I" SOKOLSKO DRUŠTVO NOVO MESTO naznanja, da je umrl 21. aprila njegov soustanovitelj, dolgoletni praporščak in član, brat kavamar t Novem mestu Njegovega, pogrebe »e bomo udeležili ▼ nedeljo 23. t. m. ob 15.30 korpor&tivno z zastavami na čmlhelsko pokopaliSče. V Novem mestu, dne 21. aprila 1933. ... .->,< t > '.*•■ '-'J^jfi-VSi-. \T1R2EJ. Sokol .ie priredil na velikonočni ponedeljek igro »Razbojnik Guzaj« v režiji g. Kožarja, šolskega upravitelja. Vloge so bile zelo dobro razdeljene in so jih igralci lepo podali. S to igro je Sokol zopet pokazal, da neumorno deluje na prosvetnem polju. Dvorana je bila nabito polna in občinstvo je igralce nagradilo z zasluženim ploskanjem. Režiserju in igralcem čestitamo! ŠPEDICIJA ©CARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telef. int?rorban 24-59 Vllharjeva c. SS (nasproti nove carinarnice) LJUBLJANA vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. Telef. Interurban 21-57 Masarykora c. 9 (nasproti tovornega kolodvora) 153 GOSTrr.^TčARSKA ZADRUGA javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni član in odbornik, gospod po kratkem trpljenju v petek 21. t. m. preminil. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu. i opustitve trgovin® prodam vso zalogo kratkega blaga za polovično ceno. Trgovina se lahko vodi tudi naprej. Lep lokal na prvovrstnem prostoru, 2 veliki izložbi. Lokal se lahko prevzame s 1. majem 1933. Potreben kapital cca Din 50.000.— za drugo sprejmem tudi hranilne knjižice dobrih denarnih zavodov. Pojasnila daje: DRAGO CERLTNT, modna in konfekcijska trgovina CELJE. 5219 33R I umn ULLJUULLAxrxi3 Kakšne bolečine mi delajo kurja ečesa! OdgDvor: Stopi v lekarno, drogerijo, pa si kupi BURGIT obilž in boč rešen bolečin. škatlico po Din 4—7, večji za trdo kožo na- podplatih Din 5.—. BURGIT eol za večkratno kopelj Din 6.—. BURGIT obhaja letos 25-letnico, to Je dokaz njegove moči. Zastopstvo BURGIT-a Novo mesto. 5217 □ □ G □ □ □ □ □ innnrTTTrrrTTTnrTg^ i « i l a n i b ii i b t n » « n » i . y rrmnn DR. RUTAR IGNACIJ, odvetnik na Vrlmlkl, naznanja ▼ svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da Je naš iskreno ljubljeni oče, soprog, stari oče in tast, gospod posestnik na MRnem-Bledn v 86. letu starosti, previden s svetotajstvi sv. vere po kratki mučni bolezni v četrtek, dne 20. t. m. izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v soboto, dne 22. t. m. na Bledu. m Bled-LJubljana, dne 21. aprila 1933 5215 bo ».jutrovi« mali oglasi najcenejša nakupovaJnlca potrebščin. Danes priobčite oglas, jutri že prejmete Številne ponudbe. Vodovodni odbor za občini Gor. in Dol. Logatec razpisuje oddajo betonskih in vodovodnih del za priključek novega studenca k obstoječemu vodovodu v Logatcu. Popis in načrti so skozi 14 dni na vpogled v občinskem uradu v Dol. Logatcu med običajnimi uradnimi urami. Odbor si pridržuje oddajo del ne glede na najnižjo ponudbo. Vodovodni odbor v Logatcu. Načelnik: VOUK HUBERT. 5216 V 0 oevolHvd* bre* operaoij«, bre* btHpfan. brei ovire t poVlij.i 0-rt.-ro.iHi. potom, ?iin*> z u,f>o.rabo nM>;ih avstrijskih in nemških patentov (Avstrijt-ki pateart/i liTCes. 115.037 i.n 127.M8. a mišk i tetw SJ20S2 im švi(awki patent 108.»78) svojega trpljenja in težav. Brenpladao '.n ttevbvoiao predvaja zd^a-rtjeujt. v krajii: SPIELFELD-STRASS: v gostije Kaech'; v £p«jn, T 8Te9t©ft»iwic. t četrtek, Ane 4. imaja mrd 8. io 2. aro. E«k» vsak dan doepevajočih zahvalnih pisem: %t snom let ofcremtmjnn« e kilo, kj se j« veda« v^la. sem na priporoči!« npo- rabiia StKŠfenederj^v^ patente in ia.m«we«n i radoetj« ufo-toviti, je moja kiia že v kratkem 6asu docela iiginila. Sem e*vt žirlimija in torej svojim bivšim sotrpiniom odkrjto pr»porof«in. 4« m nabavijo Str«ifenftd«r-je^e patente Maria Fabnao. Aitenmarkt bei Filrstenfeld (Os^tmrk), dw S6. februarja — Potrjen« po župnem ura lu Ai tenmarkt ' IVyvoHt«, da -ratn pošljem »vojo poj«Mi,u-oi6« ii astr^rano bro §u.ro proti vpoelativi dvojo^pa pie«m. poeta n«*>bre*&o in breipl«4»o. Pozor pred potvorbaml! Pazit*. pro«iin n« na noj« in* m moj* 4*l«l»tn* prak»» v A.v»triji m n« moj. itjiiTijlf p«t*iM«t — Ttai« m kih trpeči« m oaSK »4r-tžitw» »rojiib trta v i njuitoT« up«rab». 6lt0 F. G. STREIFENEDER. Fiirstenfeld bei Miinchen. KMETSKA POSOJILNICA NA VRHNIKI naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni in zaslužni član ravnateljstva, gospod HtO omotar notar na Vrhniki danes preminil. Blagopokojnika bomo ohranili v hvaležnem spominu. Vrhnika, dne 21. aprila 1933. RAVNATELJSTVO Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo, da je preminil dne 21. t. m. po dolgi mukepolni bolezni naš dragi soprog, preljubi skrbni oče, stari oče in stric, gospod nton Komotar notar v pokoju v 79. letu starosti predden s tolažili sv. vere. Pogreb predragega se vrši v nedeljo 23. t. m. ob 4. uri popoldne na farno pokopališče k Sv. Pavlu. ŽALUJOČI OSTALI. W. MECKAUER: 44 Hana išče Roman. »»Da, a ločila sva se v popolnem soglasju.«« »To je vendar čudno. Zakaj se je gospodična Vollscheidtova tako mahoma sprijaznila z izpremembo vaših namenov?« »»Najbrž je upala, da dobi od najinega skupnega prijatelja obvezalo obljubo zakona. Razen tega je bila pa zelo samostojen značaj.«« »Tedaj je imela še enega ženina? Kako je ime temu velikemu neznancu?« »»Nerad bi ga imenoval.«« »Ali je bi-! morda gospod doktor Man s Schr&ter?« »»Če je to ime visokemu sodnemu dvoru znano, ga nimam za kaj skrivati.«« »Nikar se lahkomiselno ne izgovarjajte nanj, prijatelj. Doktor Schroter sicer danes zaradi bolehnosti ni mogel prm, a čez nekaj dru bo po zdravniški izjavi vsekako zmožen zaslišanja. Konec koncev niste mogli zanesljivo vedeti, aii bo doktor Schroter sprejel nevesto, ki ste mu jo bili namenili.« Spet se je zaoulo h ah >j a nje. »»Ne, tega res nisem mogel zanesljivo vedeti, ker sva z doktorjem Schroterjem sovražnika.«« »Mislil sem, da je vaš prijatelj? Dr. Schroter se je sam ponudil za razbremenilno pričo. Ako je obrambi kaj do tega, ga lahko zaslišimo tudi po komisarju.« Ta novica je obtoženca vidno zmedla. »»Sam se je ponudil? Izpovedati hoče?«« In ko ga je predsednik predirlpvo pogledal, je h.tro dodal: »»Z doktorjem SchrOtertem sera kne4 nekoč zadevo, ▼ kateri je šlo za življenje in smrt.«« »Potem je res čudno, da vas hoče razbremeniti. Ali je mar taiko natanko poučen o vašem življenju? Kakšna je pa bila ta zadeva, ki ste jo imeli z njim?« Kosterjev obraz je otrpnil. »»To ne spada semkaj. To so računi med nama dvema.«« Zagovornik je priskočil obtožencu na pomoč in izjavil, da odno-šaji med doktorjem Schroterjem in Kosterjem ne spadajo k stvari V obče začudenje je naznanil, da obramba ne zahteva zaslišanja te razbremenilne priče po komisarju. Predsednik je nadaljeval: »Opišite nam zdaj dogodke, kaikor so se po vašem mnenju vršili tisti večer v stanovanju gospodične Vollscheidtove.« »»Bilo je takole. Okoli devetih sem prišel na njeno stanovanje. Ni me pričakovala, in tako sem. kakor že nekajikrait, našel pri njej dva skrajno sumljiva individitja, ki jima je bila očividno postregla z likerjem in prigrizkom. Urno sta se odpravila, ir jaz sem proti Elzi Vollscheidtovi resno grajal način, kako zbiira svoje novice nz berlinskega podzemlja.«« »Ali se vam zdi mogoče, da bi bil hotel kdo i-z teh krogov spraviti gospodično Vollscheidtovo s poti?« »»Ne vem. Prav za prav se mi niti ne zdi verjetno. Pokojnica je bila tem ljudem predober vir zaslužka.«« »Nadaljujte, prosim. Pravite, da ste jo ošteli?« »»Da. V nasprotju s svojo navado je bila v deti vsa skesana in se je celo razjokala, česar pri njej še nisem bi'l videl. Vprašal sem jo, zakaj je tako zbegana, a vzroka mi ni hotela povedaiti. Nazadnje je jela govoriti o nekakšnem pismu, ki jo ue razburilo, ker je pomenilo zanjo veliko razočaranje.«« , »Kakšno pismo je bik) to?« »»Ne vem, ker mi ga nii hotela pokazati.«« »Ce maslite, da ras to pismo obremenjuje, imate pravico, da s« branite izpovedali o njem.« »»Nič drugega ne vem kakor to, kar sem povedal. Vsebina pisma mi je neznana.«« »Ali niti ne veste, kdo je bal pisec?« »»Ne!«« »Morda gre za neko pismo doktorja Schrotenja?« Obtoženec je spet osupnil. »»Doktorja Schroterja?«« »Takšno pismo se je našlo med zaplenjenimi papirji. Tukajle je. Odposlano je bilo dan pred pokoj/nicino smrtjo, tn očividno ga je dobila prav tis® dan.« In predsednik je prebral pismo: »Draga Elza! Včeraj, ko si bila pri meni, sem ti zaman izkušal ustno razložiti. Kar ti imam povedati. Bolniška okolica in oslabelost sta mi branili. A treba je izreči besedo: sama veš, kak udarec je zadalo tvoje nepremišljeno, ljubosumno dejanje najinemu prijateljstvu. S tem. da si moji spremljevalki na atelijerski veselic? pri Sevarinu skrivaj spustila svoj prstan v nedrje, si spravila v nepriilike človeka, ki mi je neskončno drag, kakor si že takrat pravilno uganila. Hotela si jo ponižati v mojih očeh. a kako smešno malenkostna je bila ta misel! To, da si bila zmožna take misli, je le še poglobilo prepad med nama, in zdaj si moram odkrito priznati, da me ne veže s teboj nič drugega kakor hvaležni spomin na tvojega očeta Dama. ki si jo hotela očrniti pred menoj kot tatioo, je našla pot do moje bolniške postelje. Zavedam se, da je nastopil v mojem življenju odločilni preobrat. V tvoje roke položim svojo usodo. Ako vztrajaš na tem, da izpolnim obljubo, ki sem jo dal iz hvaležnosti, tedaj ne morem preklicati svoje besede in je tudi preklical ne bom; a hodil bom poleg tebe kakor tujec, na vekomaj ločen od tebe po neizmerni različnosti najinih duš in značajev. Odloči zdaj, tvoja beseda naj naju zveže ali razveže: ti ali Hana Reinholdova? Sprejel bom tvojo razsodbo, lians Schroter.« Cene malim oglasom Zenitve Im dopisovanj*. kmU »neda Dtn Z*— ter trikratna prt-Mofbtna tm Ufro Ji cm dajanje uu/ova Dtn i-—< Ogitmt trvov*tr tek«, če *e * oglasom nudi tasInteK oziram*, če te Me potnika. Kdor ti pa tema rubrikama IIie raslaikm oft tlnib*. plača aa Za odgovor v znamkah rtakn besedo 50 pm Pri oglasiti, M n teračunafo po Dtm L— tm beseda, te zaračuna enkratna pristojbine Dtn 5.— M Ufro cS tm dajanje naslov* V m ostati oglasi modelnega otmčmfm te računajo po SO pat tm vsako beseao Enkratne pnstofbtna te tifro mH zm dajan fe naslon* pn oglasih. ti te taračunato po 50 por tm vsako besedo tnaia Din 1—. NafmantB prt oglasih po 50 par tm besedo, fm Dtn 2flU—> trt oglatih po I Dtn tm besedo m Dtn 15.—. V te prirtnfhtrte tm male oglas* fe plačah pn predati naročila, roma hh te vpnslttfi r otsmo obenem t «»w*//om VsjLk» t»t*wi» SO sa da»»nts na.^^va ia Hfto pa S Dia. par; »'i ti) Postrežirico rabim za predpoi danske are. — Prestavite se j« pri Vf-fu='-;,r-n v Lev6.*„iikO'Ti ul. št. 23/111. 12667-1 Tkalnega mojstra sprejme Tkalnic* jute v Krairju. 12827-1 Gospodično k" veseij« do učenja, d-"+wr posluh. »-aro 145 do 30 let. potrebu jem za' t.a.m-bnraško giarbu. — J^iks Ei»ih. Fara ori Kočev;u. 12565-1 Trg. pomočnika romane stroke 9Dre:'ro*ni takoj. Pomene ponudb*- i r»fMwt«"»«r." na: And. E:*- ba^her. Laško. liitj-l pomočnica • rwir let"! jnr3ks-e, d-nlv* Hiamfakturisuuja zmo?.n« tudi epe^erije. dobra račn nar:M*rE sp''-'r.a, dobi ta-koj P*>Tmdbe i:'fr» »Trg "b v-crn'f;c ihi 0-^'jisni od^iek »Jut.ra«. 1250C-1 Plačil, natakarja • Uf«ijo 10.000 D%n. ta p>':e*.rK> ;■-č>- bote-i »CflOt^al«. iia kar^ka 13405-1 Trg Natakarico i UMUjem »f»iiš ki k*j ka sprejm»TB v stalno ihr/.bo n« B!f-Sn. — IVnudbe n:i og''' = . odd"|fb »JuinR« s«>4 >5f»t«k«n«<. lž->>7 -1 Kmečko dekle vaien«- Jlmnja in hrš::ri h d-^!. ^nt iakoj « poipn- .Trti oskirho v hiši. — P/vrwidbft na naeioir: M« Kr«rvj, PMfr«Cr£a popravil, ra- » 1. ma}~iTi. Že prej :rr.a prtvd r-^t. Parna ža«« L^"* pri 1'^jčanah. 125^1-1 Mesar, valsk. orirejmem i-m. da j«-va f. p-ijaT.f-n P'«ind>bf B Hi- m' a kftj^va m prekafe-pomoemka j t* na R.ri ni'-:a t'tzf-a. star 25—% V--ia hjip^ov: To-nfl 'V. rr-^^ ■». - pre-. Mokronog. !2674-1 Hišnika t rtrt ^T.-.a. f m v h:š:. ^-»'Tn t 1. arajem. P»m»ihe mi ^^TdtJ. n-i-i.-k >.I'r-ra< :»■>'! »Trerpn-vej-en«. 12fies-l Tkalske mojstre prv-or-ptn-e i S č- e ta tako-i tkfllir«** p»- ttuin3"b ir.rfplkcfv v S':o-ve-d .ji. — Onr" z d«vvoJ;>.n:MTi # t a 1 D e e a hčran a imajo p-fnin^Pt. Po-nn-dbe t n\-bin.;!f;mi pf«dat.ki na ^jla-s. ©»idelek ».Ja"rri< pod šifro »TkaVki w> 12C9B-1 Pomočnico jem* n.a šivalni sr.r®j mirpjmem ti C^.vvSki resti if i', dvorišč. 127^8-1 Foto. pomočnik fca) dober n"j-tr.injii io zunanjf operater, tfcob! takoj siufbo Ponudbe na oddelek »Ju\rs< pod »Fo-to^raf«. lt«Sl-l Trg. pomočnika ln učenca isp-ejme %trirovina n® G-oren>.kem. Po-nudbe na og er. o-M^ ek >J'ntra« pod »Agit-en !.V,<. Šiviljske pomočnice 'e p-vi»vr«tn>e ■sa-m^tojme d»»iavke smejme tsko-j in tfvjiacV Rr>di{. M- IdoSfeva 10. 127UJ-1 Brivsko moč njoS-ko že-n^ko, ki dobm bri'je in o«i:«iulira, sprejme 1. Križka. Nov« mpito. Na^janite ptj^oje. 12*509-1 Služkinjo ifl |x>i;.aon, vaieivo kuibe i® o^>ravijan;a v^eh bi«nih drl. sprejmem tako-j Ponudbe na oe*a«. oddelek »Jutra« »Zelo pridna« 1-2756-1 1 iš^* mw>T4i uot. j p^a&a n r*ak« f .5*' par: aa 'lajanj* m Šifrt> J Din — Kdr<-jetft» pomika, pl»--Va bc^e^ttf po 1 Dhi^ t« dajauje o»*ioTa ah »a iifro m S Din. (5) Zastopnike ra nabiranje iianov Kre-ditme zadrug* za poe^ojila v gotovini in po^nurMtinske pom. "ine b'agaj;ne. pod naj-uprvdne^inK po®»jS — se fnrejraejo za vse sojine ikraje in ve^je kraje bivJe K-anjpke. Predmort imajo dri. vipokojpnei. Saum n-^ne P">nn-dibe z navedbo osebnih pHa tko^ in referenc na ogiae. oddelek »Jntra« pod šifro »KredtH v go-tovini«. 1?*M 5 Iščem potnika ki že potuje za kaiko firnvo po Jugoslavijo, kateiremim bi da! nekaj vz.o>rce»v t»"2.k;h delavskih feviiev, ročnega i®deika, proti proriašji. — Prodaja «mc proti gnto-v?tb. Ivao Maier, Lj,ubi>o, Mizar, vajenca idravega. posteinega m wia- tajnega. t dobrimi šo-iski-mi sprii-evaii, z vew> ot>krbo v hiši sprejme Avg. Pri-siio^nc, etrojim) mizarst-ro v Tržiču. 13653-54 Trg. vajenca ^rejmem takioj. Prodnat imajo zimožni vrdrže^anja poiovidne braae. Poai-ud.be n« »gias™ oddelek »Jutra« šifrio »M-ešaoa stroka«. 13510-44 HM-* 1*4« nu«JiiSkA, pla«1* M vsak® be**--do 30 par; nasiov aH šifro 3 Dio. — Kdor bodi taslntek. pa ta »saku b?"»ed>o 1 Din; ia dajanj« na.«!«^« sa S?ft» p« 5 Din. (!f) Katera goopa aii g^rspudi-Jna t Ljiiblja.m bi pr+-vize!a delo teprha 1.60 m širim« » 2.20 m doiime v keMim z umeit-iv> gr-iio^ — P^-nndbe i navedbo cene na og'astri oddelek »Jutra« pod znamko »Le(K> de i o«. 12532-3 Avto^moto Norveško ribje olje najfinejše, sveže, vedno r zaloigi. Naročila to&no proti p'rraetjn. Piecoli, Tjrše-va (Dunajnka) cefcta si. t>. 68-6 Zidan štedilnik na tri ptešoe, ao-br« i>hra-njen, pripravem za večje gotšipo-diinj^tvo a'i gne.tii™>, proda rokiajn lii»zinaji. (iiedaliSka al. 8. U678-6 Ključavničarstvo z visenj j^otrebmmii stroji, radi boleithi prodam. Na-g'nv fiove ogiacuu oddelek »Juw*i«. 12o70-tt Žago vodja samoFtftj^n in z večletno p-ateo, želi hk-imo na žagi — tndi kot skladiščnik ali ninoipulant. Ceaj. ponudbe na ogas-ni oddelek »Juitra« j »od »Žagovo-dja«. 1266S-2 Mlada sobarica ki z na 5 j*'iikov, išče me-eio v letovišču. Pooudbe na ogiae-ni oddelek »Jutra« pod »PotuiieJii na lastni trošek«. " 120&3-2 1 Dio. ta daja*ij» alt sa Hitra pa B Dn. fi«1 Prodam vlogo (4«.500 L>wi) LrB'bi:j. kreditne banke, z 20 % popiif ta. — Nasio^ pove oglaeni oddelek »Jutra«. i2i»4-16 Z vlogo 50—100.000 Diin žoiim pondoiežbe pri prvm^-re^intim podjetju. Ponudbe na og'o&ni oddelek .Tntra« po-j zrna oko »So d ri-ovanj e 3?«. 12673-16 Vanka bmed« t Din; t« dajanj« aouMftr« alt n ta av-totaksi. ngodiK) naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Juwa« p->d šifro »Alfa«. 1-2431-10 Motorno kolo anamike »FN.« 360 cvm, t novo pnevmatiko, davek ic banoviineka taksa p1 ačana. ug'>ditw> prodam. Vprašanja na uaslov; Zvwiar Franc, avMvpodj-etmlk — Sevnii-a Planina. 1265S-10 G Th. Rotman: Vrtismrček ia Šilonoska m delu >Oh. bedak, lesena punčka vendar ne more govoriti!< je dejala šilonoska in prav je imela. A komaj je tako rekla, je zaškripal pesek na vrtni stezi Dakle je prihajalo. pravo človeško dekletce, lastnica vozička in punčke. Svrk. švrk! sva bila skrita pod otinčk'nim krilcem. Lokomobilo Lst»z ali Wolff, 35—,50 HP kupi p a- r n a žaga Anton Freiber, Jfedelišče. Medii arorje. 12-^S-lO Pr&dam OgJaai trg. značaja po 1 Dia beseda; ta "is ianj* »as tov* n Hira S Di«. — Oglasi socjaJneim inaČAja vsa ka beevoda 50 par; sa dajanj« o&surv« aii ta iifno pa S Din. (6) Valvasor stariineki šah iz slon proda Tiiian na Šv Petra c. 4. 12750-6 Otroške vozičke »lo-lioke. n« jmovejše. šiport-rie bele, igral,oe vtwiiVke iu trioiikle do-bite najceneje v trgovini M. Tomšič Ljubljana, Sv. Petra c. 52. 12426-6 Več šup in barak •lobro »branjem*! im i »peko k-ritii je ngodmo naprodaj. — Ena šupa sama iaj« tadoe-ti st avbnega m a ••erijala ta manjSo hišo. — Vprašate v trgovini Koli p k » Ljubljani. Dunajska ee-ata 4/1. 12737-* Družabnika i večj« v»(MO, katera »e za vami e, t-prejm« staro-vpeljana to^-a ma pleten™ i.n trikotaže, ponu-dbe pod »Sigurnost zajaončena« ua oglTt--»i»i odd«Jeik »Jutra«. 12SS>5-16 Vsaka besed« 1 Din: »a 'lajanje oaaJora aU »fr« pa 5 Din. (18) Redka prilika za neveste! popolnoma nova spalnica ia jedilinica, kombinirano s kavkašk.0 korenino, kuhinja in predsoba, vse najmodernejše oblik«. p»liiUia,ii.o — nad,i premeščenja zelo ugodno naprodaj. Nras'ov pove oglasni oddeiek »Jutra«. Vsaki tK*e<1* 5« par: ta dajenje naglim tJi. aa Iifro pa S Din. (2) Pozor, trgovci! Nudi se vam mlad trg. pomočnik, lziičen v me-Sani trgovini, dober ma-ntifakturist ter Izvrsten prodajsleo. Sem dober avtovozač z dobrimi spričevali z civilnim ln vojaškim Izpitom ter zmožen vseh avtopopra-▼11. Po potrebi zmožen kavcije 12.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro j-Vsestransko uporabljiva mofi. 1172'j Prekajevalec pr vov-"»ten in samostojen. iSne mwto, — P mi itd he na odde,r,k »Jutra« pod »Prekajevaiec«. 12600-2 Pisarniška moč etarevša (351. bilancistka ln dob-a koree.p'-ndentlnia. e trgovsko in bančno praks.0. zmotna več iezkiov. želi primerno zaposlitev — celodnevno a K pVd ne-rno. Dopise pod šiifro »Serozno« na ogla-snii oddelek »Jn*ra« 12008-2 Stavbo vodja sajfKvitoiem. m risar, z ve? Iettio prakso v visok;b in nrlzkih sta vb a, h. vešč v podzemnih iu vodnih delih, išče zaposlenie. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vodja«. 12<>S0-? Bridki pomočnik nlad. i55e službo. Nas^top' lahko takoj. Vučko Ivan. Gaberje št. 37 pri Celju. 12742-2 Krojaški pomočnik začetmik. ;šče »luibo. — Franc Hrup. Kostrivnica — pošta Podplat. 12672? Pridna mladenka želi zaposlitev čez dan. Šla bi tudi event. v m.ekarno aid gostilno. Ponudbe na oglas, oddelek »>Tiutra« pod »Po^teua«. 12735-2 Vsaka oe»e4a 1 Din, | sa dajajij« oaatnra ali j ia šifro pa S Din. (30) j Kupim posestvo obstoječe ii vimegrad« *a-donosn;ka. njive, travnika ia nekaj taraščenega go-i da. vse v enim kum.plt-k su. ležeče od Celja do Slov. Bistrice, n« daieč od giavne ceste, pl«^am tako; v gotovini. Ponudbe na oga*. oddelek »Jutra« po o značko »Posestvo 500.000« 12580-20 Zemljišče parceJirano a:i sikupno, v iepi le^i in na »elo lepem kraju tik postaje Leece-Bled prodam. Kupen pozor! Naslov t oglismem oddeiku »Jutra«. 11752-20 V najem dam hišo m i<-ailjižče ta obdelovanj« vrta, na ie,peon kraju Ti-sata. takoj po dogovoru. Poja«ni'a daje Fraajo Stu-drnac, Trsat - SuSak. Strni ič ki p« 17. 1237V-20 Hišo s trg. lokalom trafiko, vrt.om in travnikom, na najlepšem ln pro-meitmem kraju po.eg farne cerkve v D-avska dolini pr<»dide!ek »Jutra« pod šifro »180«. 16676-20 Hišo eno- ali dvonadstropno, po vojn« rdano, kupimo r Širšem oentrn Ljubljane. Pismene ponwibe z vseu»i podatki i« nej-nižjo ceno na zadnigio Postni dom v Ljubi,« ni." 1^7a8-20 Parcelo podolgovato, do 50O m', v širšem centru Ljubljane kupimo. Pis-mrne ponudbe t vst-mi podatki in najnižjo ceno na Zadrugo poštni dom v Ljubljani. " !2729-.'0 V&a&a beaeda 1 Dtn: M dajanj« naslov« ali za šifro 5 L>in Modist. trgovina zelo dobro uspevajoča, v središču Maribora, dobro im stalno japus-iena, t veliko zalogo gotovega bla-gr. pramen in naš vev. s pripadajočim inventarjem radi dmžlnskih razmer |>o zelo ugodni Ci-ni naprodaj Za lokai nraka najemmina. Cenj. ponudb' pod značko »Hitra oiiločitev 25.000« na podružnico »Jutra« v MariSiru. 12746-19 Lep lokal priipr* ven tudi za kr^.jača aH eno^obno s*,i n,ovinje s štedilnikom, oddam takoj v Ma-iboru. Tržaška e. 54 — Lnforniac.ije v Kiavniški ulici 5. Maribor. 12744-19 Lokal za modistinjk) v katerem »e ie 25 let na haja t« obrt. t stanovanjem, t prometni ulici een t.ra mes-ta oddam t avgu s tom. Naslov pove ogla «nr oddelek »Jntra«. 12649-19 Skladišče v najem Nar. gledališče t Ljubljana išče za shrambo svojih kulis veliko, prostorno in razmeroma visoko skladišče za takoj. — Natančne ponudbe naj ee stavijo na gi .■.ia',ig'fls. oddelek »Jutra« [w>l šifro »Atelje«. 12724-19 Vsak« tn»«1-17 Stanovanja Vsaka beseda 50 par. aa dajanj« naslova ali ra Wrt> t Dia. (21-al Enosob. stanovanie z elektriko, za 350 Dim mesečno oddam z majem v Starem Vod matu. Domžalska ces,ta 1. 12727-21 Sobo odda Vsaka beeeda 50 par. sa dejanje naslova aH sa *itzw 3 Dio. (23) Opremljeno sobo s posebnim vhodom, b izu Sv. Krištofa oddam. Naslov pove oglasni oddeltk »Jutra«. 12614-23 Sobo strogo separirano. s kopalnic > :o kiosetom. vse pod sni-in ključem, v novi hišn. solnčna lega. oddam m mi isebi takoj. — Vprašat: v Dvofakovi niici 12. pritličje le*iK>. 11772 23 Opremljeno sobo t posebnim vhodom im souporabo kopalnice oddam takoj v v,iid na Pru'ah 27. 12502-23 Svetlo sobo z e^ektr. razsvetljavo ter 1 ali 2 posteljnmr.. event. prazno s souporabo kuhinje oddam na Poljanski r.-tvii št. 31/1, desno. 12601-23 2 pisarniški sobi veliki, takoj oddam v c-en tru. Nas-lov pove oclas-ni oddelek »Jutra«. 12707-23 Diskretne« zuačajneg prijatelja d-oito- ra mi*d:cine ieii si 291itna poročena dama, ugodne pojave, toda u zak*ii!« nezadovoljna. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »/.črnske bolezni«. li46i>-24 Vsaka Oene-ta 1 Din, » i sa dajanj* naslova aJi | ' m Sifr« na * Dim J Pisalni stroj z l-epo pit«vo. u g< -dno na prodaj v Gledališki nllei št. 8/1, desmo.__1271 i-c9 Šivalni stroj za 700 Dim naprodaj v 9n. S'šta". Zeleznikarj<'ve š4. 6. [«ri šolj. 12690-29 Vojni invalid Ivan Kokalj ki jc siaiSnl pri 55. avstro-ogrskem peš|>o ku v Gal -ciija, ter bii drne 14. juiija 1^15 ranjen v Lnbitiu v Galieiijii, prosi »voje bivie tovariie, ki so ečniili skupaj z njim. za nas.ov. — Kokalj Ivan. vojni invalid. Trbovlje-Loke Mev. 179. 1C630-31 Vsa,t» t>«B«ia | Din. ta dajanj« oasJova alt ra Mfro r>« fi Din (87 2 vezani sobi lepo opremljeni, v najlepši legi blizu opere oddam noljšema zakoncema ali gospodičnama. Telefon in kopalnica na razpolago. Naslov pove ogiasni oddelek •Jutra«. 127-3 23 Opremljeno ^obo H sto ta zračno takoj oddam poJeg Tabora, Vrbov-4eva niica štev. 9/1 desno. 12751-23 Opremljeno sobo popolnoma separirano — s parketom im elektriko, cki-dam samo stalnemu gospodu. Naslov |x>v97-žl Dvosob stano"an'e s kuhinjo in priitnklinam'1 oddam š 1. maje® v Ko obnovi ulic« U. 12692 21 Trisob. stanovanje $ kopalnico in pritikHnami oddam za majev -ermin v P'ežakov,i ulici 10. pritličje levo. 12722-21 3 gospode ali dijake »prejmem takoj na sla.no-vanie na &v. Petra e. 46. 12752-23 r/j» VsaJta bnMXla 50 pa.r; sa da>aaj« oaaJova alt sa iifro a Din. (2&-a) Sobico z vre oskrbo, iščem za ta koj. Ponudbe t navedbo cene pod šifro »Sredina«. 12887 23'a k sak* ftt»«ed» 1 Din ■> dajanj« naslova aK sa iifro pa 6 Din f£7. Konja za ježo starega 4—6 let. k » p i m. lV«»udbe na nas-lov; I. B.. Ljubljana, Vrbo v cev a ulica »t U. 12758-27 Dopisi Vsak* b<»eA» t Din. sa dajanje oaalora aK *ifr« pa 5 Din (34) V zakonu nezadovoljen iščem istotako go«po ali gi fSp^idično od 3/i—45 let. po možn^osti bolj močne |n>st4ve. iz Gorenjske al Ljubljane. Cemj. ponudb»- s polnim naslovom m sliko, ki »e vrne. na og'asni od d-elek »Jutra« pod tnačk, •.Sprememba koristna« — Stroga tajmost za amč'-na 12669 24 Mizarji, pozor! Dospele so jelševe vezane plošče kvalitete BB, katere dobite pri nas po najnižjih in konkurenčnih cenah. Tvornica „U K O D44 LJUBLJANA Tvrševa cesta 31. 5009 Vsaka beserla 1 Din: ea lajanj« naslova ali »4 šifro n* S Diu. (3PN Slamnike tadevj« novosrti. od 60 Din naprej priporoča salon »La fenume Oltic«. S-.-leuburgova ulica 60. 12652-30 Mojstrica kozmetika Slava Grfl Beethovnova 15 — parter ;v-.s a ■ vie nebotiAnitovffc zgradb) se priporoča senj. občinstvu r« na jmod^mej-šo n^go ob-aza. 12476-30 Dober svet |e zlata vrdleie zato priporočajte ob vsaki priliki »Jutrov« mali oglasnik. Pn oslabljenih živeih se uporablja fizijološki ekstrakt iz živalske žleze zdrave in močne živali (>KaIefluid< >. Ta ojačuje sekretarno delovanje vseh žlez, »Kalefluid« se priporoča v vseh slučajih, kjer je delovanje teh žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega. Jači živčni sistem in krepi organizem. Uporablja se pri oslabljenih živcih, izmučenosti in polni ne-vrasteniji. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovič. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Odobreno od mirn. e"*. po«, i nor. »dr. 5. br. 5S00 od 28. autrca 19-iS. ^(tS S Zelo prostoren, enonadstropen Drva asi premog pri IV. SCHUM1 Dolenjska cesta retelon šL 295j V saka t>**stHla 1 Di n; ea lajanje naslova aB u *ifro pa S Din. (Si) s poleg ležečim vrtom ob glavni cesti ležeč poceni naprodaj v Kočevju. Vprašati oglas. odd. »Jutra«. 5206 Pozer, gostilničarji, i Bermet \ino črnino te FruSke gore nudi B. Marin kov, Sr«rnski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljš« zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B Marinkova, Sremski Karlovci. Fruška gora. 302 Poziv! Pozor! Prosimo, da nam owi, ki nam .ahko nudi točne po d a-tke če možno ns si