štev. 19. V Ljubljani, 15. oktobra 1926. Leto XLXII. Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. tf se orna: Oddaja živinske soli. — Poizkus s prof. Čermakovo „žlahtno ržjo". — Kaj je s konserviranjem zelene krme? — Odstavljanje telet. — Kako je ravnati z moštom cvička? — Napravimo si dovolj domače pijače! — Sadna razstava v Ptuju. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijskc-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Književnost. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Oddaja živinske soli. Državna solarna v Bosni nam dobavlja večjo količino drobne rdečejživinske soli pod sledečimi pogoji: monopolna cena za 10.000 kg (1 vagon) živinske soli znaša....... 15.000 Din 200 vreč po 50 kg a 16 Din..... 3.200 „ režijski prispevek........ 300 „ 10.000 kg soli stane tedaj na mestu solarne v Bosni......... 18.500 Din Pri naročilih izpod 10.000 kg se zviša cena za 250 Din pri vagonu. Žel. voznino od solarne do namembne postaje plača prejemnik. Plačilo za sol je poslati naprej, sicer se naročila ne vpošteva. Navedene cene veljajo le za takojšnje prijave. Poznejše naročitve, ki se morajo izvršiti1 iz vskladiščenih zalog, bi se morale računati za 500 Din pri vagonu višje, da se pokrijejo stroški prevažanja. Opozarjamo na vse to naše podružnice in člane, da se vedo pri svojih naročilih ravnati. Kmetijska družba za Slovenijo. _ v Poizkus s prof. Čermakovo „žlahtno ržjo". Posestnik Janko Reš v Mošnjah pri Radovljici je 1. 1925./1926. izvršil poizkus s prof. Čermakovo »žlahtno ržjo" (Edel-Roggen). Posejal je 31. oktobra (!) 1925 2AV-Z kg tega semena na ploskvi 17 arov. Njiva je bila dobro pognojena, predsadež krompir. Rž je ozelenela v osmih dneh, nakar je zapadel sneg. V marcu 1926 je posejal med rž korenje ter parcelo prebranal. V početku spomladi je bila rž še zelo redka, pozneje pa je razvila nenavadno bujno rast ter dosegla višino nad 2 metra. Rastline so se do šestkrat obrastfe. Bilke so bile debele in trde, tako da ni rž skoraj nikjer jjolegla. Klasje je bilo močno, dolgo in polno. Zorila je počasi, najbrže vsled zapoznele setve in bujnega ob-raščanja. Rž je dozorela še-le sredi avgusta ter je znašal pridelek na ploskvi 17 arov 332 kg zrnja, t. j. n a površini enega hektarja 19% met. cent. 1 hI zrnja je tehtal 78 kg. Slama ni bila stehtana, vsekakor pa je bil uspeh pri slami še večji, kar lahko trdim že na podlagi cenitve v primeri z domačo ržjo. Na Čermakovi rži ni bilo opaziti nobene glivične bolezni. Pri domači rži, ki je bila posejana 28. septembra 1925. se je pridelalo na 1 ha običajnih 10 met. cent. zrnja. Domača rž je dobro prezimila, ob cvetju pa popolnoma polegla, dozorela je pa že sredi julija. Dasi domača rž ni bila napadena od bolezni, je vendar pridelek trpel vsled poležanosti, znatni neoplojenosti (radi obilega deževja) ter vsled pregoste setve. Iz poizkusa se da posneti, da kaže še nadalje poizkušati prof. Cermakovo rž „Edel - Roggen", kajti pridelek zrnja 19VŽ met. cent. nasproti lu met. cent. pri domači rži pomeni 1007° večji dohodek, ne glede na znatno večji pridelek slame, na utrje-nost proti poleganju in proti glivičnim boleznim. Zelo verjetno je, Ua se sorta ob pravilnem kolo-barjenju in izuatnem gnojenju ne izprevrže tako kmalu. I o bodo pokazali nadaljni poizkusi s tem semenom. Jos. Sustič. Kaj je s konserviranjem zelene krme? V .zadnjem »Kmetovalcu" se je razmotrivalo o konserviranju ali ohranjevanju zelene krme, ali kakor bi rekli po naše, o Risanju zelene krme. Veselilo bi me, če bi v to zauevo mogel prinesti nekoliko več luči in jasnosti, ki je potrebna iz ozirov na prakso. Iz praktičnega stališča je namreč v naših malo-posestruških razmerah kisanje (ensiliranje) zelene Krme precej kočljiva stvar. Kakor je sicer tudi ohranjevanje zelene krme pametna in lepa zamisel, zadeva vendar tako izvajanje s pomočjo silaže ali ensilaže ob velike težkoče. Moramo namreč imeti vedno pred očmi dejstvo-, da je za napravo take ensilaže potrebno mnogo, mnogo izkustev in pazljivosti, sicer se nam prav lahko pokvari mnogo dragocene krme. In kateri mali in srednji posestnik 5o hotel žrtvovati eno tretjino svoje krme v poskusne namene? Poznam gospodarsko visoko na-obražene in vsetranko izkušene posestnike, ki so na svojem posestvu vsled slabih izkušenj odločno zavrgli tako ohranjevanje krme. S tem sicer nočem nikogar odvračati od takih poskusov. Nasprotno: Veselilo bi me, če bi se čimveč poskušalo in to vprašanje čimbolj razmotrivalo, svariti pa hočem samo pred prenagljenostjo, ki je lahko celemu prizadevanju in mnogo obetajočemu pokretu v kvar. Kako je kisati zeleno krmo v jamah? Ali imamo v našem gospodarstvu ali gospodinjstvu že kak praktičen vzgled za ta način ohranjevanja krme? Brez dvoma ga imamo. Pripravljanje kislega zelja je najbolj nazorno konserviranje v majhnem obsegu. Od kakih okoliščin je odvisno pripravljanje dobrega kislega zelja, je vsakemu kmetovalcu zifano. In vse te okoliščine moramo v splošnem uvaževati tudi pri kisanju zelene krme. V spopolnitev članka v zadnjem »Kmetovalcu" naj navedem sledeče: Kisanje zelene krme ni nikaka nova iznajdba, ampak so se tega načina ohranjevanja krme posluževali že stari Egipčani in Rimljani. Najstarejši način kisanja se je vršil v priprostih, do 1% m globokih jamah v zemlji. Jama se je napolnila s svežo krmo, s koruznico, pesnim listjem itd. Nato se je jama zasula oz. pokrila z zemljo odnosno prstjo. Ta način spravljanja krme pa ni povsem zadostoval, ker so ob straneh in na vrhu nastale vsled različnih neugodnih razkrajanj prevelike izgube na krmi, ki so posebno' občutne za malega in srednjega posestnika. Raditega se je prof. Felze v Konigs-bergu postavil na stališče, da mora jama za kisanje biti na vsak način zgrajena iz materijama, ki je brezpogojno nepropusten za zrak in za vodo.. V jamo po stlačenju zelene krme namreč nikakor ne sme priti zrak, nikakor pa ne sme odteči tudi sost, ki nastane 1 pri stiskanju oz. obtežitvi zelene krme. Krmo v jami moramo na vsak način stlačiti čimbolj in moramo iztisniti iz nj|e ves zraK. INa tako stlačeno krmo moramo nasuti in potlačiti za Vz m na debelo ilovice. To ilovico je dvakrat na teuen zaliti z vodo, da ne nastanejo razpoKe, skozi Katere bi lahko uhajal zrak do krme. Pri spravljanju zelene krme v jame se ni treba ozirati na segrevanje in tudi ne na stopnjo sočnosti oz. ovenelosti krme. Krmo je pokositi — lahko tudi ob deževnem vremenu — in jo je takoj spraviti in stlačiti v jame. Zeleno koruznico je vsekako razrezati. Konserviramo lahko vsa zelena krmila, od najfinejše detelje do zadnjih gospodarskih odpadkov, krompirjevke, repnega, pesnega perja itd. Najbolj hvaležna za tako kisanje so krmila, ki vsebujejo mnogo sladkorja in škroba (.koruznica, sirk, ločje in bičje, zmrzli krompir itd.). Pred dvema mesecema smo na gospodarskem izletu v Avstriji obiskali švicarskega naselnika g. Noetzli v Labudu in smo videli, da je ta posestnik prideloval najlepšo koruzo pridelano na več oralih površine samo za tako konserviranje. Tudi najlepšo rž — ravno v cvetju, ajdo in proso je pokosil in obrnil za napravo ensilaže. Posestvo g, Noetzli-ja je urejeno predvsem za rejo molznih krav in prodajo mleka. Vsled tega rabi tudi pozimi mnogo sveže krme. Pri kisanju krme v jamah se vrši tkzv. mrzlo kipenje oz. vrenje v krmi. Kisanje krme v posebnih stolpih. V novejšem času so se začeli graditi za ensiliranje krme posebni stolpi (silo), v katerih pa se je konserviralo krmo spočetka splošno potom tkzv. toplega ki)penja oz. potom segrevanja in stiskanja zelene krme. V Ameriki so gradili stolpe v višini 10 do 50 m. V Švici in Nemčiji se je uporabljala različna vrsta stolpov, ki se pa vsi razlikujejo najbolj po pripravi za stiskanje. Vsak od teh stolpov je namreč opremljen s posebno* stiskainico. Ne morem se spuščati v opisovanje podrobnosti, vendar naj navedem najrazličnejše silo-zisteme: 1. Herber-silo — izmed prvih na našem kontinentu — je švicarski, štirikotni betonski silo. 2. Silo od dir. Aurich v Draždanih je iz jeklene pločevine. 3. Duplex- in 4. Iflar-silo z okroglo obliko. 5. Kostovi leseni, tkzv. Hansa-silo. Razun potom naravnega segrevanja, ki je popisano v zadnjem »Kmetovalcu", se je v posameznih stolpih konserviralo tudi z električnim tokom, ki je sicer pospešil segrevanje, je pa v praksi mnogo predrag in danes sploh ne prihaja več v poštev. Tudi naravno segrevanje, oz. toplo konserviranje, pri katerem moramo pustiti krino oveneti in moramo krmo spravljati v stolpe in stiskati le presledkoma, se danes splošno opušča. Pri zadnji tozadevni razpravi na kmetijski poizkusili postaji v Admontu na Zg. Štajerskem smo ugotovili, da priporočajo toplo kisanje le razne si-lažne tvrdke, katerih je sarno na Dunaju okoli 10, in ki hočejo pri gradnji novodobnih silo-stolpov in stiskalnic za toplo kisanje mnogo zaslužiti. Danes se v praksi, deloma že pri nas, povsod pa v Avstriji in Nemčiji, uvaja le mrzlo kisanje, ki je enostavno, ne tvori tolike nevarnosti, da bi se krma pokvarila tn ki ne stavlja nikakih pogojev glede ovenelosti. Vsi navedeni silo, tudi oni, ki so bili spočet-koma urejeni za električni tok, se dandanes napolnjujejo s povsem svežo, ne ovenelo krmo — lahko tudi ob deževnem vremenu. Krma se na to stiska s posebnimi stiskalnicami ali pa se — v manjšem obratu — enostavno stlači kakor zelje, in se ob teži z deskami in kamenji ali pa bolje: zadela se z ilovico kakor pri jamah. Stolpe lahko polnimo v poljubni višini in različnih presledkih, vendar moramo paziti, da vsak dan oz. večer krmo primerno stlačimo in obtežimo. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi se krma vsled zrahljanosti segrevala. V krmi, ki bi se segrevala med 20 in 50° C, bi delovale ocetuo-in masleno>-kislinske glivice, ki bi krmo kvarile in ji dale zoprn okus. Segrevanje nad 50° C, pri katerem delujejo mlečno-kislinske glivice, pa je za praktičnega kmetovalca preveč zamotano in se radi tega opušča. Dognano je namreč, da mlečno-kislinske glivice ne delujejo samo v toploti od 50° C naprej, ampak, da se takozvani mrzli mlečnokislinski bakteriji udejstvujejo v krmi že izpod 20° C, ako je iz nje iztisnjen ves zrak. Dosedanja praksa je pri vseh teh silo-napravah pokazala, da morajo biti stene in pod stolpov ali jam brezpogojno za vodo in predvsem za zrak nepropustne in neprodušne in da mora tudi pritisk od zgoraj biti tako' visok, da se iz krme sproti iztisne zrak. Radi tega se tudi ne obnesejo povsem leseni silo. Najboljši materijal sta beton in železo. Od toplega na mrzlo ensiliranje je prešel po 20 letnih izkušnjah tudi znani guštanjski posestnik Osiander. Tudi posestnik Noetzli, švicarski naselnik v Labudu uporablja v svojih 6 orjaških stolpih na podlagi izkušenj z uspehom le mrzlo konserviranje. Pred 3. tedni sem v Aniški dolini (Ennstal) na Zg. Štajerskem obiskal istotako švicarskega naselnika g. Odier-a, ki jc no priporočilu bivšega dir. kmet. šole v Grabner-hofu, g. Schuppli-ja poizkusil z ensi-lažo po Herber-jevem toplem načinu, vsled katerega pa se mu je % krme skvarilo. Na avstrijski drž. kmet. poizkusni postaji v Admontu sem videl zgotovljene 4 majhne betonske silo, ki so po 3 in 4 m v kvadratu in po 4—6 m visoki. Majhnim šilom se daje dandanes prednost pred velikimi. Vsi stolpi so bili tik drug ob drugem, zgrajeni do 2 m v zemlji in pokriti s skupno streho. Stolpi se namreč lahko napravijo tudi do polovice v zemlji, vendar ne sme na nobeden način priti talna voda skozi stene v krmo. Tudi tu so uporabljali le mrzlo kipenje. Vozili so v stolpe mokro, rosno strniščno deteljo, ki so jo sproti stiskali s stiskalnico sestave Schmidt. Ta način se je dosedaj najbolje obnesel, ker omogoča, da se uporablja priprava istočasno na več mestih in ki deluje sama od sebe ali avtomatično. Prednosti konserviranja zelene krme so brezdvoma velikanske in lahko trdimo že danes, da je ensilaža — zeleno - sveže spravljena krma^— krma bodočnosti. Glavne prednosti uspele ensilaže so: 1. Na razpolago nam je tudi pozimi sočna zelena krma, ki je prvovrstna za molznice in svinje. Dobimo torej stalno mnogo mleka. 2. Izognemo se izgubam na redilnih snoveh, ki nastanejo redno pri sušenju sena vsled zdrobljenja listov, posebno pa vsled skvarjenja v slabem vremenu. 3. Smo neodvisni od vremena ter spravljamo lahko tudi v deževnem času. 4. Si prihranimo mnogo dela s sušenjem itd. 5. Izrabimo izborno krmila, ki so sicer malo-vredna in se lahko pokvarijo (pesno perje, kislo krmo iz močvirja itd. 6. Ensilaža je varna pred ognjem ter ne zgori. Nedostatki ensilaže. Kljub vsem navedenim prednostim si ne smemo prikriti dejstva, da je ohranjevanje zelene krme šele v poskusnem stanju, da ima še mnogo hib in ne-dostatkov in da je ensiliranje danes še nezanesljivo. Brez dvoma pa bo prišla enkrat doba, ko bo konserviranje zelene krme tudi pri nas tako udomačeno in samoobsebi razumljivo, kakor je danes sušenje krme oz. sena. Z navedenimi splošnimi podatki vprašanje konserviranja naravno še dolgo ni izčrpano. Pri podrobnem praktičnem delu nastane vedno mnogo vprašanj, na katera si ne vemo dati odgovora. Kdor hoče poskusiti s kisanjem zelene krme, naj poskusi v malem, s krmili, ki so gnsnodarsko manjvredni (krompirjevka, pesno perje itd.), saj ima pred očmi približno pripravljanje kislega zelja in naj upošteva vse navedene vidike. Fr. Wernflg, Gornjigrad. Odstavljanje telet. Pod tem naslovom je bila na letošnji Kmetijski razstavi v Ljubljani razstavljena slika o dobro in slabo odstavljenem teletu. To sliko prinašamo danes močno pomanjšano v pod. 40 in 41 tudi v „Kmeto- Pod. 40. Pravilno odstavljeno tele. Žival je zarodna, polnih oblik in dobro rejena in obeta tudi po stariših ugodne lastnosti. valcu", kot opozorilo, ki naj velja premnogim našim živinorejcem, in sicer zaraditega, ker je slabo odstavljanje, kakor je pri nas v navadi, eden glavnih in temeljnih vzrokov, da ne pridemo z našo živinorejo naprej in da nam tudi vnanje pasme, ki so od mladega na vse dobro vajene, dosti ne pomagajo. Ce se žival že v prvi mladosti zatira, ne moremo pričakovati lepih uspehov, zlasti če je tudi vsa druga poznejša reja pomanjkljiva in nedostatna. Ce se da- v M ■Jffi&miišL Pod. 41. Slabo odstavljeno tele. Žival je v prvi rasti zatrta in mršava. Take živali sc slabo razvijajo in dajejo pozneje tudi manj užitka. nes po naprednih deželah hvalijo s svojo lepo in mlečno živino, je to pripisati pred vsem ondotni pravilni vzreji telet in sploh boljši poznejši reji. Ko pridemo pri nas tako daleč, bo tudi naša živina vse drugače izgledala in bo vse bolj dobičkonosna kakor je današnja. Dokaze za to imamo tudi že pri nas, seveda le v redkih posameznih hlevih. R. Kako je ravnati z moštom cvička? Letošnji cviček bo bolj kisel kakor navadno. Da omilimo njegov okus, je važno, da z njim tako ravnamo, da se kislina iz njega kolikor mogoče naravnim potom izgubi. Kislobo cvička povzročuje pred vsem jabolčna kislina, ki prihaja v mošt poleg vinske kisline iz premalo zrelega grozdja. Ta jabolčna kislina se lahko izgubi s pomočjo drožij samih. V naravnih vinskih drožeh se namreč nahaja med drugimi tudi glivica (bakterij), ki jo imenujemo »Mikrococcus malolacticus Seifert". Ta glivica je zmožna pretvarjati jabolčno kislino v dosti milejšo mlečno kislino in ogljikovo kislino in to se dejansko tudi godi v kislem moštu, če so podani potrebni pogoj. V to svrho je treba, da pustimo cvičkov mošt dlje časa na drožeh ležati in da ga ne pretočimo takoj po končanem glavnem kipenju. Ko je glavno ali burno kipenje končalo, je prav, da droži takoj in vnovič premešamo, da se lazkisanje mošta lažje vrši. Zadosti je, če pretočimo potem take cvičke šele proti koncu zime, na vsak način pa pred nastopom spomladi. Na ta način obdržimo v cvičku tudi več ogljikove kisline, ki je pri cvičku posebne vrednosti in ki jo visoko cenijo pivci kakor tudi kupci. Delovanje teh glivic, ki razkisujejo mošt, je treba pa tudi na druge načine podpirati in sicer s tem: 1. Da skrbimo za dosti gorke prostore, kjer naj se vrši kipenje kislega mošta, če naj imenovane glivice krepko delujejo. Kipelni prostor mora imeti najmanj 15° toplote no Celziju. 2. Da takim kislim moštom ne dodajamo samo-čistih vinskih drožij (kvasnih glivic), ker bi te droži preprečile delovanje gori imenovanih glivic z ozi- rom na to, da so čiste drože veliko močnejše in bi kot take izpodrinile vse druge šibkejše. 3. da takih kislih mostov ne žveplamo, ker bi z vsakim močnejšim žvepljanjem zatrli delovanje omenjenih glivic in s tem zavrli tudi razkisavanje mošta. Vse to velja seveda za kisle mošte, ki so zdravi in dobljeni iz zdravega grozdja, ki smo ga pri trgatvi odbirali od gnilega ozir. nagnitega. Kakor vidimo, je treba tudi pri moštu v takih letih paziti na razne okolnosti in pogoje, če hočemo pridelati boljšo in značaju vina in kraja odgovarjajočo kapljico. Važno besedo ima pri tem vinska letina in vrsta vina, ki zahteva svoj način ravnanja. R. Napravimo si dovolj domače pijače! Pri nas Slovencih je pač navada, da brez pijače ne moremo shajati, zlasti pri delu ne. Če je tako, pa naj bo. Stara navada — železna srajca, pravi stari pregovor. Priznati pa mora vsak preudarni gospodar, da delamo ravno pri nas po vinskih krajih, posebno ob času večjih del, preveč potratno s pijačo, tako, da srednji vinogradnik v navadnih letih komaj toliko pridela, kolikor potrebuje za dom. Na prodajo vina v takih razmerah niti misliti ni. Gospodar si beli glavo, kajti stroški in trud, ki so ga stali med letom za obdelovanje vinogradov, so danes tako občutni, da ga stane tudi v krajih, kjer ni bilo nobenih uim in toče, letos 1 liter vina najmanje 3 do 3*50 Din. Jasno je torej, da se nam vinstvo v takih razmerah, kjer se vino doma popije, ne izplačuje. Dober gospodar mora torej pravočasno skrbeti za nadomestek, t. j. da si napravi dovolj domače pijače ali peti jota ali sadjevca. Brez domače pijače ni mogoče, da bi se naše vinstvo izplačalo. Obče jc znano-, kako delamo petijot ali domačo pijačo. Naprava domače pijače iz tropin, vode in sladkorja za domačo rabo je tudi po vinskem zakonu dovoljena. Seveda take pijače ne sinemo prodajati, ker je to strogo prepovedano. Opozoriti hočem le na nekatere najvažnejše stvari, ki so potrebne pri napravi domačih pijač. Tropine naj bodo sveže, rebljane, od zdravega grozdja in ne preveč stisnjene. Navadno dodamo na tropine toliko vode, kolikor se je mošta stisnilo iz njih. Moč dodamo moštu le s pomočjo sladkorja. Na 1 lil vode vzamemo najmanj 6 kg sladkorja, običajno pa 8—12 kg. Sladkor raztopimo v vreli vodi. Na 1 kg sladkorja vzamemo vsaj 1 liter vode. Šele raz-kuhan sladkor zamore hitro pokipeti. Navaden pesni sladkor pa ne, kajti navadna sipa se mora izpremniti najprej v grozdni sladkor, kar traja več dni. Ne trosimo torej navadne sipe na tropine, kakor sc to žalibog večkrat godi. Skrbimo za pravilno toploto. V kleti je treba najmanje 15° C, da petijot lahko pokipi že v kadi, kjer ga pustimo 3—4 dni na tropinah. Trcp je treba večkrat (vsake 3 ure) premešati, da se ne skisa. Še bolje jc seveda, če tropine v kadi stlačimo pod pokrov, tako da stoji tekočina vedno na vrhu. Drugače ravnamo z domačo pijačo tako, kakor z navadnim vinom, V vinskih krajih, kjer imamo- tudi mostno sadje (tepke in druge moštnice), in razne sorte zimskih jabolk, lahko napravimo izborno pijačo, če pustimo sadjevec par dnS kipeti na svežih vinskih tropinah. Da se izluženje tropin, predvsem kislin, temeljito izvrši, naj se vsakemu moštu doda še čistih droži in po možnosti tudi nar kilogramov raztopljenega sladkorja. Taka pijača je včasih veliko boljša od navadnega kislega cvička,.zlasti, če smo sadje par dni tudi v kupu medili. Tepke medimo le 3—4 dni, medtem ko medimo zimska jabolka vsaj 6—8 dni (najdalje 14 dni). Med tem časom postane sadje najslajše, dišeče in najbolj godno za napravo pijače. V krajih, kjer nimamo vinskih tropin, pa dajmo natančno vpoštevati pravilno medenje sadja v kupih in pravilno mešanje sadja, (kislo sadje s sladkim, zagatno z mehkim itd.). Pri napravi domačih pijač bi morali pavzaprav vnaprej natančno določiti vsebino sladkorja in kisline, in šele glede na to bi se moral ravnati dodatek sladkorja. Vsak sadjevec oziroma vsaka domača pijača bi morala imeti naj-manje 11% sladkorja in 8°/no kisline. Taka pijača je potem zelo pitna in tudi ne stane veliko. Napravimo si torej dovolj domače pijače, da bomo shajali ž njo celo leto. Fr. Kafol. Sadna razstava v Ptuju. Ta razstava, k>i smo jo naznanili v zadnjem ..Kmetovalcu", se je izvršila od dne 2. do 6. oktobra ti. z najlepšim uspehom tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. Zahvaliti se je za to odboru za to razstavo, kateremu sta stala na čelu vladni komisar okrajnega zastopa g. M. Brenčič in tajnik Sagadin, sodelujočim članom sadjarskih in vrtnarskih podružnic s prof. Priolom, podporam od strani okrajnega zastopa in države, in slednjič številnim obiskovalcem. Razstavo, ki je imela poučen in trgovski značaj, je otvoril z lepim nagovorom veliki župan g. dr. O. P i r k m a y e r. Sadjarsko in vrtnarsko društvo je zastopal njega podpredsednik viš. sadj. nadzornik g. M. Humek, ki je poudarjal važnost sadjarstva in pomen Sadjarskega društva. Po otvoritvi je bil ogled razstave in njenih posebnosti. Vsa razstava je bila lepo urejena v strokovnem in trgovskem pogledu. Razstavljeno sadje je bilo deloma vloženo v zaboje, deloma pa razstavljeno v izborih in zbirkah. Raz-stavljalcev sadja je bilo skupaj 46, razen tega je bilo 6 razstav-fjalcev za druge predmete, sadjarsko orodje itd. Sadja je bilo razstavljenega 6000 kg, na prodaj ponujanega je bilo pa 17 vagonov. Ob priliki razstave so se sklepale kupčije s trgovci iz Nemčije, Francije in Holandije, pa tudi z domačimi trgovci iz Banata, Beograda. Zagreba itd. Kupci so popraševali posebno po kanadkah in drugih prvovrstnih zimskih sortah. Cena sadja je po razstavi takoj narastla od prejšnjih 2 Din na 33^ do 4 Din. Vse razstavljeno sadje je bilo prodano skupaj enemu sadnemu trgovcu iz Dunaja. Sortimenti sadja so bili oddani tvrdki Lock iz Weterniga na Holandskem, da se tam na stroške te tvrdke in s primerno reklamo vprizori razstava našega sadja, ki bo lahko mnogo pripomoglo, da stopimo v dobre trgovske stike s to deželo. Razstavljalcem sadja so se priznala različna in številna odlikovanja. Mnogi obžalujejo, da so že pred razstavo prodali Svoje sadje za nizko ceno raznim prekupčevalcem in da se niso mogli udeležiti razstave. Obisk razstave je bil ogromen. Razstavo je obiskalo tudi nad 20 šol iz ptujskega in ormoškega okraja . VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so se podpisali s polnim imenom. Kdor želi pismenega odgovora, mora priložiti pismu 3 D i n (v znamkah) za stroške. Vnrašanie 74. Pri nas ima „lovski klub" občinski lov ter ima svojega paznika, ki je že več domačih psov postreljal z utemeljitvijo, da je pasji zapor in da je pes hodil za zajci, kar pa ni res. Pes se je nahajal približno 120 m od hiše. Ali jih ima pravico postreljati in kaj naj storimo? (A. K. v Pt. s.) Odgvoor: Paznik ima pravico ustreliti psa, če ga zaloti v lovišču. Ali ga je v tem slučaju ustrelil v lovišču ali ne (kakor pravite 120 m od doma), to je treba dognati. Pravico pa imate, da se zaradi škode, ki jo delajo zajci, pritožite in zahtevati odškodnino od lovskega kluba. Treba pa se je seveda pravočasno in takoj pobrigati za to. R. Vprašanje 75. Ker napravljajo zajci mnogo škode ter nam dela lovski klub veliko nepriiike, kaj bi bilo ukreniti, da se lovski klub razveljavi? Odgovor: Lovskega kluba ne morete razveljaviti, pač pa lahko zahtevate odškodnino za škodo, ki jo povpročajo zajci in druga divjačina. R. Vprašanje 76. Zadnja katastrofalna poplava mi je več travnikov popolno ali le delno zasula s peskom. Kako naredim iz teh opustošenih zemljišč najhitreje in najceneje zopet dobre travnike? (J. P. v D. p. Z.) Odgovor: Na to vprašanje je težko dati splošen odgovor, ker se ravna vsa poprava in trebljenje takih zemljišč po kakovosti nasutega peska, po debelosti nasute plasti itd. Praviloma se ima vsa nasuta plast peska odstraniti, da pride na dan prejšnja ruša. To se da — če je pesek droben — še najceneje izvesti s pomočjo konjskih kadunj ali uprežnih kadunj, kakor jih rabijo za planiranje ali poravnavanje zemlje. Tako orodje bi morali dobiti; da se pa tudi doma napraviti. S to pripravo je pesek zajemati po nasutih mestih in ga potem odlagati na prikladnem prostoru. Seveda velja to Ie za odstranjevanje drobnega peska. Grušč in kamenje bi morali z roko in lopatami pobirati in nakladati ter odpeljavati na prikladna mesta. Kar ne moremo letos napraviti, to je nadaljevati drugo leto. Mnoga zemljišča so žal tako opustošena in tako na debelo zasuta z gruščem in kamenjem, da je vsaka pomoč silno otežkočena ali sploh neizvedljiva. Vprašanje 77. Ali imamo kako sredstvo proti zelenim go-sencam na zelju, kolerabi in karfijolu? (A. V. v K.) Odgovor: Proti tem gosencam nimamo drugega pripomočka kakor pridno obiranje. Ker žro najbolj po noči, po dnevu se pa skrivajo na dnu listov, je najbolje, da jih zvečer lovimo in pokončujemo. R. Vprašanje 78. Imam velik vinski sod, ki ga že nekaj let nisem rabil. Sod ni plesnjiv, ima pa nekak zaduhel ali kakor pravimo pust duh. Kako bi se dalo ta sod popraviti? (Ing. A. K. v Br.) Odgovor: Sod morate zakuhati in oviniti. Najbolje bi ga bilo izpariti, za kar je pa potreben parni kotel. Sicer si pa lahko pomagate na ta način, da vlijete v sod vrelega kropa, kateremu ste primešali 2% navadne sode (na 1001 kropa tedaj 2 kg sode). Za tako zakuhavanje rabite najmanj en kotel kropa pa tudi več. Na 1001 vsebine se računa namreč do 201 kropa. Ko ste sod nalili, ga je treba seveda z veho zamašiti in nato kotati. Ko je sod do čistega izpran, ga je še oviniti s kuhanico vinskih tropin ali droži. da postane bolj poraben. Sod je nato še enkrat izprati s čisto vodo. Natančno navodilo dobite v Skalicky-jevi knjigi „Kl'etarstvo", ki bi jo moral imeti vsak vinogradnik. Dobi se tudi pri naši družbi in stane 74 Din. R. Vprašanje 79. Moja krava ščije kri med vodo in ne vem vzroka tej bolezni. Kako ozdravim krvomočnost pri govedi? (I. Z. v Št. R.) Odgovor: Krvomočnost ni bolezen sama zase, ampak le znamenje drugih bolezni, ki jih je treba najpreje spoznati, da jih je mogoče zdraviti. Vzrokov za ta pojav je lahko več. Če gre od živali scalnica, ki je pomešana s strjeno krvjo, tedaj je to v zvezi z obolelimi obistmi, in se pojavlja pri živalih, ki uživajo kake ostre oziroma strupene rastline ali pa igličevje. Take rastline so n. pr. mleček, zlatice, konoplje, kisla zelišča in druge. Ako pa pušča žival scalnico, v kateri je kri enakomerno razdeljena, tedaj prihaja to najbrže od zastrupljenja, ki ga povzroča znani klop. Ta živi po gozdnih in travnih listih, zlasti na mokrih pašnikih in vlažnih senožetih. Na paši zleze ta mrčes po dlaki živali do kože, katere se trdno priklopi, ter izsesava iz nje hranilne snovi. Pri tem okuži s strupenim sokom kri, ki se začne razkrajati, kar onemogoči pravilno delovanje obisti. Te prepuščajo kri v scalni mehur, kjer se zmeša s scalnico. V zimskem času so vzrok krvomočnosti navadno strupena zelišča zlasti prisadnik, ki se nahaja v senu zapleveljenih travnikov. Zdravljenje krvomočnosti je različno in se ravna po vzroku tega pojava. Kot domače zdravilo se priporoča kislo mleko, ki se poklada živini do 3 litre na dan. Prvi pogoj pa je ta, da se odpravi vzroke te bolezni, na primer menjava krme, ne pustiti živine nekoliko časa na pašo in podobno. Če pa vzlic temu krvomočnost traja dalje, tedaj je pozvati živi-riozdravnika, da preišče žival in ugotovi pravi vzrok krvomočnosti L. Vprašanje 80. Zraven mojega koloseka ima sosed obra-ščeno hosto, iz katere segajo veje približno osem metrov čez moj svet ter mi delajo škodo. Imam li pravico soseda prisiliti, da odstrani veje, ki segajo čez moje zemljišče ali jih pa lahko sam obsekam? Čegavo je vejevje, ki sega čez tuj svet? (I. H. v S.) Odgovor: Na to vprašanje je bilo že odgovorjeno v 15. številki letošnjega ..Kmetovalca" na strani 126. V izpopolnitev tamošnjih izvajanj prinašamo še drugo temeljitejše pojasnilo gozdarskega strokovnjaka. — Po zakonu ima lastnik zemljišča tudi lastninsko pravico do vseh rastlin in rastlinskih delov: vej, sadja in korenin, ki rastejo v ali nad njegov svet, ne pa tudi do tistih, ki morebiti slučajno (n. pr. vsled vetra) padejo tostran meje. V tem smislu so tudi veje, ki rastejo čez Vaš svet, sadje in listje, ki od njih odpade, ter korenine, kolikor rastejo v Vaš svet, Vaša last. Vendar pa teh korenin in vej, ako se gre za gozdno drevje, ne smete poljubno posekati ali presekati, ako bi s tem povzročili obolelost ali napadenje dreves po nevarnih žuželkah in drugem mrčesu ali pa ogrožanje gozda po viharju, ker bi v slučaju take nesreče bili lahko kaznovani po gozdnem zakonu in odgovorni za vso škodo, ki vsled tega odvzetja Vaše lastnine nastane v sosedovem gozdu. — Ne preostane torej drugega, kot da opozorite soseda na škodo, ki se Vam godi in ga prosite, da sam poseka gozdna drevesa, ki Vam škodujejo. Če pa on navzlic ponovnim opominom noče o tem ničesar slišati, potem se morate obrniti na pristojnega srezkega poglavarja, da Vam po strokovni ugotovitvi o neškodljivosti za gozd dovoli odsekati veje ali presekati korenine, ki so po zakonu Vaša last. Za posamezno stoječa gozdna drevesa na negozdnem zemljišču (n. pr. ob meji travnikov) kakor tudi za negozdno drevje sploh, pa ta omejitev ne velja in Vi morete po brezuspešnih opominih veje natančno do meje odsekati oziroma ob meji napraviti jarek radi pretr-ganja korenin. Na vsak način pa je veliko bolje, da se mirnim potoni pogodite (n. pr. težko je odsekati veje ravno nad mejo, brez najmanjšega poškodovanja ostalega dela vej ali drevesa). kajti vsaka tožba je v škodo obeh strank, pa tudi strokovni ogled od strani srezkega poglavarja se v takih slučajih ne more izvršiti brez občutnih stroškov. Ing. R. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Sv. Marko pri Ptuju je zborovala 18. julija. Od 24 članov je bilo 7 navzočih. Podružnica je imela 2201 Din dohodkov, 1803 Din stroškov in preostanka 396 Din. V odbor so bili izvoljeni: Jan. Veršič, načelnikom in za odbornike Ant. Polanec, Aloj. Bezjak, Jan. Mikša, Fr. Zagoršek in Mirko Marinčič. Za delegata je bil izvoljen Iv. Veršič. Sledil je razgovor o strojih. Kmetijska podružnica v Celju je zborovala 1. avgusta. Od 56 udov je bilo 12 navzočih. Delegatom je bil izvoljen Jur. Strenčan. Po tej izvolitvi je predaval g. ref. Zupane o perut-ninarstvu in prašičereji, g. ref. Goričan pa o sadjarstvu, napravi jabolčnika in o spravljanju krme. Kmetijska podružnica Globoko je zborovala 1. avgusta. Od 113 udov je bilo 31 navzočih. Delegatom so bili izvoljeni načelnik Iv. Urek, Mart. Kostevc in Kari Agrež. .Nadučitelj Medved je podal nasvete glede jabolčnih vrst in priporočal podružnici, da omogoči par fantom izvežbanje v obrezovanju drevja. Kmet. ref. Simončič je predaval o vinogradništvu in o trtnih škodljivcih. Kmetijska podružnica Negova .ie zborovala 1. avgusta. Od 24 udov je bilo 5 navzočih. V odbor so bili izvoljeni: Vinko Breznik načelnikom in za odbornike: Al. Trstenjak. Jak. Kle-menčič, Fr. Kavčič in Matjaž Mavrič. Delegatom je bil izvoljen Vin. Breznik. Kmetijska podružnica Zdole je zborovala 1. avgusta. Od 31 udov je bilo 21 navzočih. V odbor so bili izvoljeni: Jan. Molan načelnikom in za odbornike: Iv. Černoga, Mart. Kink, Rud. Zajber, Mih. Borovinšek, Rob. Ivanuš in Jan. Omerzu. Delegatom je bil izvoljen Al. Šoba. Slednjič so se sprejeli predlogi za prosti uvoz galice, umetnih gnojil in gospodarskih strojev. Število članov je treba dvigniti. Nazadnje je imel ref. Simončič poučen govor o vinogradništvu, o trtnih boleznih in škodljivcih. KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK. Drž. kmetijska šola v Št. Jurju pri Celju je zaključila 11 mesečni tečaj šolskega leta 1925-26. 30. septembra. Počet-kom leta je bilo sprejetih 29 gojenccv, od teh je ministrstvo na predlog uprave sprejelo kot drž. gojence na prosta mesta 24 gojenccv, tako da je bilo le 5 plačujočih. Žal, da so ravno od drž. gojencev 3 po odredbi zdravnika morali kmalu izstopiti, eden pa je bil pozvan na vojaški rok. Šolo je dovršilo 25 gojencev, 4 s prav dobrim. 21 z dobrim uspehom. Vsi razen enega so bili iz Mariborske oblasti in to po večini iz Savinjske doline, šoštanjskega okraja in Pohorja. Vsi gojenci so bili kmetski sinovi in prav pridni, tako pri pouku kakor pri delu. Vrnili so se na svoje domove, kjer jih velika večina ostane. Novo šolsko leto. ki se je po odredbi ministrstva razširilo na 12 mesecev in določil začetek s početkom oktobra, se je začelo že 7. oktobra. Prosilcev je bilo 50. Po rešenju ministrstva se jih je sprejelo 20 kot drž. gojence na prosta mesta, 10 kot privatne na plačujoča mesta. Za toliko je tudi mesta na zavodu. Žal, da se je moralo veliko prosilcev odkloniti. Večina sprejetih je iz gornje Savinjske doline, prevaljskega in slovenjgraškega sreza, trije so pa tudi Prekmurci. — Direktor inž. Petkovšek. Državna kmetijska šola na Grmu poroča, da se bo šolsko leto pričelo še Ie dne 6. novembra t. 1. potem, ko zapuste sedanji učenci zavod. Oni letošnji prosilci, ki bodo v šolo spre- jeti, bodo obveščeni o sprejemu sredi oktobra, tako da se še lahko pripravijo za vstop v zavod. Seznam odklonjenih se bo vposla! ministrstvu za kmetijstvo radi morebitne pridelitve v drusis zavode. GOSPODARSKE STVARI. Sadna razstava v Gor. Logatcu. V nedeljo, dne 17. t. m. otvori kmetijska podružnica v Gor. Logatcu v Sokolskem domu istotam sadno razstavo. Razstava ima predvsem namen pokazati, kake vrste sadja pri nas goje in s kakim uspehom. Na razstavi bo zastopanih čez sto sadnih vrst. Umljivo je, da vlada med tukajšnjimi sadjerejci za to razstavo veliko zanimanja in radovednosti. Pri otvoritvi razstave ob 9. uri dopoldne bodo navzoči tudi sadjarski strokovnjaki iz Ljubljane, ki bodo ljudem predavali o sadnem izboru za tukajšnji okraj in o ustanovitvi sadjarske podružnice. — Priporočamo vsem sadjerejcem iz Logatca in bližnjih občin in sploh vsem, ki imajo veselje do sadjarstva, da se te razstave udeleže, če ne že v nedeljo pa vsaj v pondeljek, ker bo tudi ta dan odprta. K razstavi vabimo tudi vse bližnje šole, da si ogledajo z učenci, kako pri nas sadje uspeva. Na razstavi ima izložbo tudi „Cheinotechna" iz Ljubljane, ki bo razpoložila svoja sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev. Razstava in premovanje goveje živiue v Selcih se vrši v pondeljek 18. oktobra ti. ob 9. dopoludne. Oddaja trt iz državnih trtnic. Po odloku ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 12. t. m., br. 39665 velja v vseh državnih kmet. napravah jeseni 1926. in spomladi 1927. leta za 1000 (tisoč) komadov trt ta-le cenovnik: a) Ključi ameriške trte 35 do 40 cm dolgi: I. vrsta po 100 Din; II. vrsta po 35 Din. b) Korenjaki (sajenke) ameriške trte: I. vrsta po 250 Din; II. vrsta po 75 Din. c) Cepljenke: I. vrsta po 1500 Din; II. se ne prodaja, d) Ključi domače trte (za cepiče) navadne dolžine: po 80 Din.— 1 Za one osebe, ki vzamejo več kot 5000 ključev, da bi proizvajale korenjake in cepljenke za prodajo, se zvišajo gornje cene ključev za 100%, t. j. za: I. vrsto na 200 Din; II. vrsto na 70 Din. 2. Okrajnim in okrožnim trtnicam, ki nimajo dovolj lastnih sredstev na razpolago, morejo drž. trtnice izdavati ključe in korenjake brezplačno, in sicer po razporedu oddelka za vinogradarstvo in sadjarstvo ministrstva za kmetijstvo in vode. 3. Pri trtnicah, v katerih področju celokupna naročila presegajo letni pridelek trtnega materijala, se smejo poedina privatna naročila vpoštevati k večjemu za 1000 cepljenk ali 2000 korenjakov, odnosno 5000 ključev. 4. Osebam, ki zahtevajo trte za popolnitev in razširitev svojih vinogradov, ni treba predlagati potrdil o vsebini apna svojih zemljišč, nego naj v prošnji samo označijo preje porabljeno podlago in izjavijo, ako je vinograd na dotični podlagi v dobrem stanju. 5. Prosilcem, ki prosijo za ključe in korenjake, ni treba za letos, vkljub členu 15., točki 5. pravilnika za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, predlagati potrdila občinskega urada, da jemljejo trte izključno za sajenje na svojem zemljišču. - Za velikega župana ljubljanske oblasti: Kremenšek s. r. KMETIJSKE NOVICE. Poučni izlet. Sreski kmetijski referent v Novem mestu g. Fran Malasek priredi tekom jeseni (novembra) enodnevni izlet kmetovalcev v Zdenčico na Hrvatskem. Ogledali si bom ) ribogojstvo z glavnim ribolovom v ribnjaku velikem 430 oralov, nadalje ondotno uzorno živinorejo, ameriške naprave za kisanje krme in druge zanimivosti. Obiskovalcem se bo nudila prilika občudovati, kaj se da napraviti iz močvirja. Pravočasne prijave sprejema gori imenovani. Za polovično vožnjo na železnici bo skrbljeno. Dan izleta se bo naznanil kasneje. KNJIŽEVNOST. Berba i vrijenje vina (Trgatev in kipenje mošta). Pod tem naslovom je izišel II. zvezek knjižnice za vinogradnike in sadjarje iz peresa prof. Gjura Kaitnerja ravnatelja enološkega zavoda v Zagrebu. Vsebina je sledeča: Sestava grozdja. Mošt. Priprava mošta. Beli mošt. Črni mošt. Mošt iz gnilega in poškodovanega grozdja. Beli mošt iz črnega grozdja. Preiskovanje mošta. Sladkor. Kisline. Poprava mošta. Slajenje mošta. Razkisanje mošta. Dodajanje kisline. Dodajanje tanina (čreslove kisline). Žveplanje mošta. — Kipenje (vrenje) mošta. Čiste vinske droži. Matične droži. Naravne droži. Mošt iz gnilega grozdja. Prednosti čistih vinskih droži. Sulfitne droži. Izvedba kipe-nja. Zračenje mošta. Najvažnejša okolnost za uspešno izvedbo alkoholnega kipenja. Previsoka toplota pri belem in črnem moštu. Tiho ali poznejše kipenje. — Brošura je izšla v zalogi ..Gospodarskih Novin". Cena ji je 5 Din. Naročati jo je pri Upravi ..Gospodarskih Novin", Zagreb 6. Pretinac 61. Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Slike udeležencev društvene skupščine 1926 so prav dobre. Izdelane so v treh raznih formatih; cene so sledeče: format 18/24 komad Din 35.—, format 13/18 kom. Din 25,— in razglednice po Din 8 komad. Tovariši, ki so slike naročili pri tov. Sottlerju, jih bodo prejeli tekom prihodnjih dni. Oni tovariši, predvsem izven Maribora, ki slik še niso naročili, naj jih na-roče do konca oktobra t. 1. neposredno pri foto-ateljeju Mirko Japelj, Maribor, Aleksandrova cesta 25. Naročila na oba formata večjih slik se izvrše samo po povzetju protivrednosti plus poštnina, odnosno ekspedioijski stroški (pribl. Din 3—5). Naročilom za razglednice je priložiti, odnosno poslati denar vnaprej (za porto 1—2 Din). Kdor želi, da se mu slike do-pošljejo „priporočeno", naj to posebej označi. URADNE VESTI. ZAPISNIK seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, dne 9. septembra 1926. (Dalje.) Blagovni promet. Od 1. julija dalje je Kmetijska družba za jesensko dobavo naročila 20 vagonov Tomasove žlindre, 2 vagona kalijeve soli, 1 vagon mešanega gnojila, pol vagona ribje moke, večje število sadnih mlinov in rebljačev, nadalje škropilnic in žveplalnikov, trijerjev in čistilnikov, plugov, travniških bran in raznih drugih potrebščin, ki se povečini nabavljajo v jeseni. Oddaja blaga v tej dobi je bila bolj šibka, deloma vsled denarne krize, deloma vsled neprikladnega časa. Letošnja uporaba superfosfata za ajdo je znašala komaj 20 vagonov, medtem ko je druga leta dosegla 30 in več vagonov. V označeni dobi se je oddalo razven tega še kakih 13 vagonov drugih umetnih gnojil', okrog pol vagona lanenih tropin in drugih močnih krmil, nad pol vagona ajde za seme in dalje večje količine raznih strojev, sredstev zoper škodljivce in drugih kmetijskih potrebščin. — Za jesensko setev je Kmetijska družba nabavila semensko pšenico, ječmen in rž, da ugodi udom, ki so vsled letošnjega deževja imeli slab pridelek na teh žitih. O priiiki kmetijske razstave je družba priredila v nedeljo, 5. septembra v Šiški pri g. Franc Černetu s sodelovanjem zastopnika Sackove tvornice za pluge poskusno oranje s Sac-kovimi plugi, katerega se je udeležilo nad 50 okoliških kmetov. Taka poskusna oranja bi bila umestna tudi v drugih krajih, da spoznajo kmetovalci dobre pluge. Da razširi družba uporabo apnovega dušika, je s sodelovanjem tvornice dušika v Rušah pri nekaterih agilnejših podružnicah ustanovila zaloge tega gnojila. — Družba je začela propagirati tudi uporabo mešanega umetnega gnojila, ki ga proizvaja tvornica v Rušah in ki vsebuje vsa potrebna rastlinska hranila. G. Košar je priporočal, naj družba posreduje, da bodo tvornice in trgovci v Sloveniji prodajali samo taka umetna gnojila, ki imajo zajamčene odstotke rastlinskih hranil. Pojasni se mu, da so bile podružnice, ki naročujejo vagonske pošiljke umetnih gnojil, pozvane, da vzamejo vzorce in jih pošljejo Kmetijski družbi v preiskavo. Na ta način je mogoče od tvornic zahtevati morebitno povračilo pri nižjeodstotnem blagu. Po raznih vprašanjih gg. odbornikov in tozadevnih pojasnilih je bilo poročilo o blagovnem prometu odobreno. Skladišče na Poljanah in v Mariboru. G. predsednik je omenil svoječasni sklep glavnega odbora gfede prenosa skladišča na Poljane. V to svrho bo treba urediti tamošnje prostore, kar bo stalo približno 30.000 Din. Del te svote bi se kril iz morebitne najemščine, ki bi jo plačala državna podkov-ska šola, ki se želi vrniti v svoječasne prostore. Glavni odbor je pooblastil predsedništvo, da ukrene tozadevno vse, kar se mu zdi najprimerneje in najkoristneje za družbo. Skladišče v Mariboru, razpolaga sicer s primernimi prostori, ki jih je pa treba šele praktično urediti. Tozadevni stroški so proračunjeni na 16.000 Din. Proračun za razsvetljavo vinske kleti pod hišo znaša okrog 30.000 Din. Za to klet se poteguje nakupovalna in prodajna zadruga „Panonija", s katero se bo treba dogovoriti glede najemščine, kakortudi glede primerne adaptacije. Glavni odbor je pooblastil predsedništvo, da ukrene kar bo potrebno tako glede skladišča, kakortudi glede namestitve še ene uradniške moči v tem skladišču. Kmetijska družba ne more svojega strokovnega delovanja razviti tako, kakor bi bilo želeti, ker nima dovolj strokov- ; nih sil. Družbeni tajnik in kmetijski svetnik Rohrman sta tako zaposlena, da jima ne preostaja časa za poživljetije delovanja kmetijskih podružnic. Zato bi bilo predvsem za to delo nastaviti posebnega kmetijskega strokovnjaka. Po daljši razpravi jc glavni odbor sklenil, da sc razpiše mesto strokovnega uradnika. Sprejem novih udov. Glavni odbor je sprejel kot prave ude 18 priglašenih članov pod pogojem, da jih ne osporijo podružnice do prihodnje odborove seje. Od zadnje odborove seje ni bil noben tedaj pogojno sprejetih udov osporjen, zato se smatra, da so postali vsi ti pravnovel-javni udje. __________. (Dalje prih.) VABILA Ss, občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dn pred izidom onega .Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vrši te v občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen Izpremenjeni S 30., po j katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poore) razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Češnjica v Boh., v nedeljo, 31. oktobra 1926. ob treh popoldne pri načelniku št. 51; Dol pri Hrastniku, v nedeljo 7. novembra 1926, ob devetih do-; poludne v občinski hiši; Hoče, v nedeljo, 14. novembra 1926. po rani službi božji v Društveni dvorani. Jarenina, v nedeljo, 31. oktobra 1926. ob osmih zjutraj v zgornji šoli; Konjice, v nedeljo, 28. novembra 1926. ob osmih zjutraj v prostorih Katoliškega doma; Mestinje-Sv. Peter,, v nedeljo, 31. oktobra 1926. ob dveh popoldne v prostorih Florjana Verk v Grličah; Primskovo pri Kranju, v nedeljo, 31. oktobra 1926. po jutranji maši v šolskih prostorih; Rečica-Nazarje, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob osmih zjutraj v župnijski pisarni na Rečici ob Savinji; Ribnica na Pohorju, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob devetih dopoldne v gostilni Jos. Petrun-a v Ribnici. Sv. Peter v Sav. dolini, v nedeljo 14. novembra 1926, ob pol-devetih dopoludne v društvenem domu; Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru. Cene so navedene v dinarjih. Konji (prigon v Lj. 285, v M. 3): 1 par dobrih konj.......... Voli in krave (prigon v Lj. 141, v 1 kg žive teže I....... 1 „ „ „ II....... 1...... III....... 1 ,, ., „ krave, klobasarice Ljubljana lOUO do 7.5 MNR po Din 780. Obračalni plug UW5 po Din 1040. Podzemeljski plug po Din 400. Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožem po I>i; Okopalnik H4 po Din 315. Okopalnik XXV SACK (kopačice) po Din 440.—. Okopalnik „Planet" štev. 8 Din 750. Okopalnik ..Planet" štev. 18 Din 220. Osipalnik kompletni po Din 780.—. Osipalnik HSfc po Din 310. Osipainik HZL po Di n 700. manjši po Din 350. Uspeh ie sijajen! Brez „Thiirpil"-a ne morem vzrejati telet. — H. K. velepos. v V. „Thurpil" je najboljše sredstvo proti driski naše domače živine. Zahtevajte pristni „Thiir-pil", odklanjajte nadomestilo. „Thiirpil" se dobiva v lekarnah in pri živinozdravnikih. Tovarna: Cl. Lage-man, Chemische Fabrik, Aachen (Nemčija). V zalofli pri: „Lykos", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Osipalnik M za 7" plug (Sack) po Din 390,—. .vjivsKa Drana Ld po Din *uu. Njivska brana SE2 pn Oin 70o Travniška brana A3 po Din 700.—, A4 po Din 710.— Travniški skaritikator „Darius" 14 w uin *ioo. Sejalni stroj -.Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5olf< Kultivator FZBVR SACK z sedmimi noži po Din 1780.—. Kultivator z devetimi (peresnimi) noži po Din 1980.—. Izruvač za krompir SACK z sedmimi deli Din 420.—. ..Planet junior" kultivatorji. Na mnogostranske želje nabavila si je družba večje število dobro znanih orig. Hofherr-Schrantz-Clayton-Shuttleworth-ovih tzv. Planet junior oko-palnikov (kopačic). Ta kultivator štev. 8 za konjsko vprego, teža pribl. 42 kg, stane s prestavljalnim kompletnim okvirjem Din 750.—. Mali Planet junior št. 18 s kopačem za eno kolo, teža pribl. 9 kg Din 220.— Planet kultivator je nesporno najboljše orodje za kulturo krompirja, koruze, krmske pese, hmelja, tobaka, za vinograde itd. m Naročila na sadno drevje. Iz drevesnice Kmetijske družbe se bo za jesensko saditev oddajalo in razpošiljalo sledeče prvovrstno sadno drevje: 1. Visoke jablane: Bobovec, Jakob LebI, Landsberška reneta, Dol. voščenka, Damason, Kaselska reneta, Bellefleur, Beli ananas, Zlata parmena, Baumanova reneta in Mošančgar po Din 12.50. 2. Visoke hruške: (žlahtne): Hardisovka in Avranška; moštnice: Ozimka, Vajlarca in Koroška po Din 12.50. 3. Pritlične jablane: Landsberška reneta, Bismark, Celini, Bellefleur, Deanov Kodlin, Cesar Viljem, Lord Sulfield in rdeči Astrahan po Din 20. 4. Pritlične hruške: Pastorovka, Avranška, Vojvod. Elza, Dielovka, Klapovka, Abreška krasotica, Viljamovka in Aman-liška po Din 20. Naročila, ki se morajo zaarati, sprejema Kmetijska družba že sedaj, oddaja se bo vršila koncem oktobra. Drevesnica si pridružuje pravico, poslati ev. kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta pošla. Pri vsaki naročitvi je navesti železniško postajo. Manj kot 10 dreves se ne bo pošiljalo. Stroški ekpedicije za vsak ovoj po 20 Din. TRSMICE Me GLOTAR BOUVIER veleposestvo vinogradov Gornja Radgona Da ugodimo vedno večjem vprašanju po trtah, smo naše trsnice zopet povečali ter zamoremo oddati v pomladi 1927 večjo množino izključno prvovrstnega trsja. Dobavljamo samo čistovrsten, dobro okoreninjene in izvrstno zaraščene sadike; cepiči so vzeti od selekcioniranega in na dober prinos preizkušanega trsja. Seznani vrst, cenik in dobavni pogoji na zahte-vo gratis in frantco. Vse vrste poljodelskih strojev, kakor: gepeljne mlatilnice, čistilnice (trijeri), mline in pr>eše za sadje in iP»zdje, slamoreznice L t. d. dobite v priznani najboljši kakovosti vedno po najnižji ceni pri tvrdki: 8CH1E10ER & VEROVŠEK trgovina z žeieznino in poljedelskimi stroji LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 16- | O O ;,> J "" g o ~ > O . 'Sg® S F? En t > 0> •a o c •a es C/3 ■S-3--S —s O l O 2 = r o O. «5 1- O) c ® S" g- - > 'C « > £ OJ5, g a S Sm ^ >o o > a >00 »ir 3 ._. i E =' : c c •= 6 o rt . •S > > O) '•3 « t/3 O m t« s a» tn o 3" g1 s.s • • O = O E. S _ _ . . ri — u. ~ = Sc ~r. a> U, 5 > ' o o D O > >cj i U O I- c o£».S—o je -3 g s Blasnikova mm pHHTiKfl za naisdleto 1327, ki ima 365 dni. „ VELIKA PRA.T1KA" je najstarejši slovenski kme-tipki koledar, koji je bi! že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise,koje mora vsak čilati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri 1 Btailsa RssledniSiih in litasfBfienizav^d BREG ŠTEV. IZ. JVIala naznanila. Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 10.— vsaka nadalina beseda po 50 para. Vsaker-i 10. in 25. v mesecu se zaključi spre-em:i' ie oglasov za prihodnjo številko. Uprav, tvo ne prevzame posredovanja. 800 kg žebljev (žičnikov) od 45 do 70 mm dolgih, pe Din 3.5» ml 1 kg ima na prodaj: Mihael Kavčič, Zgor. Šiška 125 pri Ljubljani. 315 3 plemenske merjaščke stare 5 in pol mesecev, ima na prodaj: J. Šeguia, vzrejevališče v Hlaponci 16, f>. jiršinci pri Ptuju. 312 Krojači in krojačice! Kroje (šnite) po poljubnem modelu iz žurnala, ter za vsakovrstna zgornja in spodnja oblačila izdeluje in razpošilja za dame, gospode in otroke Knaielj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križevniška ulica 2, I. nadstr. 300 Kmetovalci! Vsled dežja in poplave bo nastopila letos smrdljiva snetja-vost pri pšenici v veliki meri. Proti nastopu snetjavosti za-more Vas sigurno zsščiliti edino „Porzol" suho sredstuo za prošenji pšenice, katero pospešuje kaljivost semena, ter zasigura večji in boljši pridelek. „Porzol" je preizkušeno sredstvo! Uporaba zelo enostavna ! Cena Por-zola: 1 zavitek 200 gramov Din 10'—. 1 zavitek 1 kg Din 44—. Za 100 kg pšenice zadostuje 200 gramov „Por-zola". Zahtevajte „Porzol", dobiva se povsod. Trgovci, ki želijo imeti „Porzol" naprodaj dobijo popust. Vsa navodila daje brezplačno tvornica: „KAŠTEL" D. D. Zagrebačka poslovnica ZAGREB, Poštni predal 104. Uradni prostori: Nikoličeva ulica št. 8/1. nadstr. Sadno drevje Kmetijske družbe za jesensko saditev. (Glej posebni oglas na predzadnji strani!) Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi, ter isto taa se sprejemajo vsa popravila po najnižjih cenah. Fran Replč. sodarsko podjetje. Ljubljana (Trnovo.) 241 Kupujemo zlato, srebro platin, vsake vrste srebrni in zlati denar, metalne odpadke po najvišjih cenah. (Večje množine prevzamemo osebno). Tovarna za ločenje dragili kovin Ljubljana, Spod. Šiška (Jernejeva c. 8.) 251 Sode v razni velikosti izdeluje Jože! Čižman, Tacenj št. 74, pošta St. Vid nad Ljubljano. 310 Sadno drevje jabolčnih in hruševih visokodebelnih dreves za jesensko in spomladansko saditev ima na prodaj: Kmetijska podružnica v Slov. Konjicah. Prijave od 15. oktobra dalje. 325 Vinske sode stari 6—8 let, izgotovljeni v Varaždinski sodarni, napoljnjeni vedno z najboljšim vinom, so radi odprodaje vinograda ugodno na prodaj. Velikost 22 in 26 hI. Cena po dogovoru. Franjo Gregurovič, kožama v Krapini. (Hrv.) 326 Upravnik ali šafar za kmetijsko šolo in dobro prakso, pošten, energičen in zanesljiv se sprejme na graščini. Ponudbe je poslati na upravo ,,Kmetovalca" pod št. 327. 327 Travniško brano skoraj novo, proda ali zamenja za tehtnico Živinorejska zadruga v Ambrusu, pošta Zagradec pri Žužemberku. Istotam .ie na prodaj cn vagon lepega zdravega krompirja (priporočljiv za seme). 328 Majer oženjen z več delavnimi močmi, koji zna ravnati tudi s konji, se sprejme za večje posestvo. Ponudbe s spričevali je poslati na upravo „Kmeto-valca" pod ,,Majer 329". 329 Uoravnik za vinograd in malo posestvo blizu Maribora se išče. Ugodno za vpokojence, po možnosti brez ali vsaj malo otrok, ki pa bi moral imeti veselje in poznanje dela v vinogradu in kletarstvu. Stanovanje v gosposki hiši (vodovod, elektrika) prosto, drugo po dogovoru. Ponudbe je poslati na upravo ..Kmetovalca" št. 330.- 330 Oskrbnik (šafer) se išče za večje posestvo v Savinjski dolini, z večletno prakso, treznega, starejšega od 35 let, neoženjen, tudi brez strokovne šole, najraiše kmetskega fanta. Hrana, stanovanje in perilo v hiši. Plača po dogovoru. Prepisi spričeval se naj priložijo prošnji. — Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo ,,Kmetovalca" pod naslovom ..Saler 332". 332 Sadna drevesa oddajam za jesensko saditev. Za prodati imam več tisoč jabolčnih in hruševih visokodebelnih dreves. Cene zmerne, pri večjem odjemu popust. Ivan Sevnik, posestnik, Zupelevce pri Brežicah. 337 Elektromotor 4 K. s. 220/380 napetosti, še malo rabljen, ima po ceni na prodaj: Josip Cerne, Zgor. Šiška 39 pri Ljubljani. 338 Visoke hruške (moštarice) za jesensko saditev ima večjo množino po lil Din za oddati: Kmetijska podružnica v Mošnjah pri Radovljici. _339 Sadno drevje! Prvovrstne visokodebelne jablane in rrioštne hruške najpriporočliivejših vrst, oddaja po zmernih cenah drevesnica Vinko Stopar, Velenje. 324 Opravnik ali šafar samski in zanesljiv, v vseh panogah kmetijstva dobro izurjen, se sprejme na posestvo Brandhof pri Mariboru. Ponudbe poslati na: Tvrdko Scher-baum in sinovi v Mariboru. 321 Zoper sramnično vmtje ter jalovist hrav ii telic rabite edino more Bosulio svečice, ki sfl priznane od vseh strokovnjakov! Ker se ponarejajo, pazite na moje ime in na ceno, oziroma jih naročite direktno od mene! 1 škatlja z 1? svečicami 30 Din. Dalje priporočam Sadnikarjev protikata-raličen prah zoper kašelj in naduho pn Konjih. Skatlja 20 Din. V zalogi vsa druga zdravila za živino! 335 Lekarna HOČEVAR Vrhaika. Dve žrebici originalne Iipicanske pasme, po 6 mesecev stari, sta poceni na prodaj pri Oskrbništvu graščine Plcvna, pošta Žalec. 340 Odbrani plemenski merjaščki, stari 8—10 tednov, gorenjskega črnolisastega tipa z dolgimi visečimi uhlji in dolgega života, dog-nano dobra sorta za špeh in meso (šunkarji!) ter odporne narave, se dobe v radovljiškem okraju. Interesentom, posebno krnet, podružnicam se priporoča, da naroče merjaščke skupno in čimpreje,, da se jih še pravočasno odbere in rezervira. Pojasnilo daje: Tajništvo okrajnih živinorejskih odborov v Radovljici. 331 Viničarja z najmanj štirimi dobrimi delavci sprejme: Kari Scherbaum in sinovi, Maribor, Grajski trg. 334 3000 komadov enoletnih jabolkovili divjakov za nasad drevesnice, ima na prodaj: Mihael Kovačič, posestnik Sv. Peter pri Mariboru. 336 .Jullienovo" čistilo za hitro in uspešno čiščenje vina. Vporabljajte to sredstvo vestno in ob vsak; potrebi, ker kalno ali nečisto vino nitna prave cene ter ga vsakdo zavrže! Vporaba ie enostavna. Preprodajalci zahtevajte špecijelne ponudbe. Glavna zaloga: Droge-rija „SANITAS", Celje in Ljubljana. 248 Motna vina čistiti in trpka, ter prekisla omiliti je zelo enostavno! Na zalogi imamo špecijelno francosko želatiao ..Lainč" tvrdke Clerment & Ouigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte cene I Glavna zaloga: Drogerije ,.Sanitas". Celje in Ljubljana. 249 Sadno drevje naročujemo v popolno zadovoljnost od 1. slov. drevesnice I. Dolinšek, Št. Pavel v Savinjski dolini. Zahtevajte cenik! 318 Na prodaj: Zganjarski kotel, ki drži 69 litrov, z trikrat okoli kadi ovito cevjo, skoraj nov, in več dobro ohranjenih vinskih sodov, vse prav po nizki ceni, kakor tudi večjo količino dobrega vina._ Na ogled vsaki dan pri: Ivan Poljšak, hotel Pošta na Jesenicah (Gorenjsko). 319 Čreva vsakovrstna po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos. Berg-man, Ljubljana, Poljanska cesta 85. 320 Posebne vrste stiskalnice za sadje in grozdje ter 1 slamoreznico proda po nizki ceni: Jurij Jenko, trgovec, Skolia Loka 26. Špinačo letošnjega pridelka, hiiacinte, tulpe, narcize in krokuse smo pravkar prejeli. Sever & Komp., Ljubljana. _308 Dve sušilnici za hmelj sistem Lorber-Halin, so na prodaj. Velikost 4 in pol m2, ter se za-norejo postaviti v vsako gospodarsko poslopje brez posebne stavbe. Pojasnila so dobiti pri Edvard Kukec v Žalcu 7. 333