PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim,’ razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tipkani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 36 (13.569)
Trst, četrtek, 15. februarja 1990
Skrajneži zahtevajo odstop krajevnih oblasti in odprtje meje z Afganistanom
V Tadžikistanu upor muslimanov Moskva odgovorna s trdo roko
Za Gorbačova so armenski priseljenci le izgovory za katerim se skrivajo nevarne zahteve V pouličnih neredih je umrlo več desetin civilistov, ogromna je tudi gmotna škoda
Višji sodni svet razrešil obveznosti tri sodelavce komisarja Sice
DUŠANBE — V sovjetski republiki Tadžikistan, kjer so se mednacionalni beredi začeli že v ponedeljek, je izbruhnila prava vojna. Pogromi se nadaljujejo, tadžiški skrajneži pa so s svojimi silovitimi akcijami povzročili tudi ogromno gmotno škodo v glavnem mestu republike, Dušanbeju. Kot v vseh podobnih primerih so vesti o tnrtvih in ranjenih zelo skope in protislovne, gotovo pa je, da je v neredih umrlo več desetin ljudi, ranjenih pa je menda že več kot sto.
Tadžiška SSR je ena izmed šestih republik na jugu SZ, v kateri prebiva Pretežno prebivalstvo muslimanskega izvora. Tadžiki so v glavnem suniti. Neredi so se, kot rečeno, začeli v ponedeljek, ko je po Dušanbeju začela krožiti vest, da bo osrednja sovjetska vlada začasno naselila v Tadžikistanu nekaj tisočev Armencev, z namenom, da jih reši pred srdom Azerbajdžancev. Moskva je medtem sporočila, da gre v resnici le za kakih štirideset družin, ki naj bi našle zatočišče pri sorodnikih, vendar pojasnilo ni zaleglo. Po ulicah Dušanbeja se je začel pravi lov na Armenca, ki pa se je kmalu sprevrgel na zasledovanje vseh, ki so kolikor toliko podobni Evropej-vem. Omeniti je treba, da živi v Tadžikistanu več etničnih skupin, med temi N je skoraj 10 odstotkov Rusov. Tad-2iki so se znesli tudi nanje. Menijo namreč, da so kot manjšina privilegirani, sedaj pa bodo tudi nezaželeni Armenci prvi na lestvici prošenj za stanovanje, službo, zdravstvene usluge in podobno. Socialne razmere so v tej Južni republiki tako rekoč nesprejemljive in krepko zaostajajo za splošno ravnijo sovjetske sociale.
Moskva tokrat ni ostala ravnodušna do novih mednacionalnih spopadov. V Tadžikistan je poslala posebne enote fdeče armade, padalce z vso potrebno vojno opremo in tanke. Kljub temu da s° krajevne oblasti že v torek oklicale Policijsko uro, pa se mir še zdaleč ni Povrnil na dušanbejske ulice. Tadžiški Nacionalni skrajneži oblegajo vsa jav-N® poslopja in zahtevajo odstop partij-skega republiškega vodstva. Sovjetska Ndijska postaja Intefax je sporočila, da je prvi tajnik Kahar Mahmanov dd-^lopii, vendar nacionalistom to še ni dovolj. Poleg zahteve, da izpustijo iz ?aPora vse politične ujetnike, so Tad-?lki včeraj večkrat glasno zahtevali mdi odprtje meje z Afganistanom. To Pa je nemara tudi znak, da se za krin-pO nacionalistične mržnje skrivajo Muslimanske sekte in neformalna gi-Mnja, o čemer pričajo tudi na novo kovana gesla, kot na primer: oblast serkvi!, ter gesla, ki niso več naperjena am0 proti Armencem, teveč tudi proti Usom, vojski in njihovim družinam.
V Moskvi je včeraj ponovno zasedal rhovni sovjet, Gorbačov pa je bil pri-■Noran nekoliko spremeniti dnevni jdu, saj je položaj v Tadžiški republiki
Ure v uro ostrejši. V uvodnem pose-T' je večkrat poudaril potrebo po od-
ločnejših ukrepih in »trdi roki«, sicer bo perestrojka propadla pod pritiskom in silovitostjo mednacionalne mržnje. Opozoril pa je tudi, da neredi v Dušanbeju dokazujejo, kako ni kriva vselej le zahteva po narodni pripadnosti. Gorbačov je predlagal tudi, da bi pospešili reformo o okrepitvi predsedniške oblasti, naletel pa je na dokajšnji odpor. Zakonski osnutek bi moral biti v razpravi pred koncem meseca. Odločno pa je pokazal, da ne namerava več prenašati neredov, ko je dejal, da »se bo treba poslužiti vseh, še tako strogih zakonskih ukrepov proti skrajnežem, ki za kopreno nacionalističnih čustev, ščuvajo k uporu in nasilju. Gorbačovu pa je tokrat poslal opozorilo tudi Teheran, ki noče, da bi sovjetska vojska dvignila orožje zoper »muslimanske brate« v Tadžikistanu. Teheran meni namreč, da so zahteve Tadži-kov po politični neodvisnosti od Moskve in verski svobodi, povsem sprejemljive in upravičene.
Na sliki (telefoto APj: že običajen prizor iz etnično mešanih sovjetskih republik. Ulice Dušanbeja nadzorujejo tanki.
RIM — Plenum višjega sodnega sveta je preklical pristojnosti, ki jih je lani podelil trem sodnikom, Francescu Misianiju, Loretu D'Ambrosiju in Francescu Di Maggiu, ko so postali člani tako imenovanega protimafijske-ga poola visokega komisarja Sice. Od danes bodo tako vsi trije sodniki oproščeni izrednih nalog, ki jim jih je nalagalo sodelovanje s Sico. Za ukrep je glasovalo 21 članov višjega sodnega sveta, osem jih je bilo proti, dva pa sta se vzdržala.
Včerajšnjo odločitev je višji sodni svet utemeljil v dokumentu, v katerem med drugim navaja, da zakoni ne določajo sodelovanja sodnikov v komisarjevi strukturi, prav tako ni jasno opredeljena njihova dejavnost v njej. Ta nejasnost pa je že v preteklosti privedla do sporov in polemik, vloga sodnikov v protimafijskem poolu pa je postala preveč dvorezna. Vprašanje zase je predstavljalo tudi morebitno vmešavanje v izrazito sodno delo sodnikov in v delo visokega komisarja, ki je odločno raziskovalnega značaja. Višji sodni svet v dokumentu tudi poudarja, da je včerajšni ukrep zgolj birokratskega značaja.
Sporazum o zmanjšanju števila sovjetskih in ameriških vojakov v Srednji Evropi
O združitvi Nemčij že v kratkem pogajanja ministrov ZRN in NDR z zmagovalkami vojne
OTTAWA Na dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov pakta NATO in držav Varšavskega sporazuma, ki so se prvič doslej znašli skupaj za isto mizo v Ottawi v Kanadi, je bil storjen pomemben korak na poti postopne združitve Nemčij. Srečanje je bilo sicer namenjeno razgovorom o tako imenovanem »odprtem nebu«, ki naj bi v novem vzdušju zaupanja med Vzhodom in Zahodom vsaki članici obeh nasprotnih vojaških zavezništev omogočalo svobodne izvidniške prelete z neoboroženimi letali nad ozemlji drugih držav. Predstavniki pakta NATO in Varšavskega sporazuma so ob tem tudi sporočili, da so se dogovorili, naj bi ZDA in SZ skrčile število svojih vojakov v Srednji Evropi na 195.000.
Ob teh pomembnih dogodkih pa je srečanje v Ottawi nudilo tudi pomembno priložnost za podrobne pogovore o prihodnosti obeh Nemčij. Na to je vplivalo tudi načelno soglasje, ki ga je v zvezi z združitvijo Nemčij pred dnevi v Moskvi dobil Kohl in pa tudi srečanje Kohl-Modrow (na sliki AP), ki se je včeraj končalo v Bonnu in je bilo posvečeno predvsem vprašanjem, povezanim z združitvijo obeh nemških držav in pa takojšnjemu nudenju gospodarske pomoči ZRN svoji vzhodnonemški sosedi.
V dveh dneh se je zahodnonemški zunanji minister Genscher v Ottawi večkrat pogovarjal s
kolegi iz ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije. Tudi sovjetski zunanji minister Še-vardnadze se je o nemškem vprašanju pogovarjal z Bakerjem in zunanjima ministroma Francije ter Velike Britanije. Končno je iz teh pogovorov izšlo tudi uradno sporočilo, da bo že v kratkem prišlo do pogovorov med zunanjimi ministri štirih velikih zmagovalk 2. svetovne vojne ZDA, SZ, Francije in Velike Britanije, prisotna pa bosta tudi zunanja ministra ZRN in NDR. Na pogovorih naj bi razpravljali o nemški združitvi in o vseh vprašanjih, ki so s to združitvijo povezana. Tako naj bi bila vsa notranja vprašanja v ekskluzivni pristojnosti obeh nemških držav in njunih prebivalcev, glede »zunanjih aspektov« pa naj bi posebej določili pristojnosti štirih zmagovalk v 2. svetovni vojni in odstranili tudi vse vzroke za strah nemških sosed glede morebitnih zahtev nove države po reviziji državnih mej.
V zvezi s stalnostjo mej velja omeniti pisanje poljskega časopisja, ki prinaša izjavo glasnice poljske vlade Niezabitowske, ki pravi, da bo Poljska uradno zahtevala, da ji dovolijo sodelovanje na pogovorih šesterice. Poljska zahteva jamstva glede svoje zahodne meje in ob priznavanju nemškemu ljudstvu, da ima pravico do samoodločbe, poljske oblasti taka jamstva pričakujejo predvsem od ZRN in NDR ter od obeh velesil.
V letalski nesreči v Indiji umrlo najmanj 96 ljudi
NEW DELHI Najmanj 96 ljudi je umrlo v včerajšnji letalski nesreči v Bangaloreju v južni Indiji. Do nesreče je prišlo ob 9.05 po srednjeevropskem času, ko je airbus 320-A, last družbe Indian Airlines, treščil ob tla (na sliki AP ostanki letala) le 50 metrov od pristajalne steze. Letalo je prihajalo iz Bombaya, na krovu pa je bilo 146 potnikov in članov posadke. Ob padcu se je letalo takoj vnelo, tako da je tudi večina preživelih zaradi hudih opeklin v smrtni nevarnosti. Letalo je bilo skoraj novo, saj ga je indijska letalska družba kupila šele decembra lani, doslej pa je imelo za seboj le 366 ur leta.
Kot so povedali člani reševalnih ekip, ki so takoj po padcu letala prihitele na kraj nesreče, je bila reševalna akcija precej manj učinkovita zaradi silovitih plamenov, ki so takoj po nesreči zajeli letalo. Poškodovane potnike so odpeljali v vojaško bolnišnico v Bagaloreju in v neko drugo bolnišnico.
Vzroki za nesrečo so za zdaj še neznani. Takoj po nesreči so trdili, da naj bi letalo zgrešilo pristajalno stezo, ker naj bi pri pristajanju zadelo v žice visoke napetosti. To trditev naj bi potrdil
tudi eden izmed preživelih, ki je izjavil, da je nenadoma zaslišal močan pok, kateremu naj bi takoj sledil požar. Toda to trditev so funkcionarji Indian Airlines kasneje zanikali. Mnogi pa so prepričani, da lahko vzroke za nesrečo pripišejo tako imenovanemu človeškemu faktorju. Malo je namreč verjetno, da bi šlo za tehnično napako v letalu, ki je eno najsodobnejših te vrste. Predstavnik družbe Airbus iz Toulousa v Franciji je s tem v zvezi tudi izjavil, da gre za prvo nesrečo airbusa med rednim linijskim poletom, potem ko je med demonstrativnim letom v Alzaciji leta 1988 strmoglavil airbus 320-A in povzročil smrt treh ljudi.
Včerajšnja letalska katastrofa v Indiji je druga v letošnjem letu. Pred indijskim airbusom se je namreč neposredno pred pristankom na ne-wyorškem letališču Kennedy raztreščil kolumbijski boeing 707, ki je prihajal iz Bogote. Letalo je strmoglavilo zato, ker je zaradi predolgega kroženja nad letališčem ostalo brez goriva, v nesreči pa je življenje izgubilo 72 potnikov, rešilo pa se jih je 89.
V Lusaki se je včeraj začelo zasedanje izvršnega odbora ANC
Nelson Mandela potrjuje nujnost oborožene borbe v strategiji ANC
JOHANNESBURG — Legendarni voditelj ANC Nelson Mandela (na sliki AP), ki so ga južnoafriške oblasti pred dnevi po več kot 27 letih izpustile iz zapora, je imel včeraj vrsto srečanj z nekaterimi voditelji ANC, s katerimi se je pogovarjal o bodoči strategiji boja za osvoboditev. V svoji hiši v Sowetu je sprejel tudi predstavnika namibijskega gibanja SWAPO in pa generalnega sekretarja najmočnejšega črnskega rudarskega sindikata Num. Mandela je včeraj dal tudi intervju za nekatere televizijske postaje, med njimi tudi za BBC, v intervjuju pa je potrdil, da mora ANC v svojem boju za osvoboditev še naprej vztrajati tudi pri oboroženem boju. Pri tem naj bi črnski voditelj tudi priznal, da naj bi v preteklosti v tem boju večkrat padle tudi nedolžne žrtve.
Medtem ko so tudi včeraj v spopadih med rivalskimi črnskimi organizacijami padle nove žrtve, pa je pozornost političnih opazovalcev usmerjena v Lusako, kjer se je včeraj zbral izvršni odbor ANC, da bi se dogovoril o novi strategiji delovanja, potem ko je z odlokom južnoafriškega predsednika De Klerka 2. februarja ANC postala legalna organizacija in po izpustitvi Nelsona Mandele. Kot je povedal član odbora Steve Tshwete bodo na izvršnem odboru razpravljali tudi o »nasvetu« zambijskega predsednika Ka-unde, da naj bi ANC formalno sprejel tudi sklep o opustitvi oboroženega boja. Ta »nasvet« bo po mnenju Tshweteja povzročil huda nasprotja v vrstah izvršnega odbora ANC. Na zasedanju bodo člani odbora podrobno razpravljali tudi o položaju v pokrajini Natal, kjer je v spopadih med črnskimi plemeni umrlo približno 3000 ljudi, za danes pa v Lusaki pričakujejo tudi prihod Nelsona Mandele.
Filozof Cacciari kritičen do komunistov
»KPI se ne razlikuje od vzhodnih partij«
RIM Komunistični intelektualci, ki so podprli tretjo, Cossutto-vo, resolucijo, so se znašli pred novim, ostrim izzivom. Bivši komunistični poslanec in filozof Massi-mo Cacciari je prejšnjo soboto, takoj po vsedržavni skupščini podpornikov Occhetta, dal nekatere izjave, ki so tajnikove nasprotnike iznenadile in razjezile. »Res je, nismo okusili tragedije Vzhoda, vendar samo zato, ker KPI ni nikoli prišla na oblast, sicer bi to pomenilo konec,« je dejal Cacciari.
Paolo Volponi, Cesare Luporini in Edoardo Sanguineti so na Cacci-arijeve izjave ostro replicirali, hkrati pa so med vrsticami izrazili kritiko tajniku stranke Occhettu, ker mu ni odgovoril, kot bi moral. Za trojico so besede, ki jih je izrekel filozof »strupene«, on sam pa nesojeni protagonist, ki hoče »izpodbiti in ponarejati zgodovinsko resnico o KPI«. Occhetto se ni preveč razburjal, dejal je samo, da je njegovo stališče glede vloge partije jasno in javno, Cacciariju zato ne namerava odgovarjati, ker poleg vsega ni niti vpisan v KPI.
Kljub navidezni hladnosti, pa je Occhetto opomnil, da je v vseh svojih dosedanjih govorih vselej zagovarjal »veliko demokratično vlogo KPI«. Cacciari klub vsemu ni odnehal in je še trdneje zagovarjal svoje mnenje oziroma gledanje na preteklost in sedanjost italijanskih komunistov. »Zaman je obravnavati KPI ločeno od svetovne tragedije komunizma. Ta stranka je bila sogovornik vzhodnih režimov, čeprav je bil dialog skoraj vedno konflik-tualen, vendar je na isti sceni recitirala isto tragedijo: vsaka nasprotna trditev je prej Ostržkova laž kot resnica,« meni Cacciari.
Volponi, Luporini in Sanguineti sedaj v en glas trdijo, da so Cacci-arijeve besede »absurden izbruh antikomunizma« in da njegovo razmišljanje temelji le na vprašanjih in domnevah in ne na ugotovitvah. Prepričan je namreč, da problem KPI ne tiči toliko v spremembah in ponovni potrditvi politične tradicije te stranke. Meni, da bi ga lahko rešili le, če bi začeli vse znova.
Zakaj ni bilo Dnevnika
Sporočilo bralcem
Ker je prišlo v torek do prekinitve pogajanj med Založništvom tržaškega tiska in sindikalnim predstavništvom fotostavnice, fo-toreprodukcije, tehnike in korekture, so v omenjenih oddelkih sklenili oklicati enodnevno stavko.
Zato včeraj ni izšel naš dnevnik, za kar se opravičujemo bralcem in prosimo za razumevanje.
Direkcija ZTT
Zakaj smo stavkali
Ker je v torek prišlo do ponovne stavke, mislimo, da je potrebno, da bralce obvestimo o vzrokih, ki so privedli do nje in da popravimo nekatere trditve direkcije ZTT, objavljene v torkovi številki.
Na naše zahteve po pravični porazdelitvi dopolnilne blagajne med vse uslužbence je direkcija odgovorila, da pristaja, da tudi oddelko-vodje gredo v dopolnilno blagajno, a le za četrtino (!?) dobe, ki so jo v povprečju opravili drugi uslužbenci. Ta pogoj pa je vezan na večjo produktivnost v tiskarni.
Najprej ne razumemo, zakaj bi nekatere osebe morale sodelovati pri finančni razbremenitvi podjetja samo za 1/4, ko bi se lahko žrtvovale kot drugi, seveda če to ne oškoduje nemotenega dela v podjetju. Če tehnična direkcija smatra, da je to pravična porazdelitev, potem bi morala tudi zahtevati, da te osebe izkoristijo samo 1/4 dopusta in 1 /4 počitka.
Iz izkustva pa vemo, da smo vsi potrebni, nihče pa ni nenadomestljiv.
Kar pa se produktivnosti tiče (in tukaj res ne razumemo, kaj ima to skupnega s prvim vprašanjem), smo mi vedno zagovarjali stališče, naj se delo v podjetju reorganizira tako, da bomo lahko povečali produktivnost, pod enim pogojem seveda, da se poveča produkt (beri več strani Primorskega dnevnika, Novega Matajurja itd.) ne pa da bi s tem prizadeli nas same, ker bi
morali v večjem številu v dopolnilno blagajno in nato na cesto.
Kar se »nemoralnega« stanja tiče, moramo razložiti, da to zadeva samo en oddelek (konkretno štiri osebe) in izhaja iz dejstva, da se Primorski dnevnik tiska v majhni nakladi in da je zato nemogoče polno napolniti delovni čas. Za tako stanje pa res ne moremo dolžiti prizadete.
Sindikalni predstavniki si prizadevajo za izhod iz krize z nič manjšim trudom in prizadetostjo od direkcije, zato odklanjamo očitek, da z našim obnašanjem oškodujemo trud novinarjev in osebja Primorskega dnevnika, ker se tako kot oni borimo za obstoj in čim boljši dnevnik.
Grožnje, da bo treba preveriti strategijo upravljanja tiskarne in da tudi zanjo velja gospodarska ra-čunica, pa mislimo, da so naperjene proti tehnični direkciji in ne proti nam, saj tudi ona nosi precejšen del krivde, da so se odnosi tako zaostrili in da se nahajamo v tej situaciji.
Ne glede na vsa razhajanja pa smo še vedno pripravljeni na konstruktiven dialog in bomo napeli vse sile, da bomo čimprej prebrodili to krizno stanje in da bo naša založniška hiša lahko svobodneje zadihala.
Tovarniški svet ZTT
Poziv novinarjev Primorskega dnevnika
Sindikalna skupščina novinarjev Primorskega dnevnika izraža globoko zaskrbljenost nad zaostritvijo sindikalnega spora med upravo ZTT in uslužbenci fotostavnice, ki resno postavlja v dvom redno izhajanje dnevnika. Stavkovno gibanje namreč močno prizadene tudi naročnike oziroma bralce Primorskega dnevnika. Novinarji pozivamo zainteresirane strani, da naredijo vse za dosego sindikalnega sporazuma, ki bi zajamčil redno izhajanje časopisa.
Sindikalni odbor novinarjev
Napovedujejo nove zaostritve ob vprašanju ustavnih sprememb
LJUBLJANA — Zvezna skupščina je včeraj sklenila, da morajo republiške skupščine do 15. marca odgovoriti na predlog zveznih ustavnih sprememb, ki ga je izoblikovalo državno predsedstvo, in na predlog zvezne vlade. Markovič je gospodarske reforme povezal s spremembami ustave, čemur se je najodločneje uprla Slovenija, tehtne pripombe pa so imeli tudi drugi. Slovenci zahtevajo, da se o predlogih ne razpravlja v paketu, temveč o vsakem posebej. Tak amandmajski način razprave je bil menda sprejet, vendar pa se bodo o teh vprašanjih ponovno vnele ostre polemike z različnimi stališči, saj Slovenija'ni pripravljena privoliti v kakršnokoli okrnitev suverenosti. V bistvu gre za dva koncepta: srbskega s centralizacijo in slovenskega s konfederacijo.
Zaostruje pa se tudi na partijski fronti. Na seji komiteja ZKJ v JLA je predsednik komiteja admiral Petar Simič ostro obravnaval slovenska stališča in še zlasti kritično ocenil sklepe z zadnje konference ZKS - Stranke demokratične prenove, ki trdi, da ZKJ ne obstaja več. Simič je drugačnega mnenja - da partija obstaja in da je treba sklicati centralni komite in nadaljevati ter končati štirinajsti izredni kongres. Pri takšnem utemeljevanju pa direktno polemizira o slovenskih stališčih in jih kritično ocenjuje, govori pa tudi o škodljivosti blokad in ostrih nacionalnih polemik, češ da Slovenci za prav vse vendarle niso krivi.
Simič končuje svoje obsežno poročilo z originalnim predlogom, da naj bi naredili med člani ZKJ referendum o članstvu in obstoju enotne partijske organizacije. Tak referendum bi bil v resnici zanimiv in več kot očitno je, da za centralistično partijo po Miloševičevem receptu stoji zelo malo ljudi. Proti je vse hrvaško članstvo ZK, odločno proti so Makedonci. Povsem neenotno je članstvo BiH, čeprav ima sedanje vodstvo, predvsem predsednik, izrazito promi-loševičevo stališče. Toda prav v BiH se je porodila zamisel, ki se je že spremenila v konkretne predloge, da je treba ZKJ razdeliti na demokratično socialistično in na_ komunistično partijo. Nove zanimive vesti prihajajo iz Črne gore, kjer je že prišlo_ do razkola v novem republiškem partijskem vodstvu. Črnogorska protibirokratska revolucija je imela različne protagoniste, med njimi skupino dr. Ljubiše Stankoviča, ki je doktor znanosti in je z najvišjimi ocenami doktoriral v ZDA, po revoluciji na partijskem kongresu pa' je skupaj s somišljeniki napisal izrazito demokratičen program. Vodstvo je takrat program odobrilo, zdaj pa ga seveda ne izvaja, saj si je navzkriž z Miloševičevo centralizacijo in zanikanjem črnogorskega naroda ter predvideva resnično demokratizacijo. Ti problemi se zdaj ostro zastavljajo v črnogorskem vodstvu, ločitev postaja očitna in bitka se razvnema.
Vsi ti problemi so tesno povezani s Kosovom, kjer je včeraj govoril predsednik predsedstva stare jugoslovanske ZKJ Milan Pančevski. Do zadnjega odtenka je ponovil zna-
na srbska stališča do iredente, do teroristov, do pravilnosti in nujnosti državne represije, na koncu pa je opozoril, da se ni mogoče pogovarjati z alternativo, saj je v resnici ideolv ginja separatizma in nacionalizma.
V	Titovi Mitroviči se je nadaljeval proces proti Azemu Vllasiju in drugim štirinajstim obtožencem. Kot na veliko poroča »Politika«, je neka priča povedala, da je v gostilniški sobi slišala Vllasijevo izjavo, da bi se razmere v rudniku umirile, če bi ponovno postavili na oblast njega in Jashari-jevo. Vllasi tako izjavo seveda zanika. Iz pisanja »Politike« je razbrati, da so za njegov odhod v rudnik vedele številne osebnosti in da ni bilo to nič skrivnega. Toda gostilniška izjava je dovolj, da nekoga obtožiš kontrarevolucije, za kar je po zakonu predvidenih najmanj deset let zapora in celo smrtna kazen. Na Kosovu torej ni nobenega dialoga.
V	zvezni skupščini in po Srbiji pa se vedno bolj vztrajno govori o tem, da bo prišlo do nove zaostritve tako na Kosovu kot ob polemikah o novi zvezni ustavi. Vse to naj bi bila pretveza za napad na Joviča, za zahtevo, da odstopi in da pride na njegovo mesto Slobodan Miloševič, ki bi tako 1. maja avtomatično postal predsednik jugoslovanske republike. Hkrati pa naj bi namreč zahtevali spremembo ustavnega zakona, ki določa pristojnosti zveznega predsedstva, tako da bi se predsednik predsedstva spremenil v predsednika in prvi predsednik naj bi bil Srb. Za kaj takega je seveda potrebna trdna ZKJ, centralizirana in enotna.
BOGO SAMSA
Odstopil direktor tednika Panorama
MILAN — Vstop Berlusconija v založniško hišo Mondadori je imel včeraj prvo dokaj eklatantno posledico z odstopom direktorja tednika Panorama Cla-udia Rinaldija. Poslovil se je tudi njegov namestnik in komentator Giampaolo Pansa, ki je v Panorami imel svojo rubriko »11 bestiario«, v kateri je ironično komentiral vrsto političnih dogodkov.
Rinaldi je prevzel vodstvo Panorame leta J 985 in za časa njegovega direktorstva se je naklada zvišala na 440 tisoč izvodov.
Družba Mondadori je izrazila obžalovanje ob njegovem odstopu in sporočila, da bo čimprej imenovala novega direktorja. V dobro obveščenih krogih trdijo, da bo novi direktor Andrea Monti.
Program v 9 točkah za zaščito Jadrana
SPLIT — Medvladna italijansko-jugoslovanska komisija za zaščito Jadrana je imela na dvodnevnem zasedanju v Splitu veliko več dela, kot so pričakovali njeni člani. Najtrši oreh je bila seveda izdelava skupnega dokumenta, glede katerega sta se obe delegaciji mešane komisije načeloma strinjali o vseh predlaganih točkah že na začetku zasedanja, pri vsaki pa je bilo potrebno usklajevati posamezne detajle z obeh strani. Razlog, da se je delo komisije tako zavleklo je treba po vsej verjetnosti iskati v njeni 5-letni pasivnosti, ko so se problemi kopičili in dokončno izbruhnili s prekomernim cvetenjem morja, ki je povzročilo že toliko škode predvsem, a ne samo, v turističnem sektorju. Seveda pa obstajajo tudi drugi problemi ekološkega značaja, glede katerih obstaja skupni interes obeh držav za njihovo rešitev. V tej 5-letni praznini se je torej nakopičilo še kar problemov, zaradi česar je bila vrzel, ki jo je bilo treba zapolniti, kar velika.
Medvladna komisija je vsekakor sprejela zajeten program v devetih točkah. O njem sta se oba predsednika delegacij po zaključenem zasedanju na tiskovni konferenci pozitivno izrazila in z zadovoljstvom pozdravila začetek skupnega dela pri iskanju primernih rešitev za odpravo posledic onesnaževanja Jadranskega morja in reševanje drugih ekoloških vprašanj. Program določa smernice za nadaljnje skupno delo, za njegovo uresničevanje pa bo morala skrbeti komisija sama preko svojih pred-
stavnikov na najrazličnejših ravneh. V njem se v začetku predvsem poudarja, da je treba nadaljevati in še okrepiti skupno delo na področju zaščite naravnih dobrin. Sodelovati je potrebno in si medsebojno pomagati, ko gre za onesnaževanje jadranskih voda zaradi nezgod ter skupno delati za omejitev virov onesnaženja. Ugotoviti je nadalje potrebno stanje zračnega prevoznega prometa in nato nadzorovati onesnaženje zraka, ki vpliva, med ostalim, na postopno umiranje gozdov.
Dogovorjeno je tudi bilo, da je treba čim prej pripraviti načrt koordiniranih posegov za sanacijo Jadrana, tako imenovani Masterplan. Izdelala ga bo mešana italijansko-jugoslovanska družba, ki /o sestavljajo konzorcij Venezia nuova ter jugoslovanski ustanovi INGRA iz Zagreba in HIDROGEA iz Maribora. Ta družba bo morala načrt predstaviti medvladni komisiji že na prihodnji seji, ki bo čez dva meseca. Posebne pozornosti in sodelovanja bo potrebna tudi sanacija najbolj prizadetih področij (Pad, Tržaški, Koprski, Reški in Kotorski zaliv) ter glavnih urbanih, industrijskih in pristaniških področij v obeh državah, poleg tega pa bo potrebno pose: gati v okolje na osnovi novih razvojnih strategij.
Za obdelovanje vseh teh podatkov skupnega interesa, je bila mnenja medvladna komisija, da bo nujno treba razširiti informativno dejavnost. Za uresničitev programa zahteva seveda zajetna finančna sredstva: zagotovila jih bosta obe vladi, finančne institucije in mednarodne ustanove.
Splitsko zasedanje je vsekakor med drugim pokazalo, da je delo, ki so ga doslej za zaščito Jadrana opravile štiri obalne članice delovne skupnosti Alpe-Jadran zelo pomembno in mu kaže slediti. Vendar pa se tudi tukaj pojavlja že dolgotrajni problem, predvsem na italijanski strani, o odnosu med deželami in osrednjo državno oblastjo. Le-ta namreč priznava važnost in ceni konkretno delo članic A-J, vendar... Pojavlja se pogostoma prisotno vprašanje pristojnosti med deželami in glede problema zaščite Jadrana kar štirimi ministrstvi: za zunanje zadeve (slednje je sicer v zadnjem času, predvsem po srečanju Andreotti-Markovič v Umagu, začelo v pozitivni smeri spreminjati svoje gledanje na vlogo in delovanje A-J), za okolje, za znanstveno raziskovanje in za trgovsko mornarico.
Zasedanje medvladne komisije je tudi pokazalo, da ni mogoče več teritorialno obravnavati problem onesnaženosti Jadranskega morja in da za nastali položaj niso odgovorne samo dežele ali republike, ki nanj mejijo, čeprav za njegovo sanacijo doslej ni bilo opaziti velike pripravljenosti na sodelovanje prav tistih, ki so najbolj krivi za sedanje stanje.
Komisija, preko katere Italija in Jugoslavija izpolnjujeta svoje obveze na tem področju, ki so bile zapečatene že v osimskih sporazumih, se bo vsekakor ponovno sestala že sredi meseca aprila v Benet-
kah-	ALEKSANDER SIRK
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4- din (40.000 -din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000,- din), polletno 390,- din (3.900.000.-din), letno 780,- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije* Julijske krajine se naročajo pri oglasnem od-■ delku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel-7796688, tx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
založnikov
Na (živahni) prvi seji glavni odbor izvolil člane novega izvršnega odbora
V poročilih in razpravi poudarjena nuja po prenovi SKGZ
Po zelo razvejani in živahni razpravi s posamičnimi polemičnimi toni, kar v tem okviru ni bilo več v navadi, a.je v bistvu verodostojno odražalo vzdušje decembrskega občnega zbora Zveze, je glavni odbor SKGZ v goriškem Kulturnem domu v ponedeljek pozno v noč izvolil nov izvršni odbor. Tako pri sestavi kot pri posameznih zadolžitvah je prišlo do precejšnjih novosti, Pri osnovanju katerih je stari izvršni upošteval številne pripombe, ki so bile na ta račun izrečene na 17. občnem zboru v Čedadu. Vendar pa je v Ponedeljek ta točka prišla relativno Pozno na dnevni red. H prvi namreč, ki je nosila naslov »sklepi 17. občnega zbora«, a se je v prvi vrsti nanašala na preoblikovanje Zveze z ozirom na korenite spremembe v Jugoslaviji in splošneje v Evropi in na potrebe-želje zvezinih članic, se je oglasilo veliko razpravljalcev. Njihovo izvajanje, ki je bilo posejano tudi s kritičnimi pripombami, je izražalo vrsto konstruktivnih predlogov, istočasno pa odražalo željo, da bi SKGZ v spremenjenih okoliščinah resnično mogla opravljati vlogo povezovalke različnih tokov, ki jim je stična točka utrjevanje irttere-sov Slovencev v Italiji.
Izbire starega izvršnega odbora (o katerih širša javnost ni bila predhodno obveščena zaradi sobotne stavke PD) je članom GO obrazložil predsednik Zveze Palčič. Podčrtal je, da je IO upošteval priporočila, da bi bil nov izvršilni organ agilnejši. Istočasno pa so pri sestavi predlogov spoštovali še načeli o teritorialni zastopanosti in o povezanosti s članicami.
Ob krčenju števila članov pa je prišlo do precejšnjih sprememb pri določitvi oziroma opredelitvi posameznih resorjev in pri porazdelitvi zadolžitev. Novi odbor za izobraževanje v bistvu vključuje delokrog več bivših odborov oziroma komisij, nov je odbor za stike z Evropo, čeprav so že v prejšnji mandatni dobi člani IO delali v tej smeri. Prejšnji odbor za sredstva javnega obveščanja so preoblikovali v odbor za informacije, ki naj bi prvenstveno skrbel za imidž Zveze. Mass media pa naj bi odslej sodila v neposredno pristojnost predsednika in deželnega tajnika.
Nov odbor šteje 15 članov, ob predsedniku in deželnem tajniku pa bodo s«deli še predsedniki treh pokrajinskih odborov, odgovorni za resorje in še en predstavnik z Goriške in dva predstavnika iz videmske pokrajine. Seznam članov novega izvršnega odbora SKGZ z zadolžitvami objavljamo posebej, na kratko pa še o volilnih iz-zidih na ponedeljkovem zasedanju GO. Glasovalo je 93 na 139 upravičencev, izvoljeni pa so bili vsi predlagani kandidati, in sicer po vrstnem redu na
volilnici: Klavdij Palčič (92), Dušan Kalc (80), Suadarn Kapič (79), Boris Peric (90), Viljem Černo (92), Janez Povše
(91)	, Darij Cupin (92), Darko Bratina (93), Ivan Peterlin (90), Damjana Kralj
(92)	, Ferruccio Clavora (89), Dušan Udovič (86), Karlo Devetak (85), Jole Namor (91) in Salvatore Venosi (91).
Poglavitna tema ponedeljkove razprave pa je bila osredotočena na izoblikovanje nove SKGZ oziroma na dilemo, kakšna naj bi bila v prihodnje Zveza, da bi po eni strani odražala težnje njenih članov, po drugi pa zahteve, ki jih postavljajo korenite spremembe v matici in v vzhodnoevropskih državah. O tem bi morali razpravljati na programski konferenci, za sklic katere se je vodstvo Zveze obvezalo že na OZ. Ker po dosedanjih razgovorih kaže, da bo konferenca po majskih upravnih volitvah, so bili nekateri mnenja, da bi »zamrznili« stari IO, ki bi moral pripraviti zahtevano in obljubljeno konferenco. Kot izhaja tudi iz našega poročanja, predlog ni bil sprejet.
Razpravo sta uvedla (nato potrjeni) predsednik Palčič in dosedanji deželni tajnik Dušan Udovič. V uvodnih mislih je predsednik navedel nekaj poglavitnih, še posebej perečih vprašanj. Ugotovil je, da se je razprava »ob splošnem pregledu stanja naše skupnosti v Italiji, njenih notranjih odnosov, odnosov z državo oziroma predstavniki oblasti in političnih sil ter odnosov z matično domovino« osredotočila predvsem na vprašanja samega ustroja SKGZ.
Vprašanje zaščitnega zakona ostaja še vedno odprt račun slovenske na-
rodnostne skupnosti z državo, v zvezi z osnutkom ministra Maccanica pa so nujni popravki in dopolnila. Se zlasti v tako pomembnem času se SKGZ ne bi smela odpovedati akcijski sposobnosti, kriza, ki je zajela enotno delegacijo zaradi medstrankarskih sporov po Palčičevem mnenju obvezuje Zvezo kot nadstrankarsko organizacijo, da spodbuja in uresničuje vse možnosti izražanja skupne volje za očuvanje temeljnih interesov Slovencev v Italiji.
Ob teh seveda ne smejo zamreti prizadevanja v smeri pridobivanja večjega razumevanja in podpore s strani italijanske javnosti. Silovite spremembe v Jugoslaviji in uveljavljanje suverenosti slovenske republike odpirajo pomembno y fazo novih možnostih v
Novi izvršni odbor SKGZ	
Predsednik SKGZ	KLAVDIJ PALČIČ
Tajnik SKGZ	DUŠAN KALC
Predsednik pokrajinskega odbora TRST	SUADAM KAPIČ
Predsednik pokrajinskega odbora GORICA	BORIS PERIC
Predsednik pokrajinskega odbora VIDEM	VIUEM ČERNO
Predsednik odbora za kulturo	JANEZ POVŠE
Predsednik odbora za gospodarstvo	DARIJ CUPIN
Predsednik odbora za izobraževanje	DARKO BRATINA
Predsednik odbora za telesno kulturo	IVAN PETERLIN
Predsednik mladinskega odbora	DAMJANA KRALJ
Predsednik odbora za Evropo	FERRUCCIO CLAVORA
Predsednik odbora za informacijo	DUŠAN UDOVIČ
Član iz goriške pokrajine	KARLO DEVETAK
Član iz videmske pokrajine	JOLE NAMOR
Član iz videmske pokrajine	SALVATORE VENOSI
Foto: R. Pavšič
odnosih ob meji, po drugi strani pa se za Zvezo in za celotno skupnost odpira novo obdobje stikov z matico in utrjevanja skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Po potrditvi obveze o sklicu programske konference je Palčič predal besedo dosedanjemu tajniku Udoviču, ki je podal strnjeno sintezo sklepov 17. OZ SKGZ oziroma programske smernice za nadaljnje delovanje Zveze. Zastavljeni cilji v prvi vrsti narekujejo nadstrankarski manjšinski organizaciji jasno opredeljenost, avtonomno iniciativo in pluralizem kot primerne pogoje za njeno učinkovitost in priznavanje njene specifične vloge v življenju slovenske narodnostne skupnosti. V ospredju politike SKGZ ostajata spodbujanje in krepitev enotnega nastopa Slovencev, uveljavitev slovenskih narodnostnih pravic pa je vprašanje, ki zadeva manjšino in večinski narod.
Več energij bi bilo treba nadalje, je podčrtal Udovič, posvečati načrtom na področju kulture (npr. ustanovitev večnamenskega kulturnega središča), sredstev javnega obveščanja (veliko možnosti ni bilo uresničenih) in gospodarstva, ki ostaja eno temeljnih postavk v delovanju SKGZ. Glede na razpravo na zadnjem občnem zboru o vprašanjih vzgoje in izobraževanja SKGZ osvaja predlog, da se razni odbori in članice povežejo v smiselno celoto, ki naj bi zagotavljala večjo učinkovitost in racionalnejšo uporabo energij. Zato se ustanavlja Slovenska izobraževalna matica kot širok, interdisciplinaren organizem, ki naj za mlade generacije vzpostavi sistem permanentnega izobraževanja na profesionalni ravni.
Na 17. OZ so bile številne kritike izrečene na račun pomanjkljivosti v
delovanju Zveze, splošno pa je bila poudarjena njena pomembna vloga med Slovenci v Italiji. Iz teh ugotovitev izhaja sklep, je zaključeval poročilo Udovič, da se javno in znotraj organov Zveze nadaljuje kritična razprava. Predvsem je nujna jasnejša opredelitev strategije in taktike, ki sta v tem trenutku velikih sprememb v matični domovini in Evropi nasploh potrebni manjšinski organizaciji, da je lahko čimbolj uspešen in širok zastopnik interesov Slovencev v Italiji. S tem v zvezi OZ obvezuje novo vodstvo, da organizira programsko konferenco, ki naj temeljito prouči dosedanji organizacijski sistem zveze in ga funkcionalno in realno prilagodi potrebam, ki so bile izražene na občnem zboru.
O neodložljivi nuji, da se v doglednem času skliče programska konferenca, je soglašalo veliko razpravljalcev na ponedeljkovem zasedanju GO. Prav tako pa so poudarili, da je treba konferenco dobro pripraviti, če naj se v tistem okviru izoblikuje nova podoba SKGZ. Zaradi pomembnosti konference je bila nadalje izražena želja-za-hteva, naj bi GO o tem vprašanju še razpravljal. To željo je kot konkreten predlog osvojil v zaključkih predsednik Palčič, ki je dejal, da bi lahko posebna komisija takoj začela pripravljati vse potrebno za konferenco.
V razpravi je Palčič zaznal nekaj nestrpnosti, a tudi splošno željo, da se nekaj naredi, čeprav še ni povsem jasno kaj, o razlikah pa je dejal, da so običajen pojav. Razlike so se v izvajanjih razpravljalcev nanašale predvsem na prenovo oziroma na preoblikovanje Zveze. Darko Bratina je npr. govoril o SKGZ kot oSlovenskem etničnem sindikatu, Vojmir Tavčar o »priložnostih, da v tem delu Evrope odigramo vlogo aktivnega povezovalnega dejavnika različnih impulzov«, Filibert Benede-tič o »kostituenti nove SKGZ, skupne organizacije slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, osnovane na načelih parlamentarne demokracije«, Jože Pirjevec o tem, da bi SKGZ v FJK postala nekakšna zbirna točka, Pavel Stranj pa je menil, da »vzgib za prenovo ni notranja napetost« in postavil vprašanje legitimacije. Miroslav Košuta je obžaloval zamujanje Zveze in poudaril, da je »bistveni problem, kakšna SKGZ nam omogoča obstoj«. Barbara Gruden si je želela drugačnih odnosov med IO in GO (vlada-parlament), Ace Mermolja je odločno nasprotoval, da bi v okviru Zveze nastopali po strankarsko opredeljenih komponentah, Igor Tuta pa je dejal, da bi morala biti SKGZ odprta do vseh. (bip)
Od 16. 2. pa do 16. 3. v Špetru
Na Benečanskih kulturnih dnevih vse o Slovencih
ŠPETER — Tukajšnji študijski center Nediža prireja že petnajste Benečanske kulturne dneve, Ki se bodo razvijali od tega petka, 16. februarja, pa vse do vključno 16. marca. Srečanja bodo potekala v špetrski občinski dvorani.
Kakor nam ponazarja že sam haziv tokratnih Dnevov, ki se Stasi "Slovenska pomlad: politični pluralizem in vstop v Evropo", bo namen tega zanimivega Pa tudi poučnega ciklusa preda-vanj prikazati neposredno sliko Političnih, gospodarskih in kulturnih sprememb oziroma ino-vacij v Sloveniji, ter njihov institucionalni okvir v Jugoslaviji. cUj teh gibanj - piše v programu Dnevov - je uresničenje poetičnih sredstev za utrjevanje ''Oži z Evropo; pomemben trenutek bodo volitve prihodnjega uprila, katerih politične in orga-Uizacijske vidike bodo prikazali srečanjih v Špetru nekateri 'dni predstavniki iz Slovenije. Predavanja bodo v spodaj na-edenih dneh ob 18. uri, imeli jih bodo:
!6. februarja - CIRIL ZLOBEC, in podpredsednik Socia-„ Jtčne zveze Slovenije (koordi-tor Darko Bratina, deželni ^natelj SLORI);
„ 23- februarja - JOŽEF ŠKOLČ, ({^tlsednik ZSMS (koordinator-c Antonella Bucovaz, učitelji-Vvojezične šole v Špetru);
t22- februarja - JOŽE PUČNIK, eusednik Demokratične opo-FeC9e Slovenije (koordinator s^ruccio Clavora. ravnatelj tuft/ v Čedadu);
marca - PETER BEKEŠ. VP ..GK Zveze komunistov Slo-j^ttije (koordinatorka Jole Na-\,0r’ glavna urednica Novega
^tajurja).
Koroški glavar predlaga financiranje »slovenskega parlamenta«
Ali naj bi izbiral predstavništvo Slovencev kar sam J. Haider?!
Novost na konzulatu v Kopru: po Scausu pride Maurizio Lo Re
CELOVEC — Na nerazumevanje je naletel • najnovejši predlog deželnega glavarja Jbrga Haiderja, po katerem naj bi dežela celo prevzela stroške za izvolitev neke vrste slovenskega parlamenta na Koroškem. Odklanjanje takšnega početja je v bistvu splošno, pač pa je javnost nemalo presenetil tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev mag. Marjan Pipp. Le-ta je namreč v tiskovni izjavi dobesedno ugotovil, da NSKS »podpira načrt deželnega glavarja Haiderja, da se izvedejo volitve za demokratično ugotavljanje zastopstva slovenske narodne skupnosti s pomočjo dežele Koroške«.
Marjan Pipp nadalje pravi, da »je razveseljivo, da je Haider prevzel predlog državnega poslanca Karla Smolleja in predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevža Grilca«, ter da je pripravljen, da dežela za to da na voljo potrebna finančna sredstva. Narodni svet oziroma tajnik te slovenske organizacije nadalje meni, da pričakuje odpor proti takšnemu ugotavljanju zastopstva slovenske narodne skupnosti »samo s strani levega tabora slovenske narodne skupnosti in še posebej od njegovega sedanjega vodstva«.
Povsem jasno, da je bila prva reakcija s strani tajnika Zveze slovenskih organizacij dr. Marjana Sturma dosti ostra. Sturm je dejal, da Haiderjev načrt za ugotavljanje zastopstva Slovencev s pomočjo deželnih finančnih sredstev pomeni uporabo že preživelih metod vzhodnega bloka. Tajnik ZSO je poleg tega tudi poudaril, da je vprašanje zastopstva izključna zadeva narodnostne skupnosti same, Haiderjev - in sedaj tudi še Pip-pov - predlog pa da bi pomenil zgolj uvedbo pravega narodnostnega katastra za koroške Slovence.
Zveza slovenskih organizacij po izjavah Sturma tudi ne bo dopustila, »da bo Haider stavil pod vprašaj njeno legitimnost kot zastopnico slovenske narodne skupnosti«, nadalje pa je poudaril, da »še bo ZSO tudi v bodoče zavzemala za politiko enakopravnosti in nove kulture sožitja med obema narodnostnima skupnostima na Koroškem. Načrte, po katerih naj bi na Koroškem ustanovili zastopstvo manjšine po okusu Haiderja, pa bo ZSO znala preprečiti!«.
ANDREJ MOHAR
KOPER - V četrtek, 15. marca, bo prevzel dolžnosti italijanskega konzula v Kopru 42-letni diplomat Maurizio Lo Re, ki je trenutno zaposlen pri generalnem ravnateljstvu za izseljenstvo na zunanjem ministrstvu. Dosedanji konzul Felice Scauso, ki mu je 47 let in je na tem položaju od oktobra 1985, odhaja na drugo, prestižno službeno mesto. Imenovali so ga namreč za glasnika italijanskega predsedstva pri Evropski gospodarski skupnosti s sedežem v Rimu, kjer bo zadolžen za stike med sredstvi množičnega obveščanja. Felice Scauso je pred prevzemom konzularnih dolžnosti v Kopru zastopal Italijo v Ženevi, Limi in Pekingu, še prej pa je imel raznovrstne funkcije na ministrstvu za zunanje zadeve. Scauso bo nastopil novo službo 1. marca, zato bo slovesen sprejem ob njegovem slovesu že v sredo, 28. februarja, in sicer v portoroškem hotelu Metropol, kjer se bodo zbrali za to priložnost zastopniki slovenskih in jugoslovanskih oblasti, kakor tudi deželne uprave Furlanije-Julijske krajine in predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko ter Ljudske univerze v Trstu.
Prestižni avstrijski časopisy ki se je nekdaj lahko ponašal z najvišjo dokladoy je zašel v stečaj
Prenehal izhajati koroški dnevnik Volkszeitung
CELOVEC — Tu so pokopali Volkszeitung, najstarejši koroški dnevnik, ki je pred davnimi časi slovel po najvišji nakladi. Včeraj so oznanili stečaj: 6,2 milijona šilingov dolgov. Se zadnji mrzlični poskusi najti rešitelja so spodleteli.
Volkszeitung je po svoje žrtev dvojne verižne reakcije. Časnik je bil do lanskega avgusta glasilo Ljudske stranke (OEVP). Ko je le-ta na deželnih volitvah marca lani pogorela, zdrknila s tradicionalno drugega na tretje mesto na Koroškem, je stranka morala dobiti ne le novega predsednika in sekretarja, marveč se je znašla tudi v denarni stiski. Neue Tagszeitung, kot so ga imenovali, so poslali v stečaj, novi lastnik je nominalno postal založnik in ekonomski propagandist Gerhard Schmid, v resnici pa je bil le desetinski lastnik, ostalo je bilo v rokah beljaškega podjetnika inž. Kurta Geisslerja, ki je Tele Uno in Radio Carinzia in več drugim medijskim projektom skušal dodati še dnevni časopis.
Drugi del verižne reakcije je pripisati koncentraciji kapitala v avstrijskem dnevnem časopisju, predvsem pa prodoru zahodnonemškega kapitala na časopisni trg. Ker je bil Volkszeitung uredniško-poslovno povezan s sestrskima dnevnikoma na Tirolskem in Salzburškem, je ukinitev Neue Tiroler Zeitunga prejšnji teden bila neizogiben uvod v propad Volkszeitunga. Enako usodo napovedujejo zdaj Salzburger Volkszeitunga.
Na Tirolskem je namreč pred nedavnim Sprin-gerjev časopisni koncern, ki ima neznano visoki delež v dunajskem dnevniku Standard, kupil 45 odstotkov najmočnejšega dnevnika Tiroler Tageszei-tung. Na Tirolskem ima za povrh dnevnik Karier deželno izdajo; pri Kurierju je 45-odstotno udeležene drug zahodnonemški časopisni koncern, WAZ.
Pri Volkszeitunga je zdaj razposlenih 28 ljudi, prizadetih pa je tudi 40 tiskarjev Carinthie, od katerih so jih polovico morali poslati na dopust.
Predsednik koroške OEVP dr. Christof Zernatto je v intervjuju na Kleine Zeitung spregovoril tudi o »ideološkem kitu čez mejo«, o svojih pogovorih s krščanskimi demokrati v Sloveniji, rekoč: »Naše tamkajšnje somišljenike bomo pri aprilskih volitvah izdatno podprli. Zbuditi želimo medsebojno razumevanje problemov in usmerjeni smo na pluralistični razvoj pri naši južni sosedi.« Zernatto je še pripomnil: »Moramo si biti na jasnem, da je Jugoslavija, ne pa Slovenija, kritičen dejavnik razvoja v jugovzhodni Evropi. Kar se nas tiče, želimo prispevati k stabilizaciji razmer. Ob tem pa je treba pripomniti, da se manjšinska in varnostna politika med seboj razlikujeta. Položaj v Evropi je tako nestabilen kot malokdaj v zadnjih 40 letih. Potreba nevtralnih držav po varnosti se je povečala.«
JOŽE ŠIRCELJ
Od danes v konferenčni dvorani v UL Madonnina
Kongres bo odločal tudi o usmeritvi krajevne KPI
Od danes v Galeriji Tržaške knjigarne
Ekspresivna subjektivnost slikarja Franca Novinca
Danes zvečer se bo začel eden najtežjih kongresov tržaških komunistov v zadnjih letih, ki bo med drugim odločal tudi o politični usmeritvi krajevne KPI. Resolucija vsedržavnega tajnika, ki se zavzema za korenito preosnovo stranke, ni namreč na sekcij skih kongresih dobila pričakovane absolutne večine, tako da je na koncu prevladala heterogena »fronta za ne«, ki z različnimi utemeljitvami nasprotuje Occhettovim predlogom. Sekcijskih kongresov na Tržaškem se je udeležilo 1.545 članov in članic KPI na skupnih 4.440, to se pravi nekaj manj kot 35 odstotkov članstva.
Occhettov dokument je zbral 756 glasov (48,9 od sto), resolucija Ingrao-Natta je dobila 466 glasov (30,1 od sto), stališča senatorja Cossutte pa so naletela na podporo 322
Occhetto zmagal v deželi
V deželnem merilu je precej zanesljivo prevladala Occhettova resolucija, ki je zbrala nekaj nad 60 odstotkov podpore udeležencev sekcijskih kongresov. Dokument Ingrao-Natta je dobil 30,9 od sto, Cossuttova resolucija pa 8,9 od sto.
Najvišji odstotek preferenc je tajnikova komponenta dosegla v pordenonski pokrajini, kjer je presegla 68 odstotkov podpore. Pristaši poslancev Ingraa in Natte so dobili 29,8 od sto, Cossutta pa le 1,9 od sto. Očchet-tova resolucija se je dobro obnesla tudi v Vidmu, kjer je na pokrajinskem merilu dobila 67,1 od sto. Druga resolucija je dobila 29,1 od sto, pristaši senatorja Cossutte pa so dobili 3,6 od sto glasov. Tudi na Goriškem so prevladala stališča, ki jih zagovarja vsedržavni sekretar KPI. Njegov dokument je naletel na podporo 53,8 od sto članstva, resolucija Ingrao-Natta je dobila 36,7 od sto, Cossuttova pa 9,4 od sto.
Na pokrajinskih kongresih bodo izvolili samo delegate za vsedržavni kongres. Deželni kongres KPI pa bo baje spomladi ali jeseni. Na njem bo skoraj gotovo prišlo do zamenjave deželnega tajnika stranke.
članov (20,9 od sto). Številke jasno dokazujejo, da razpolaga »fronta za ne« v Trstu z večino 51 odstotkov glasov, kar bo po vsej verjetnosti močno vplivalo na sestavo novege federalnega odbora, ki bo izvoljen v soboto zvečer ali v nedeljo. Prav izvolitev novih vodilnih kadrov bo verjetno najzanimivejši del celotnega kongresa, ki se bo začel ob 18.30 s političnim poročilom tajnika Nica Coste. Skupščine se bo udeležilo 199 delegatov. Occhettovo linijo bo zastopalo 98 predstavnikov, resolucijo Ingrao-Natta 60 delegatov, Cos-suttovo resolucijo pa 41 delegatov. Političnemu poročilu tajnika Coste bo že danes sledila obrazložitev posameznih resolucij. Occhettovo bo zagovarjal član vsedržavnega vodstva Luciano Pellicani, stališča Ingrao-Natta časnikar in eden ustanoviteljev dnevnika II Manifesto Michelangelo Notarianni, tretji dokument pa bo utemeljil član centralne jamstvene komisije Fausto Monfalcon, sicer Tržačan, ki pa bo ob tej priložnosti nastopil kot podpisnik Cossuttovega dokumenta. Jutrišnji del kongresa bo v celoti posvečen razpravi, ki se bo nadaljevala v soboto in zaključila v poznih popoldanskih urah, nakar bodo na sporedu glasovanja. Pred izvolitvijo federalnega odbora bodo izvolili tri delegate, ki bodo zastopali tržaško KPI na vsedržavnem kongresu v Bologni. Sodeč po številkah kaže, da bo prvi resoluciji uspelo izvolili dva delegata, »fronti za ne« pa enega.
Resolucija Ingrao-Natta je prevladala tudi na kongresu sekcije Čampi Elisi, ki je bil zadnji na sporedu. Na pokrajinski skupščini bo ta resolucija zastopana z dvema delegatoma, medtem ko bo Occhettovo komponento zastopal en predstavnik. Za vzpostavitev razmerja sil na pokrajinskem kongresu so precej odločala zadnja sekcijska zborovanja, ki so bila na sporedu prejšnjo soboto in nedeljo. V ta sklop sodi kongres dolinske občinske sekcije, kjer je kazalo, da bo prevladala Occhettova resolucija, na koncu pa so prodrla stališča Natte in Ingraa. Tržaška pokrajina je tudi tokrat precej nagradila stališča senatorja Cossutte, ki ima tukaj v odstotkih veliko število privržencev, skupno s pokrajino Asti vsekakor med najvišjimi v državi. To velja tudi za »lestvico« po posameznih sekcijah, na kateri tudi na vsedržavni ravni prednjači sekcija Pescatori (Kolonkovec, Sv. Ana in Naselje sv. Sergija), kjer je Cossuttova resolucija presegla 60 odstotkov glasov.	S. T.
Po razstavi domačina Fabia Smotlaka bo Galerija Tržaške knjigarne ponovno gostila slikarja iz matične domovine, in sicer akademskega slikarja ter docenta na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani Franca Novinca. Razstavo prireja Galerija TK v sodelovanju z Likovnim svetom Ljubljanske banke, pred tržaško predstavitvijo pa je Novinc razstavljal tudi v Kulturnem domu v Gorici. Franc Novinc, letnik 1938, je študiral slikarstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Maksimu Sedeju, samostojne razstave je postavil v številnih krajih Jugoslavije in v tujini, sodeloval pa je tudi na več kot sto skupinskih razstav doma in v tujini. Novinc se od vsega začetka svojega ustvarjanja ukvarja skoraj izključno s slikanjem pokrajin. Vendar, kot piše v katalogu razstave umetnostni kritik Aleksander Bassin, »tudi danes ne kaže še nobenih znakov utrujenosti, pasivne zasvojenosti ali tega, kar v likovni umetnosti imenujemo - manire«. Na svoji že kar dolgi likovni poti pa je Novinc prešel z ekspresivne figuralike, ki je izhajala iz ekspresionistične tradicije, a je sledila izkušnjam poparta in novega realizma, v neko novo figuraliko, ki je prepeta s pravljično bizarnostjo, obenem pa tudi s sodobnim industrijskim oziroma ekološkim rastrom.
Na sliki Novinčev akril iz leta 1988 Nočna reka.
Preden so jo zaradi nesklepčnosti prekinili
S predstavitve na sedežu KD Igo Gruden
Trije utrinki z zadnje seje tržaškega občinskega sveta
Knjiga o nabrežinskih kamnolomih nudi zelo zanimiv vpogled v našo preteklost
Preden se je razšel zaradi pomanjkanja legalnega števila oziroma zaradi nesoglasij glede načrta o novih mestnih parkiriščih, je tržaški občinski svet na svoji ponedeljkovi seji obravnaval vrsto tekočih zadev, med katerimi pa je bilo tudi nekaj takšnih, ki posebej zanimajo našo javnost.
Tako je med vprašanji in odgovori prišla na vrsto tudi interpelacija, ki jo je vložil svetovalec Aleš Lokar (SSk), da bi zvedel od župana, kako sodi o poteku seje rajonskega sveta za Vzhodni Kras z dne 23. novembra 1989, na kateri je predstavnik MSI Marco Coassin imel hud nacionalistični izpad proti rabi slovenskega jezika, ki pa jo jasno dovoljuje 27. člen pravilnika. Lokar je v svoji interpelaciji omenil, da je občinski odbornik Eral-do Cecchini, ki je na seji rajonskega sveta zastopal župana, med drugim v nasprotju z že omenjenim členom 27 povabil slovenske rajonske svetovalce, naj ne govorijo po slovensko, in vprašal, zakaj ni predsednik rajonskega sveta izključil predstavnika MSI zaradi motenja seje. Na Lokarjevo interpelacijo je odgovorila odbornica za decentralizacijo Ariella Pittoni. V bistvu je povedala, da predsednik rajonskega sveta lahko izključi svetovalce samo v primeru hudega kršenja pravilnika, sicer pa da to mora storiti izključno po svoji uvidevnosti, ne da bi bil primoran. V krajši razpravi, ki je sledila, je to stališče podprl tudi sam župan Ric-hetti.
Župan Richetti pa je med obravnavanjem sklepa o sečnji v jusarskih gozdovih med drugim sprejel resoluci-
jo o delovanju jusarskih odborov, ki sta jo predstavila svetovalec Mestne laične zelene liste Paolo Ghersina in načelnik svetovalske skupine KPI Ma-urizio Pessato. Resolucija pooblašča župana in odbor, da nemudoma izvedeta popis jusarskih imovin in v teku 2 mesecev o tem poroča občinskemu svetu, kakor tudi, da v teku 3 mesecev izdelata osnutek pravilnika za delovanje jusarskih odborov, tako da bi le-ti končno zaživeli. Župan Richetti je ob sprejetju resolucije med drugim dejal, da je občina nek osnutek pravilnika že izdelala, a da so ga jusarski odbori zavrnili, češ da jim daje premajhno avtonomijo. Richetti je poudaril, da ju-sarskim odborom v vsakem primeru pristoja izključno redno upravljanje jusarskih imenovin, ne pa izredno.
Ob robu ponedeljkove seje tržaškega občinskega sveta pa je prišlo tudi do incidenta, ki je medtem že odjeknil tudi na deželni ravni. Socialistični senator Arduino Agnelli, ki je med drugim tudi tržaški občinski svetovalec, je namreč ostro napadel oziroma ozmerjal že omenjenega svetovalca Paola Ghersino, in sicer zaradi resolucije, ki jo je slednji predložil, da bi protestiral proti sporni logiki, ki naj bi botrovala obnavljanju vodstva Tržaške hranilnice (CRT). Incident, do katerega je prišlo, ko je bila seja občinskega sveta začasno prekinjena, je medtem postal predmet vprašanja, ki ga je postavil deželni svetovalec Zelene liste Andrea Wehrenfennig. Le-ta izraža solidarnost Ghersini in poziva tržaško tajništvo PSI, naj javno obsodi takšno »histerično napadanje opozicij«.
»Brecelj, Legiša, Vogrič - Nabrežinski kamnolomi« je naslov knjigi, ki so jo v torek zvečer predstavili javnosti v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini.
Predstavitev ni bila praznik samo za Nabrežince, temveč za vse Slovence, saj predstavlja nova knjiga - v tem primeru gre za knjigo o kamnolomih, stebrih slovenskega obrtništva tu pri nas - veliko pridobitev pri spoznavanju zgodovine kamnolomov v Nabrežini in s tem posredno tudi pri spoznavanju dobršnega dela zgodovine teh krajev.
»Knjiga, ki je nastala iz entuziazma in ne zaradi delovne obveznosti, je zgodovinsko pričevanje te bogate dejavnosti in te stare nabrežinske tradicije; je pa tudi dokaz ljubezni, ki so je zmožni le ljudje, ki so s kamnom rasli in s kamnom še živijo,« je v svojem nagovoru dejal Bojan Brezigar, župan devinsko-nabre-
žinske občine, ki je bila, skupno s Kmečko in obrtno hranilnico in posojilnico v Nabrežini, tudi pokroviteljica prireditve.
Prireditev je začela in vodila občinska odbornica za kulturo Marinka Terčon, ki je zagotovila, da bo uprava sodelovala in tudi sledila delu skupine raziskovalcev pri oblikovanju večje in podrobnejše monografije o nabrežinski občini.
Ker je knjiga izšla pri Založništvu tržaškega tiska ob 80-letnici delovanja na-brežinskega denarnega zavoda, je o njej na večeru spregovoril tudi urednik ZTT Marko Kravos, ki je poudaril, da gre za knjigo, ki govori o eni najstarejših, pa tudi najbolj kakovostnih obrti na Slovenskem. Knjiga, je dejal, ki je naletela tudi v širšem krogu na velik odmev, daje velik pomen ohranjanju tradicij, hkrati pa daje poseben poudarek odnosu do pano-
Pomembni sklepi občinskega odbora
Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji pod predsedstvom župana Richettija sprejel kakih petdeset sklepov, ki zadevajo skorajda vsa upravna področja. Med drugim je odobril sklep, ki predstavlja formalni začetek priprav velike razstave o »neoklasiciz-mu v Trstu«. Razstavo bodo odprli julija in bo sodila v niz spremnih prireditev, ki se bodo zvrstile po Italiji ob svetovnem nogometnem prvenstvu.
Občinski odbor je poleg tega sprejel sklep o prefilmanju filmov iz zbirk Diega de Henrigueza na nevnetljivo podlago. To bo gmotno omogočila deželna uprava. V skladu z novo deželno zakonodajo je odbor poleg tega sprejel dopolnilo pravilnika - občinske gradbene komisije, ki bo odslej med svojimi člani štela tudi izvedenca za ekološka in urbanistična vprašanja.
Tržaški občinski odbor je naposled poveril prof. Paolu Bonacorsiju nalogo, da izdela mnenje »pro veritate« o veljavnosti urbanističnega normativa prehodnega značaja za tržaško zgodovinsko mestno jedro, ki ga je občinska uprava uvedla ob zapadlosti zadevnega pod-robnostnega regulacijskega načrta.
V DSI so se spomnili Franceta Koblarja
V Društvu slovenskih izobražencev je bil v ponedeljek na sporedu spominski večer posvečen Francetu Koblarju, pomembnemu slovenskemu literarnemu kritiku, dramaturgu, uredniku in vsestranskemu ustvarjalcu, oblOO-letnici njegovega rojstva. Gosta večera sta bila akademik in član SAZU Stane Gabrovec ter pisatelj Alojz Rebula. Slovesni večer se je pričel s pesmijo. Člani Moškega zbora Novega sv. Antona so pod vodstvom Edija Raceta izbrano zapeli dve pesmi v uglasbitvi U. Vrabca.
Stane Gabrovec je o svojem pokojnem prijatelju Koblarju spregovoril kot o izjemno kulturnem in širokopoteznem človeku, ki je bil istočasno ustvarjalec ljudske omike in visoke kulture. Ob 100-letni-ci njegovega rojstva je založba Slovenska matica priredila lansko leto kolokvij v spomin svojega bivšega vodje. Za predavateljsko mizo so se zvrstih številni govorniki, ki so vsaj delno predstavili res bogat opus Koblarjevega življenskega dela. Govor je bil o njegovem estetskem nazoru, o njem kot uredniku, kot gledališkemu kritiku, o njegovem delu o Stritarju, Gregorčiču, Bevku itd. Koblar se je vedno boril, kot je poudaril Gabrovec, proti plit-
Akademik Stane Gabrovec na večeru v
DSI	(foto Magajna)
vosti in diletantstvu, zavzemal se je za pristnost proti golemu pristaštvu in ideološkemu presojanju, za slovensko kohezijo proti politični ekskluzivnosti. "Tudi kdor dela silo v duhovnem smislu, je zločinec,"
je trdil. Gabrovec je še povedal, da je bil pokojni literarni kritik vztrajen borec za slovenstvo proti jugoslovanstvu. Vedno je bil na strani kvalitete, ne pa moči in oblasti. Končni cilj vsakega človeka je videl v osebni in narodni kulturi.
Rebulovo pričevanje je bilo predvsem osebno. Obiskovalcem DSI je pisatelj opisal svoje osebne stike s Koblarjem, ki je bil v letih 60 predsednik Slovenske matice. Rebula mu je poslal rokopis svojega romana "V Sibilinem vetru", o katerem se je urednik v pismih zelo pozitivno izrekel, čeprav tu pa tam ni varčeval s kritikami. Pisma je na ponedeljkovem večeru prebrala Matejka Maver. Rebula je Koblarja opisal kot idealnega urednika, kakršnega je danes težko najti. Sodobni uredniki, posebno še, če so sami literati, iščejo v tem delu najprej sebe, Koblar pa se je resnično ves posvetil tekstu, ki ga je imel pred sabo, ne da bi pri tem pomislil nase. Zaradi izrednega vtisa, ki ga je Koblar napravil na Rebulo zaradi svoje poklicne sposobnosti in resnosti ter kulturne širine, mu je zamejski pisatelj posvetil roman "Zeleno izgnanstvo", ki je izšlo pri Slovenski matici leta 1981. (hj)
ge, ki je tesno zraščena s svojim okoljem, torej tudi z vsesplošnim življenjem v njem.
Sledilo je še več posegov in pozdravov, med drugimi predsednika nabrežinske hranilnice in posojilnice Guida Zidariča, pa nekdanjega kamnoseka Srečka Colje, ki se je zahvalil pobudnikom kot človek, ki je sam opravljal dolga leta ta poklic in se torej zaveda njegovega pomena za gospodarstvo in napredek te občine.
Glavne posege na večeru so imeli seveda avtorji knjige: Aleš Brecelj, Ivan Vogrič in, kot koordinator raziskovalne skupine, Zvonko Legiša. Knjiga, so povedali, zajema gradivo, ki je bilo pripravljeno in zbrano za razstavo ob 2000-letni-ci nabrežinskih kamnolomov v Nabrežini v marcu-aprilu leta 1986. Porazdeljena je na tri glavne dele, ki so jih avtorji posamično obravnavali. Aleš Brecelj je pisal o kraškem apnencu od rimskih časov, o njegovi uporabi, o rimskih spomenikih iz nabrežinskega kamna v Čedadu, vse do časov, ko je bila leta 1857 odprta Južna železnica. Zvonko Legiša je v knjigi obdelal poglavje kamnoseštva med obema vojnama, ki ga je zaključil z mislijo, da bi morali mladi rodovi ceniti ka-mnarsko obrt, ki je tesno povezana s preteklostjo Kraševcev. Ne gre za neke vrste folklorne dejavnosti, je avtor zapisal, temveč za potrebo, da bi ta obrt s časom še napredovala in se uveljavila. Posamezni zgledi dokazujejo, da ta obrt ni nekaj zastarelega in utegne imeti še obetavno prihodnost. Ivan Vogrič pa je v knjigi obdelal delavsko gibanje, stavko leta 1890, uspehe kamnarstva v začetku novega stoletja, krizo kamnarske industrije, položaj delavstva, nato zagon delavskega gibanja, obdobje fašizma, obnovitev sindikalne dejavnosti po drugi svetovni vojni, velik boj med sindikati in delodajalci v obdobju 1960-65 za novo delovno pogodbo, vročo sindikalno jesen in sedemdeseta leta, nato pa še posebno poglavje o nabrežinski šoli za klesarje.
• Knjiga, obogatena s številnimi fotografijami, shemami, dokumenti, vsebuje še vrsto podatkov, ki so jih avtorji dobili na osnovi številnih osebnih pričevanj, pri raznih podjetjih, pa tudi pri pregledovanju raznih arhivov, tudi na Dunaju in v Ljubljani.
Nekaterim sodelavcem, ki so sodelovali pri zbiranju gradiva in slik, in sicer: Nadji Doljak, Liani Drašček, Ireni Mic' heli, Alešu Pertotu, Dariu Pertotu in An-teku Terčonu, so na večeru v znak zahvale in priznanja podarili knjigo.
Predstavitvi knjige v domačem kulturnem krogu bo sedaj sledila obnovitev hiše nabrežinskega pesnika Iga Grudna' Tu naj bi začel delovati promocijski center o kamnarstvu s stalno razstavo o te] Obrti. Gre za pomembno obnovo poslopja, v katerem je bil nekoč tudi sedež stanovske sindikalne organizacije kamnar-jev.
Lepa prireditev se je zaključila s pra tako lepo, predvsem pa občuteno družabnostjo.
nevalukes
Na sliki (foto Križmančič) z leve: Le giša, Vogrič, Terčonova in Brecelj-
V ospredju zanimanja predvsem preosnova SZDL v SZS
Jože Smole na srečanju kluba Rosselli govoril o koncu komunizma v Sloveniji
»Konec komunizma v Sloveniji«, to je bil naslov včerajšnje konference socialističnega kluba Rosselli, ki je za to Priložnost povabil v Trst predsednika Socialistične zveze Slovenije Jožeta Smoleta. Ugledni gost je po kratkem uvodu pokrajinskega tajnika PSI Pe-rellija odgovarjal na vprašanja novinarjev Franca Paticchia, Miše Renka, Paola Rumiza in Sandorja Tenceja, dobro obiskano pobudo pa je zaključil deželni sekretar PSI Zanfagnini.
Največ pozornosti so novinarji posvetili preosnovi nekdanje SZDL v socialistično stranko, vlogi Smoleta kot nekoč enega vodilnih slovenskih komunistov ter kampanji za bližnje volitve v Sloveniji. Govornik je obnovil Proces, ki je privedel, da se je Socialistična zveza iz krovne organizacije razvila v stranko, navzoče pa so seveda najbolj zanimali sedanji in bodoči odnosi z Zvezo komunistov Slovenije oz. s Stranko demokratične prenove. Socialistična zveza ni ideološko omejena ter je odprta vsem, ki podpirajo njen program. Je levosredinska politična sila, medtem ko je Komunistična stranka levičarska. Konkurenca na levici je vsekakor po njegovem nujna in Potrebna, čeprav bodo seveda volitve marsikaj razčistile. Glede volitev se Smole ni prenagnil v napovedih, ničesar pa ni povedal niti o možnih povolilnih koalicijah.
Glede svoje vloge v sedanjem političnem življenju pa je dejal, da bi se Pred petimi leti gotovo težko odzval vabilu na zborovanje o koncu komunizma v Sloveniji. Pri tem mu je eden izmed novinarjev postavil vprašanje, kako je lahko volilni konkurent Zveze komunistov, to se pravi stranke, kateri sam pripada. Smole je odgovoril, da je
v komunistične vrste pristopil že med partizansko vstajo, v partiji pa je vedno zagovarjal odprta, levosredinska stališča, zato ne vidi nobenih protislovij s svojo sedanjo vlogo. »Zaenkrat me Socialistična zveza sprejema kot predsednika, če tega v bodočnosti ne bo več sprejemala, bom pač odstopil,« je dodal Smole. Socialistična zveza podpira ustanovitev koordinacijskega odbora socialističnih strank in gibanj skupnosti Alpe-Jadran. Takoj po volitvah pa bo zaprosila za članstvo v socialistični internacionali.
Na včerajšnji konferenci v hotelu Savoia je bilo precej govora tudi o položaju in o vlogi Slovenije v današnji
Jugoslaviji. Nekatera dogajanja in tudi sondaže javnega mnenja kažejo, da so Slovenci precej nerazpoloženi do razmer v Jugoslaviji, Socialistična zveza pa ne podpira prizadevanj za odcepitev Slovenije. Bori se, da bi bila republika bolj suverena v novi konfe-derativni Jugoslaviji.
V razpravi se je oglasil tudi predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau, tudi sam član Socialistične zveze, ki je pojasnil nekatera stališča v zvezi s predvolilnim bojem italijanske skupnosti v Istri.
Na sliki (foto Križmančič) Jože Smole (v sredini) med srečanjem, ki ga je včeraj v hotelu Savoia priredil socialistični klub Rosselli.
Na včerajšnji seji deželnega sveta
Vprašanje tečajev SDZPI za naturalistične vodiče
Na včerajšnji seji deželnega sveta je deželni odbornik Francescutto med drugim odgovoril na interpelacijo in vprašanje, ki sta ju pred časom vložila deželna svetovalca Miloš Budin (KPI) oziroma Bojan Brezigar (SSk) glede na dejstvo, da Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (SDZPI) ni dobil deželnega dovoljenja za prireditev tečajev za naturalistične vodiče - seveda v slovenskem jeziku. Dovoljenje ni bilo izdano med drugim tudi zato, ker bi po mnenju pristojnih deželnih organov zaključni izpiti morali biti v italijanščini.
Francescutto je po daljši premisi, v kateri je obnovil dogodke, odgovoril, da Deželno ravnateljstvo za poklicno izobraževanje v resnici ni odreklo dovoljenja SDZPI, da bi priredil omenjeni tečaj, ampak da ga je samo povabilo, naj svoj načrt formalno izpopolni in predvsem znova premisli, ali naj to stori, spričo dejstva, da bi po mnenju Deželnega ravnatelj tva za trgovino in turizem ne obstajalo ustrezno povpraševanje po naturalističnih vodičih v Furlaniji-Julijski krajini.
Kar zadeva jezik, v katerem naj bi potekali zaključni izpiti, je Francescutto najprej omenil, da deželni zakon 76 iz leta 1982 o poklicnem izobraževanju dejansko omogoča prirejanje tečajev v slovenščini, vključno kar zadeva zaključne izpite. Toda deželni zakon 2 iz leta 1987 glede tečajev za naturalistične vodiče po njegovem razveljavlja omenjena določila deželnega zakona 76/82, saj ob ustanavljanju poklicnega seznama naturalističnih vodičev predvideva obvezno znanje italijanskega jezika in fakultativno znanje treh najbolj razširjenih evropskih jezikov (an-
Zanitnive ugotovitve v Slovenskem klubu
Srednjeveški Trst je bil strpnejši od današnjega
profesorja Paolo Cammarosano (levo) in Pavle Merku na torkovem večeru v Slovenskem klubu	(foto Križmančič)
tinske Opatije) skušal ugotoviti, kdaj so Slovenci "kolonizirali" Kras. Njegove ugotovitve izhajajo iz preučevanja krajevnih in osebnih imen. Prva slovenska krajevna imena se namreč pojavljajo že zelo zgodaj, (celo pred letom 1000 kot Suhorje in Ricmanje). Druga pa se v obsegu občine Trst pojavljajo veliko pozneje, šele po letu 1275 (najstarejši priimek je Hala: današnji Kalc), ko so tržaški občani končno dovolili, da se Slovenci preselijo na območje tržaške občine.
Srednjeveški Trst je bil veliko str-rofv^ in boli liberalen (če lahko upo-d k10 izraz JZ moderne dobe) kot so-°°ni Trst. V srednjem veku so na-ljudje različnih narodnosti živeli ff ob drugem brez napetosti, zavis-
sovraštva in so si celo izposojali ne£na e<ien 0(i drugega, tako da so q0ke9a Boljunčana imenovali celo Xi-jj/rf de Bolunci (nacionalizmi se na-jereč začnejo prebujati veliko pozne-^1^ 19. stoletju, s potrebo po nacio-
,Tako sta na zadnjem torkovem ve-z ru ugotavljala direktor inštituta za j^odovino univerze v Trstu prof. Pao-p Cummarosano in imenoslovec prof Po e Ateritu, ki ju je Slovenski klub p^abil v okviru ciklusa Spoznajmo no' da b‘ orisala družbeno zgodovi-srednjeveškeqa Trsta.
gSrr?l- Cammarosano je najprej pou-13 1' ba ie zgodovina Trsta od 5. do ip' stoletja dejansko zelo malo znana liti? i° ie mogoče kronološko oprede-?0<.le P° dogodkih, ki so znani o trik škofiji (škofijski arhiv pa je v rastju zgorel). Najstarejši doku-tr>nii 80 torei iz konca 13. stoletja, ko laJke plemiške družine ustanovijo občn°. °bčino (drugod po Italiji so si j Ul	prevzeli oblast že v 12. stolet-
tiL^bčina Trst, ki je štela okrog 5 Podr Prebivalcev in ki je bila sicer rr‘U n,na beneški republiki, oglejske-^ Pofnarhotu in svetemu rimskemu giedps vu' Pa ie bila dokaj avtonomna je rav svoje notranje ureditve, saj se vng ■ nala po svojih zakonih, ustano-jot j/,6 sodstvo, občinsko javno polici-' rja,.določala davčne predpiše. Na 11 SI je sledilo (oziroma si jo je
Ljudsko posvetovanje bo prihodnji teden
Na pobudo rajonskega sveta za Kolonjo referendum o antenah pri Ferlugih
Rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo prireja prihodnji teden ljudsko posvetovanje o kočljivem vprašanju anten pri Ferlugih. Ljudsko posvetovanje so priredili tudi na pritisk prebivalcev Ferlugov, ki že dalj časa zahtevajo odstranitev anten iz vasi in iz bližnje okolice. Pravico do glasovanja imajo vsi volilni upravičenci tega rajona, na glasovnici pa bodo štiri vprašanja, na katera bo treba odgovoriti z da ali ne. Prvo vprašanje se nanaša na umestnost premestitve vseh radijskih in televizijskih anten iz vasi in njene bližnje okolice. Vaška skupnost od Ferlugov poziva prebivalstvo, naj na to vprašanje odgovorijo pritrdilno. Drugo vprašanje se nanaša na premestitev samo televizijskih anten, tretje pa vsebuje predlog za gradnjo enega samega velikega sprejemnika približno dvajset metrov stran od velike antene RAI. Vaščani Ferlugov nasprotujejo tema dvema predlogoma in pozivajo, naj volilci odgovorijo negativno, podpirajo pa predlog, ki ga vsebuje četrto vprašanje, da se vse antene premestijo izven vasi v smeri proti Drašci.
Volišče bo na sedežu rajonskega sveta v Ul. Cologna 30. Ljudsko posvetovanje bo potekalo od ponedeljka, 19. februarja, do sobote, 24. 2. Ljudje bodo lahko glasovali med 8.30 in 12. uro. Vaška skupnost Ferlugi poziva zainteresirano prebivalstvo, naj se referenduma množično udeleži.
Pred sodišče motilci manifestacije skupine Slovencev na Trgu Unita
Pred tržaškim pretorjem se bodo morali zagovarjati Pietro Comelli, Giovan-ni Ferfoglia, Fabio Parovel, Roberto Eriani, Marco Coassin, Roberto Bagatin Menia in Fulvio Sluga. Zadnja dva obtoženca sta tudi občinska svetovalca MSI v tržaškem občinskem svetu.
Obtoženci se bodo morali 27. aprila zagovarjati zaradi dogodkov z dne 26. oktobra lani. Takrat je prišlo namreč do napada tržaških desničarjev na skupino Slovencev, ki je manifestirala za dvojezičnost. Dogodek je takrat močno odmeval v tržaški javnosti. V obtožnici pa je rečeno, da so napadalci strgali iz rok Sama Pahorja in ostalih manifestantov letak in napis ter ju pomendrali. Obtežilna okoliščina je v tem, da je to naredila skupina z več kot petimi ljudmi in da so uporabili tudi nasilje nad osebami. Med drugim so udarili tudi slovenskega manifestanta. Kot je znano, ni prišlo do hujšega spopada, tudi ker je posegla policija in preprečila, da bi imel napad skrajnih desničarjev hujše posledice. Zdi se torej, da so minili časi, ko so lahko desničarji ustrahovali in tudi tepli ljudi, ne da bi jih kdo prijavil sodišču.
gleščine, francoščine in nemščine), ne pa slovenščine. Zatorej bi po mnenju Francescutta za prirejanje omenjenih tečajev z izpiti v slovenščini bilo potrebno spremeniti obstoječo deželno zakonodajo.
Francescuttova izvajanja niso zadovoljila svetovalca Budina. V svoji repliki je izrazil prepričanje, da bi že na osnovi sedanje zakonodaje bilo mogoče prirediti tečanje za naturalistične vodiče v slovenščini, vključno z zaključnimi izpiti. Dejstvo, da ustanovitev poklicnega seznama naturalističnih vodičev predvideva obvezno znanje italijanskega jezika, po njegovem ničesar ne spreminja, saj je znano, da vsi državljani, ki diplomirajo na šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji-Julijski krajini, so »habilitirani« tudi v italijanskem jeziku. Budin se je poleg tega obregnil ob mnenje deželnih organov, po katerem naj ne bi bilo ustreznega povpraševanja po naturalističnih vodičih, sicer pa je pozitivno ocenil pripravljenost, ki jo je izrekel Francescutto, da bi zadevo še poglobili in jo zadovoljivo rešili.
Odgovor ministra sen. Dujanyju o poverjenih ravnateljstvih
Minister za javno šolstvo Mattarella je v preteklih dneh odgovoril na parlamentarno vprašanje aostanskega sena torja Dujanyja glede krčenja mest poverjenih ravnateljev srednjih šol, na osnovi zakonskega dekreta št. 249 z dne 10. julija lani, ki je prizadelo tudi tri slovenske srednje šole (Gregorčič v Dolini, Kosovel na Opčinah in Gruden v Nabrežini).
Minister v svojem odgovoru, ki nosi datum 6. februar 1990, pojasnjuje, da omenjeni dekret ni dopuščal izjem, zato ga je šolski skrbnik moral aplicirati. Ker pa parlament zadevnega člena 22 omenjenega dekreta, ko je le-tega spremenil v redni zakon št. 417 z dne 27. decembra lani, ni potrdif se je vzpostavilo prejšnje stanje. Šolski skrbniki bodo tako lahko spet na prosta ravnateljska mesta imenovali poverjene ravnatelje.
Tržaško šolsko skrbništvo - zaključuje svoj odgovor minister - je že Sporočilo Deželnemu šolskemu uradu prosta ravnateljska mesta, da zanje razpiše zadevni natečaj. Do zasedbe teh mest po zmagovalcih natečaja pa bodo nanje imenovani poverjeni ravnatelji, kot doslej.
Vprašanje o poverjenih ravnateljih je senator Dujany vložil na pobudo in posredovanje šolske komisije Slovenske skupnosti.
Zastoji in težave na mejnih prehodih
Zaradi protestnega gibanja carinikov je včeraj na italijansko-jugoslo-vanskih mejnih prehodih v deželi prišlo do precejšnjih zastojev. Tako npr. na postajališču pri Fernetičih približno 400 tovornjakov iz vzhodnoevropskih držav čaka na pregled, medtem ko se je okrog 300 tovornjakov, ki so želeli iz parkirišča, tako nagnetlo na cestnih odsekih, da niso mogji stran.
Na železniški postaji na Proseku, kjer pregledujejo tovorne vlake, pa je včeraj umrlo nekaj glav živine.
delilo)
laie
n°strn ffy°vskimi in finančnimi dejav-bi Pa čeprav ni bilo zakona, ki da nriLUčeval' da katera druga druži-bnde na oblast.
fopal	pa ie s svojimi podatki
IomatJln ,e 12 arhiva Capitolare, dip-ega arhiva in arhiva benedik-
Godalni kvartet GM gost abonmajskega koncerta
Na današnjem abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu (začetek ob 20.30) bo nastopil Godalni kvartet GM, ki ga sestavljajo Žarko Hrvatič in Jagoda Kjuder - violini, Marko Bitežnik - viola in Peter Filipčič - violončelo (na sliki - foto Magajna), z njimi pa bo tokrat nastopil tudi Miran Košuta - klarinet. Na sporedu Mozart, Florjane in Borodin.
V mestnem muzeju Revoltella odkrili manjšo zalogo orožja
Med preureditvenimi deli v muzeju Revoltella so v prejšnjih dneh odkrili manjšo zalogo starejšega orožja, ki naj bi po presoji strokovnjakov sodilo v prva povojna leta. Orožje so v zazidani niši odkrili delavci, pregledali pa so ga agenti letečega oddelka in minerji.
V ponedeljek, 12. t. m., je prišlo do prvega nekoliko neobičajnega odkritja: skupina delavcev je namreč v nekdanji, do pred kratkim zazidani niši, našla puško beretta '91, dve torbici za naboje z devetimi šaržerji kalibra 6,5 in dve ročni bombi tipa serm in ote. Ročni bombi so minerji nekaj ur kasneje razstrelili pri Romansu.
Naslednji dan so v istem prostoru nedaleč stran od prve niše, ki je vrsto let hranila zakrito orožje, agenti letečega oddelka in minerji med natančnejšim pregledom muzejskih prostorov, ki jih v muzeju Revoltella prenavljajo, odkrili dodatno zalogo orožja.
- V drugem zazidanem skrivališču je bilo devet ročnih bomb tipov serm in ote, 300 nabojev za avtomatsko orožje in puška beretta '91. Tudi to orožje so prevzeli agenti, ročne bombe pa so
minerji že razstrelili. Z ozirom na tip orožja strokovnjaki domnevajo, da so ga skrili v »vročem« tržaškem obdobju po zaključku druge svetovne vojne.
Nevsakdanja prometna nesreča
Včeraj zgodaj popoldne se je v Ul. Bonomea pripetila precej slikovita prometna nesreča, ki pa za udeležence ni imela hujših posledic. Na odseku, ki z obeliska pri Opčinah pelje proti bolnišnici Santorio, se je avtomobil mini innocenti GO 173611 najprej zaletel v steno ob cesti, nato pa ga je vrglo na drugo stran cestišča, kjer je trčil v avtomobil seat ibiza TS 302426.
V avtomobilu z goriško registracijo sta bili voznica Daniela Sobani iz Ronk in njena mati Romilda Puntin iz Tržiča, v tržaškem pa samo voznik Tullio Simeoni. V nesreči so bili vsi lažje ranjeni, zaradi česar se bodo morali zdraviti od 5 do 15 dni.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi člane in prijatelje na predvajanje prvih treh delov televizijske nadaljevanke
V HRIBIH SE DELA DAN
o slovenski planinski poti režiserja Staža Potočnika
Na sporedu bo pot od Pohorja do Jezerskega.
Predvajanje bo danes, 15. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
gledališča
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 -• Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Simfonična sezona - Danes, 15., (red A) in jutri, 16., (red B) ob 20.30 ter v soboto, 17. t. m., ob 18. uri (red S) bo na sporedu simfonični koncert. Dirigent Wolfgang Rennert, orkester in zbor gledališča Verdi. Program bo obsegal Brahmsove in Beethovnove skladbe.
ROSSETTI
Nocoj ob 19. uri (red prostjStabile iz Turina ponovil 0’Neillovo delo STKANO INTERLUDIO. Režija Luca Ronconi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 20. do 25. t. m. bo gledališka skupina Teatro del Carretto predstavila Homerjevo delo ILIJADA. Režija: Maria Grazia Cipriani. V abonmaju odrezek št. 8A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V soboto, 17. t. m., ob 9. uri in ob
10.45	gostuje na Opčinah ( osnovna šola) s pravljico POJDI NE VEM KAM v režiji Marka Sosiča.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis-ney.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 L’-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Dimentica-re Palermo, r. Francesco Rosi, i. James Belushi.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Vendetta
f »“a o	1 P I
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Josephi-ne, la viziosa, pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Sesso, bu-gie e video tape, r. S. Soderbergh.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Harlem Nights, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 16.30, 22.15 Cera un castel-lo con 40 cani, i. Peter Ustinov, Salva-tore Cascio.
EDEN - 15.30, 22.00 Lilli Čarati e Ram-ba Nera: le super scatenate, pom.,
□ □
CAPITOL - 16.30, 22.10 Seduzione peri-colosa, r. Harold Becker, i. Al Pacino, Ellen Barkin, □
LUMIERE - 17.00, 22.00 L'attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i-. Robin VVilliams.
ALCIONE - 16.00, 22.00 E stata via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James.
RADIO - 15.30, 21.30 Intimita bestiali di mia moglie, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razna obvestila
Odbor Kraškega pusta vabi jutri, 16. t. m., ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah vse vasi, šole in skupine, ki bi radi sodelovali na letošnjem sprevodu Kraškega pusta.
KD Kraški dom obvešča, da bomo v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 v Bubniče-vem domu v Repnu, v zvezi z nadaljevanjem tečaja o šivanju narodne noše, obravnavali oblečje (bluza).
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Podlonjerju. Dnevni red: uvodni pozdrav predsednika, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, volitve novega odbora in razno.
Tradicionalni pustni ples v Prosvetnem domu na Opčinah prireja ŠD Polet v torek, 27. t. m., z začetkom ob 20.30.
Vabila in rezervacije miz so na razpolago v baru Prosvetnega doma in pri odbornikih Poleta.
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna abonmajska sezona 89/90
Danes, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
GODALNI KVARTET »GLASBENA MATICA« in
MIRAN KOŠUTA, klarinet
Na sporedu: Mozart, Florjane, Borodin.
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti -Utat.
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
Tennessee Williams
Tetovirana roža
Režija MARIO URŠIČ
Jutri, 16. t. m., ob 20. uri -abonma red K
V nedeljo, 18. t. m., ob 16. uri -izven abonmaja
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela FABIO SMOTLAK -slike in grafike.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 bo od sobote, 17. t. m., ob 18. uri do 7. marca razstavljal milanski slikar PAOLO SANDANO po sledečem umiku: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bo od 17. t. m. do 1. marca razstavljal svoje akvarele slikar MANFRED MYKA.
V	Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, je odprta razstava POMAGAJMO OTROKOM - LIKOVNI UMETNIKI ZA SKLAD MITJA ČUK. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure.
V	Gregorčičevi dvorani, UL sv. Frančiška 20, II. nadstropje, je še jutri odprta razstava DVOJEZIČNOST PRED MAC-CANICOM od 9.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure.
V	Kulturnem domu na Colu je odprta do 23. t. m. razstava O JAVAH IN JA-VARJIH NA REPENTABRU. Umik: ob delavnikih od 18. do 19. ure, v nedeljo, od 11. do 12. ure. Zainteresirane šole naj se javijo na tel. št. na 327124.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom.
Do 18. t. m. je odprta razstava risb in grafik IVANA ROBA. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. Vabljeni.
izleti
KD France Prešeren - Boljunec in KD Primorsko - Mačkolje prirejata 18. t. m. izlet v Ljubljano z ogledom opere ČRNE MASKE. Cena 35.000 lir vključuje avtobusni prevoz, operno predstavo, ogled Cankarjevega doma in galerij ter kosilo. Vpišete se lahko v mlekarni v Boljuncu ali pri Danici Smotlak v Mačkoljah - tel. 232114.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na sedežu SSŠ - Ul. Carducci 8/II - na razpolago obrazci in informacije za premestitve neučnega osebja v staležu. Rok za predložitev prošenj zapade 11. marca 1990.
V tajništvu liceja France Prešeren v Trstu lahko dobijo bivši dijaki, ki so maturirali do šolskega leta 1981/82, originalno maturitetno diplomo. Kdor jo želi mora vrniti nadomestno potrdilo.
Na liceju France Prešeren bo jutri, 16. t. m., ob 9.30 Prešernova proslava. Častni gost bo pisatelj Janko Messner.
Na učiteljišču A. M. Slomšek bo v
soboto, 17. t. m., ob 10.30 Prešernova proslava. Slavnostni govornik bo pesnik in akademik Ciril Zlobec.

informacije SIP uporabnikom
Družba SIP obvešča, da je danes, četrtek, 15. februarja, menjala telefonsko številko približno 600 naročnikom na področju Trga Cavour, Ul. Geppa, Ul. Galatti, Ul. Ghega, Trga Liberta, in Trga Vittorio Veneto. Interesenti so bili že obveščeni.
1
Za zgoraj navedene naročnike, ki imajo v telefonskem imeniku za leto 1989/90 dvojno številko, velja številka v oklepaju, odpade pa številka, ki je bila veljavna do danes.
1

Uporabnikom bo na razpolago avtomatska telefonska služba, ki bo obveščala o spremembi telefonske številke vse, ki bodo klicali stare številke.
GRUPPO IRI ŠTET
'Z
Soaeta ttahana per TEsercirio delte Telecomunicarioni p a.

I
#
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil AMERICAN STRING OUARTET.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 15. februarja 1990
JORDAN
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.31 - Dolžina dneva 10.24 - Luna vzide ob 23.56 in zatone ob 8.58.
Jutri, PETEK, 16. februarja 1990
JULIJANA
PLIMOVANJE DANES: ob 6.25 naj-nižja -23 cm, ob 11.48 najvišja 9 cm, ob 17.23 najnižja -25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,1 stopinje, zračni tlak 994,6 mb ustaljen, veter 16 km na uro jugozahodnik, vlaga 72-odstotna, nebo skoraj jasno s slabo vidljivostjo, morje razgibano, temperatura morja 8,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giorgio Benolli, Mat-tia Marconi, Patrizia Jurincic, Alessan-dro Occhialini, Julija Berdon.
UMRLI SO: 70-letni Raffaele Del Zio, 68-letni Ernesto Berti, 76-letna Carmela Mosetti, 90-letna Adele Milon vd. laco-bucci, 90-letna Angela Cernigoi, 91-letni Vittorio Feletti, 70-letni Antonio Benevo-li, 62-letna Silvia Predonzani vd. Trani, 88-letna Cristina Cuder, 66-letni Carlo Skender, 81-letni Mario Milic, 48-letna Lucilla Fantini vd. Contrino, 54-letni Lu-cio Benci, 95-letna Melita Podbersich, 75-letni Narciso Stefanato, 85-letna Gior-gina Ferletti, 65-letni Ervino Macor, 82-letna Libera Sbisa, 76-letni Antonio Bus-letta, 71-letna Pisana Stival vd. Parenzan, 66-letna Rosa Strano vd. Mistero.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 12., do sobote,
17. februarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi_________________
OSMICO je odprl v Nabrežini Ušaj.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
OSMICO so odprli pri Pipanovih v Mav-hinjah.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. Toči belo vino in teran.
PRI KUKUKEVIH v Doberdobu sredi vasi je osmica z dobro zalogo vina in vseh prašičjih dobrot.
IŠČEMO uradnika/co z diplomo višje srednje šole in po možnosti z uradniškimi izkušnjami za delovno mesto v Tržaški knjigarni. Tel. na št. 732487-od
8.30	do 12. ure.
IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica na področju od Devina do Gorice. Tel. (003865) 53470 ob uri večerje.
20-LETNO dekle s končanim tečajem za tajnice išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. 200882.
PRODAM stanovanje 63 kv. m, prvo nadstropje, v bližini železniške postaje in v neprometni ulici. Tel. od 12. do 13. ure na št. (040) 416233.
PRODAM hladilnik/zmrzovalnik 360 1 zelo malo rabljen. Tel. 211754.
PRODAM alfo 33 1500 TI, letnik '87, rdeče barve, 35.000 km, za 11.700.000 lir. Tel. (040) 730415 v popoldanskih urah.
PRODAM renault super 5, TSE 1.4 elec-tronic, letnik '85, bele barve, s plačano takso za leto '90 in z dodatnimi deli, za
6.500.000	lir. Tel. 299622 v večernih urah od 18.30 do 20. ure.
PRODAM dobro vpeljano kemično čistilnico v Nabrežini Kamnolomi. Tel. 412087 od 19. do 20. ure.
AKACIJEVE kole in drva za kurjavo prodajamo. Tel. 421508.
OTROŠKI STOLČEK za avto do 9 mesecev starosti, prodam. Tel. 228785.
PRODAM fiesto L 900, letnik '79, po ugodni ceni. Tel. 295937.
PRODAM golf menfis, letnik '88. Tel. 226355.
PRODAM domač krompir. Tel. 200882.
PRODAM fiat 127 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 764800 ali v večernih urah na št. 232365.
PRODAM otroško posteljo: leseni kombinat, funkcionalen za vse starosti od novorojenčka do pubertetnika. Tel. 639536.
PRODAM po smešni ceni mladega volčjaka. Tel. od 19. do 20. ure na št. 200331.
DELAVEC trvdke fiat proda fiat regato 70 S v odličnem stanju. Tel. na št. 229224.
PRODAM traktor nibbi DT 340 jakosti, 40 k. s. in traktor pierre DT 327, jakost 32 k. s. Tel. na št. (0481) 531741.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Bazovici, 1.170 kv. m. Zainteresirani naj tel. našt. 226585 od 12. do 14. ure.
UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi danes, 15. t. m., od 17. do 19. ure
na odprtje razstave
FRANCA NOVINCA
Razstava je organizirana v sodelovanju z likovnim svetom Ljubljanske banke.
razne prireditve
Učenci osnovne šole P. Tomažič iz Trsta in SKD Primorec vabijo na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE danes, 15. t. m., z začetkom ob 20. uri v osnovni šoli v Trebčah.
COŠ Stanko Gruden Šempolaj - Slivno in SKD Vigred vabita ob dnevu slovenske kulture na proslavo "MALO PO NAŠE, MALO ZARES", ki bo jutri, 16. t. m., ob 19.30 v prostorih osnovne šole v Šempolaju.
SKD Slavec - Ricmanje vabi na OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE MILKA BAMBIČA jutri, 16. t. m., ob
20.30	v galeriji Babna hiša v Ricmanjih. Sodelujejo MePZ Slavec - Slovenec ter učenci COŠ I. Trinko Zamejski iz Ric-manj.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo jutri, 16. t. m., ob 17. uri v Gallusovi dvorani, v Ul. R. Manna 29.
Pro Loco "Prijatelji svetoivanskega rajona" priredi v soboto, 17. t. m., PUSTNI SPREVOD PO ULICAH. Zbirališče ob 14. uri pri Rossettijevem spomeniku. Odhod ob 14.30 iz Largo Giardino - Ul. Giulia. Sprevod vozov, pihalnih godb ter skupin mask. Nagrade za vse vozove in najlepše skupine, tudi šolske. Za vpisovanja tel. na št. 51694 po 20. uri.
KD France Prešeren iz Boljunca vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE v soboto, 17. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Slavnostni govor Duško Kalc. Nastopajo: zbor upokojencev občine Dolina, uprizoritev Prešernovega Povodnega moža - igrajo Ivan Komar, Ksenja Starc, Andrej Šik; tamburaški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca; ženska pevska skupina TFS Stu ledi; harmonikar David Danieli; režija Zvona Radojevič in Stane Raztresen. Vabljeni!
KD Jože Rapotec - Prebeneg bo v soboto, 17. t. m., ob 20.30 s petjem, glasbo in recitacijo praznovala DAN SLOVENSKE KULTURE v znamenju Prešernovega sporočila "Žive naj vsi narodi
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi v soboto, 17. t. m., ob 16.30 v srenjsko hišo otroke in tudi starejše na VESELI POPOLDAN z risankami W. Disneya.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 17. zabavo z naslovom TI. Začetek ob 18.30. Prisrčno vabljeni!
PD Mačkolje vabi na prireditev ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Govorila bo pisateljica Zora Tavčar - Rebula.
SKD Barkovlje vabi na PREŠERNOV PRAZNIK, ki bo v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12, v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri. Slavnostni govornik Ciril Zlobec. Sodelujejo: recitator Stane Raztresen, solo-pevka Aleksandra Pertot ob spremljavi pianistke Barbare Kordaš ter domači pevski zbor Milan Pertot.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom, v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM - 20 let moškega pevskega zbora ob prazniku slovenske kulture. Sodelujejo: MPZ Tabor pod vodstvom S. Grgiča, recitatorji Drago Danev, Jernej Danev, Katja Granier, Matejka Grgič, Marino Kralj. Danijel Malalan, Eva Sosič, Armando Škerlavaj, harmonikaš Aleksander Ipavec, scena Magda Tavčar, zamisel Olga Lupine.
Dom J. Ukmarja, KD I. Grbec in KD Kolonkovec vabijo na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v nedeljo, 18. t. m., ob
16.30	v Domu J. Ukmarja. Sodelujeta COŠ Sv. Ana iz Skednja, govor prof. Majda Cibic.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -
Prosvetni dom, v ponedeljek, 19. t. m., ob 20. uri srečanje na temo: SPOMLADANSKE VOLITVE - IZRAZ POLITIČNEGA PLURALIZMA V SLOVENIJI. Sodelujejo predstavniki strank oz. zvez, ki bodo na njih nastopale. Vabljeni!
PD Slovenec-Boršt - Zabrežec vabi v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 na ogled filma O 17. JANUARJU NA PRIREDITVI SV. ANTONA.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, v Ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek, 19. t. m. predaval časnikar Sergij Kocjančič O DRAMATIČNIH DECEMBER-SKIH IN JANUARSKIH DOGODKIH V ROMUNIJI. Začetek ob 20.30.
KD Kraški dom prireja v soboto, 24. t. m., .v Kulturnem domu na Colu PUSTNI PLES z ansamblom Biljard. Vstop samo z vabili. V ceno (15.000 lir) je vključena tudi konzumacija. Vpisovanje in morebitne informacije na tel. št. 327124 v jutranjih urah do vključno 20. t. m.
t. m., na predpustno LAŽEM JAZ, LAŽEŠ
____________prispevki_________________
V	spomin na pok. Antona Pertota daruje sestrična Marija 25.000 lir za MePZ
M.	Pertot.
Za kritje stroškov spominske plošče Vekoslava Špangerja daruje dr. Drago Štoka 20.000 lir za sekcijo VZPI - ANPl Prosek - Kontovel.
Nosilci krste Ladija Gorjupa daruje
100.000	lir za FC Primorje.
V	spomin na Pepija Pertota darujejo Ivan Sardoč z družino 25.000 lir, Fani Sardoč 20.000 lir ter Miloš Sardoč z družino 20.000 lir za FC Primorje.
Nosilci krste Pepija Pertota darujejo
100.000	lir za FC Primorje.
-Namesto cvetja na grob Ladija Rebule darujejo Božič in Vladimir z družinama
50.000	lir, družina Franko Milič (Šempolaj 25) 50.000 lir, družina Lupine (Šempolaj) ter Zorka Perčič 50.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na prijatelja Ivana Kanteja daruje Rudi Zidarič z družino 25.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na pok. prijatelja Rudija Zidariča darujeta Rudi Zidarič 25.000 lir ter Darko Zidarič 20.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Marijo Dorbež, Lojzko Pipan, Marijo Markužo ter Ladija Rebulo daruje Danica Škerk (Šempolaj 24) 40.000 lir za SKD Vigred.
Ob plačilu članarine so darovali za Društvo slovenskih upokojencev: Rafko Bucik 5.000 lir, Just in Sonja Colja 10.000 lir, Mara Kalin 10.000 lir, Zora 5.000 lir,
N.	N. 5.000 lir, Nina Giaconi 10.000 lir, Nada Može 20.000 lir, Lina Ostrouška
5.000	lir, Roža Počkar 5.000 lir, Nada Škrap 7.000 lir, Vera Vidmar 20.000 lir, Viktor in Ana Žerjal 4.000 lir ter Pina Žnidaršič 6.000 lir.
V	spomin na Ninota Pertota darujeta Iva in Vladimir Ščuka 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob vsakoletni nabiralni akciji so za ŠZ Sloga darovali: Opčine: hotel - restavracija Daneu 50.000 lir, trgovina z laki in. barvami Furlan in Milič 50.000 lir, agra-ria Sosič 20.000 lir, hotel Valerija 50.000 lir, bar Kanarček 100.000 lir, trgovina z avto moto deli Brundula 15.000 lir, trgovina z otroško konfekcijo Merlino 10.000 lir, umetniški laboratorij Zlata kapljica
50.000	lir, trgovina z električnimi pripomočki Malalan 10.000 lir, trgovina Kozmetika 90 20.000 lir, drogerija Gulič
50.000	lir, mlekarna VVilhelm 5.000 lir, trgovina z avto moto deli Simič 10.000 lir, trgovina Tecnoutensili 100.000 lir, trgovina Ulgheri Pavat 100.000 lir ter trgovina Unussi 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Angele Šuligoj daruje Vera Vremec por. Ratzenbeck
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 20.000 lir za ŽPZ Tabor, 20.000 lir za zbor Vesela pomlad,
20.000	lir za Sklad Mitja Čuk in 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na drago Gelo Šuligoj darujeta Justina in Anica Daneu 25.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši in 25.000 lir za popravilo orgel cerkve sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na teto Angelo Šuligoj daruje nečakinja Myriam z mamo Stano
25.000	lir za Sklad Mitja Čuk in 25.000 lir za popravilo cerkve sv. Jerneja na Opčinah.
. V spomin na Livia Vdrusa (Micio) ob 4. obletnici smrti darujeta Laura in Aldo
20.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
V	spomin na Livia Vorusa (Micio) ob 4. obletnici smrti darujeta sin Willy in Ne-via 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Pro-sek-Kontbvel.
Za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah so darovali: Mario Kralj 50.000 lir, Vinko Žagar 50.000 lir, Romeo Mazza
10.000	lir, Vanja Turina 10.000 lir, Flavio Grison 10.000 lir ter Karmela Milkovič
11.000	lir.
Namesto cvetja na grob Franca Perni-ča darujeta Angel in Antonija Štrajn (Zabrežec 59) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu in ne na Opčinah.
Ob 14. obletnici smrti prof. Ivana Šavlija daruje Zdenka 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Ob 28. obletnici smrti dragega Franca Legiše daruje žena Marija (Prečnik 12)
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
Za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah so darovali: Vanja Turina 16.000 lir, Stanko Sosič 40.000 lir, Ivan Gulič
50.000	lir, Morgan 10.000 lir, Licia Sossi
10.000	lir tet Olga Stiickler 200.000 lir.
V	spomin na Franca Žagarja darujeta Bruno in Marija Kalc iz Trebč 100.000 Ih za Ljudski dom v Trebčah.
V	spomin na Romano Štok vd. Carli daruje Zmaga Lorenzi 20.000 lir za gradnjo doma - spomenika padlim v NOB v Briščikih.
Ob plačilu članarine darujeta Jakob Albrecht 40.000 lir in Josip Zafred 10.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Egidia Scaggiante daruj8 Roza Počkar 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
menjalnica				14. 2. 1990	
TUJE VALUTE	_		BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FDCING MILAN	bankovci trst
Ameriški dolar ,		 1245,—	1235.—	Japonski jen 		8,615	8,40°
Nemška marka.		 743,080	740,500	Švicarski frank 				832;020	829.-^
Francoski frank		 218,390	217,—	Avstrijski šiling		105,581	lOS.-"
Holandski florint ... 659,400		657,—	Norveška krona		192,510	190."'
Belgijski frank		 35,554	35,100	Švedska krona		210,800	206."'
Funt šterling ..		 2109,450	2085,—	Portugalski eskudo .	8,428	8.-"
Irski šterling ..		 1969,900	1950,—	Španska peseta 		11,484	H-
Danska krona .		 192,570	190,—	Avstralski dolar		926,500	900."'
Grška drahma .		 7,879	7,500	Jugoslov. dinar 		—	lOO.^-
Kanadski dolar	..... 1032,300	1010,—	ECU		1515,20	- .
					
					
Mojster Rostropovič navdušil Moskovčane
Slavni violončelist in dirigent Mstislav Rostropovič je v torek zvečer po več kot šestnajstih letih spet nastopil v Sovjetski zvezi. Prvi od štirih predvidenih koncertov, na katerih se bo Rostropovič predstavil s Simfoničnim orkestrom iz VVashingtona, je bil v veliki dvorani moskovskega Konservatorija. Spored se je začel z Adagi-om za godala ameriškega skladatelja Samuela Barberja, sledili sta Šesta simfonija ali Patetična Petra Iljiča Čajkovskega in Peta simfonija Dmitrija Šostakoviča. Zbrano občinstvo (v častni loži so sedeli Raisa Gorbačev, kulturni minister Nikolaj Gubenko in španska kraljica Sofia, ki je priletela v Moskvo nalašč za to priložnost) je z navdušenim ploskanje pozdravilo orkester in mojstra, ki se je za sprejem ganjeno zahvalil.
Letošnji oskarji brez presenečenj
Nobenega presenečenja ni bilo na včerajšnji tiskovni konferenci, med katero sta ameriški igralec jugoslovanskega rodu Karl Malden in duhovita Geena Davis, lanska dobitnica Oskarja za najboljšo žensko epizodno vlogo v filmu The Accidental Tourist (Turista per caso), sporočila nominacije za letošnje oskarje. Komisije, ki so zadolžene, da za vsako kategorijo izberejo po pet filmov, so namreč spoštovale vsa predvidevanja. Nominacijo za najboljšo režijo so prejeli Woo-dy Allen za film Crimes And Misde-meanours (Crimini e misfatti), Oliver Stone za Born on The Fourth Of July, Peter Weir za Dead Poet s Society (At-timo fuggente), Kenneth Branagh za Henrika V. in Jim Sheridan za My Left Foot. Stoneov film o Vietnamu se je uvrstil tudi v peterico najboljših filmov, prav tako kakor Allenovo in Sheridanovo delo, ostala dva filma, Driving Miss Daisy (A spasso con Da-isy) in Field Of Dreams (Luomo dei sogni) režiserjev Brucea Berešforda in Phila Robinsona pa nista še izšla v Italiji.
Za zlati kipec za najboljšo moško glavno vlogo se bodo potegovali Tom Cruise, Robin VJilliams, Daniel Day Lewis, Morgan Freeman in Kenneth Branagh, za žensko glavno vlogo pa Isabelle Adjani, Jessica Lange, Pauline Collins, Michelle Pfeiffer in 81-letna Jessica Tandy. Kandidati za epizodne vloge so med moškimi Danny Aiello, Dan Aykroyd, Madon Brando, Martin Landau in Denzel Washington, med ženskami pa Brenda Fricker, Lena Olin, Anjelica Huston, Juha Roberts, Dianne VJiest.
Med peterico filmov, ki kandidirajo za oskarja kot najboljši tuji film, se je uvrstil uspešni film Giuseppe Torna-toreja Nuovo dnema Paradiso, ki je bil nagrajen tudi v Cannesu. Ostali štirje filmi so francoski Camille Claudel, kanadski Jesus de Montreal, por-torikanski Santiago, The Story Of His New Life in danski Watzing Regitze.
sklad mitje cuka	jelka cvelbar
Uspehi in neuspehi v šoli
Že v prvem razredu osnovne šole je kakih 14 odstotkov staršev razočaranih nad uspehom svojih' otrok. Tako kažejo različne raziskave. Odstotek se do konca osnovnega šolanja poveča na 33. Najbolj pa bi nas moralo skrbeti dejstvo, da šolski problemi vodijo kar polovico vseh otrok v konflikte s starši.
Morebiti je ravno to dejstvo, v katerega bi se morali poglobiti ob zaključku prvega šolskega polletja pri nas.
Vmesna spričevala, ali kakor jih pač želimo imenovati z modernejšim pojmom, v polletju pomenijo velikokrat tudi naraščanje napetosti v družinskem življenju. Za to, da taka napetost popusti, si lahko sami starši veliko pomagamo. Osnovno pravilo je: zadržimo svoje, sicer razumljivo, razočaranje in ne kričimo ali kaznujmo vsevprek.
Strokovnjaki pravijo, da kazni, kakršne so lahko prepoved gledanja televizije, prekinitev žepnine ali »domači pripor«, nikakor ne morejo ugodno vplivati na izboljšanje ocen v prihodnjem polletju. Slaba ocena je za otroka že sama po sebi zadostna kazen.
Prav gotovo ni mogoče, da je v spričevalu zapisana slaba ocena starše popolnoma presenetila. Prav gotovo smo bili na to pripravljeni tedne in celo mesece prej, če smo se zanimali za delo svojih otrok. Pokazatelj bodoče ocene so nam bile domače naloge, tihe vaje, morda sporočila šole staršem v obliki pisanja, roditeljskega sestanka ali govorilne ure. Slabe ocene v spričevalu torej ne nastanejo čez noč.
Prav tako pa jih ni mogoče čez noč ali od danes do jutri popraviti.
Kakor mora imeti vsako podjetje bilanco, da ve, pri čem je, tako lahko gledamo na vmesno spričevalo kakor na bilanco šolarjevega ali dijakovega dela. Nad to bilanco se moramo skupaj z otrokom zamisliti, zakaj je taka, zakaj so nekatere ocene nezadostne, in ko smo ugotovili vzroke, zopet skupaj premisliti, kaj je storiti za to, da bodo ocene boljše. Seveda je važno, da pri tem razlikujemo, kaj lahko pomeni oznaka v spričevalu za osnovnošolskega otroka, kaj pa za dijaka v srednji šoli. V osnovni šoli je le trenutni pokazatelj poteka šolanja in ni obvezujoče mnenje za bodoče celotno šolanje. Nekoliko drugače je v višjih razredih.
Za osnovno šolo velja, da ne smemo preostro ravnati z otroki zaradi slabih ocen, kajti to bi znalo neugodno vplivati na njihovo celotno bodoče šolanje. Predvsem bi jim tak odnos lahko odvzel veselje do učenja.
Učenje ni za to, da bi prejemali dobre ocene, marveč za to, da bi osvojili znanje.
Tudi ostro ločevanje razreda v dobre in slabe učence lahko stori mnogo slabega. Predvsem otroke deli v zmagovalce in poražence. Morda res s tem pomaga dobrim, da postanejo še boljši, vendar zelo negativno vpliva na slabe, ki navadno postanejo še slabši. Predvsem pa je velika ovira do miselnosti, da smo si ljudje med seboj sicer različni, nekateri celo povsem drugačni, za to pa nič manj vredni spoštovanja.
Tako ločevanje dodeljuje otrokom enako izhodišče za šolanje in si ne postavlja problema, s kakšnim osnovnim znanjem, s kakšnimi osnovnimi spodbudami so malčki stopili v prvi razred. Ločevanja v razredih so skratka vedno žarišče nezdravega tekmovalnega duha. Zaradi takega duha in nenehnega primerjanja med seboj pa se krha čut za socializacijo. Tekmovalni duh ne dopušča mesta medsebojnemu razumevanju in solidarnosti s šibkejšimi vrstniki.
V to pa se mora zamisliti predvsem družina, ki ji je dodeljena vloga osnovnega spodbujevalca pozitivnih lastnosti otroka.
Če se kot starši ne bomo na vsak način oklepali le tega, kar je napisano v spričevalu, pač pa bomo vedno z zanimanjem sledili svojemu otroku v dogajanju in učenju v šoli, bomo dosegli veliko ustreznejšo stopnjo znanja in vzgoje. Naučili bomo otroke znanja za življenje in ne za spričevalo. Opazili bomo tako, če našega otroka šola veseli, če zna koncentrirano delati, če je dovolj radoveden, željan znanja in bister.
Če se torej otrok rad uči, če v šoli dela z veseljem in je motiviran za učenje, potem so ocene lahko popolnoma postranska stvar. Njegove osebne vrline prihajajo vseeno na dan in šolo bo prav gotovo dokončal. Če pa ocene niso zadostne, moramo z otrokom o tem govoriti. Vendar se pri tem ne poslužujemo zmerjanja, nadira-nja, kričanja in groženj. Najprej se pozanimajmo, kaj je v šoli šepalo. Včasih so lahko vzroki za slabo oceno najbolj banalna dejstva.
Spoznali jih bomo le v odkritem pogovoru z otrokom. Prihodnji teden pa bomo nekaj takih vzrokov obravnavali tudi v tej rubriki.
r



današnji televizijski in radijski sporedi

	
RAI 1______________
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole - Cuori sensibili
10.30	Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo U.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al bi-
glietto
14.10	Kviz: II gioco piti bel del mondo
15.00	Aktualno: Primissima j5.30 Italijanske kronike
16.00	Mladinska oddaja: Bi
17.35	Odprti prostor
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddo]
1q pia?
ly-40 Almanah, vreme i 0 dnevnik
20.30	Variete: Gran Premi (vodi Pippo Baudo)
23.00	Dnevnik
8-10 Aktualna vprašanj, Droga - che fare (ure Claudio Sorrentino i 2 Carlo Tagliabue)
4.00	Nočni dnevnik in vri menska napoved U'l5 Rubrika: Mezzanotte dintorni
RAI 2______________
7.00	Otroški variete: Pata-trac, vmes risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dok.: Anatomia di un restauro - Marmo
10.00	Variete: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	TV igra: L'amore e una cosa meravigliosa
15.50	Nanizanka: Cuore e batticuore
16.40	Videocomic
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Lepa Italija
17.35	Rubrika: Tutto sul Due
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Faber
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nanizanka: Hunter
21.35	Dnevnik in Politična tribuna
22.15	Aktualno: Mode 1990
23.00	Košarka - finale italijanskega pokala
23.50	Dnevnik in horoskop
0.20 Film: Ouella pazza ere-
dita (kom., r. Riccardo Franco, i. Samuel Bot-tons, Rafael Incla)
RAI 3_________ j
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - La foresta sottomarina, La vita de-gli animali, Italian Style - La sfida in šalita, Re-gioni allo specchio - La Puglia
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Telesto-ria - Sredozemlje
15.30	Videosport: košarka in nogomet
17.00	Nanizanki: I mostri ven-t anni dopo, 17.30 Vita da strega
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo (vodita G. Grillo in C. Pasanisi)
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Dokumentarna oddaja: Samarcanda (vodita Giovanni Mantovani in Michele Santoro)
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Variete: Fupri orario
0.15 Nočni dnevnik
TV Ljubljana 1
9.00	Mozaik. Spored za otroke: Indijanske legende -Čarobna škatla
9.25	Šolska TV: Za učence, učitelje, roditelje in vzgojitelje - Kontracepcija, 9.50 Oblikovanje arhitekturne lupine (2. del), 10.15 Kulturna dediščina - Rakov Škocjan
10.25	Mozaik. Slovenci v zamejstvu (pon.)
10.55	Video strani
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik (pon.). Slovenci v zamejstvu, 17.20 Šolska TV (pon.)
18.15	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.30 nad. Mladi Sherlock (5. del)
19.00	Risanka in TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Paracelsus (D. Baker, 5. del)
20.55	Tednik
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Komedija na slovenske odru: Profesor Klepec (Ferdo Kozak, postavitev SNG Ljubljana)
JCANALES________________
7-30 Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel - Corsa alla Časa Bianca, 9.30 Love Boat - L anello
10 -sn mancante
^ Kvizi: Časa mia, 12.00 Lis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-
5'80 Aktualni oddaji: Agenda matrimoniale, 15.30
16 on 5?rcoeoffro Ig č: Zdravniški pregled ly' pjl Canale 5 za vas
6 Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia (vodi Umberto Smaila), 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.2« (Vodl Marco Columbro) Variete: Striscia la noti-2q_ zia
23 ^viz: Telemike
variete: Maurizio Co-
0.5^ stanzo Show
variete: Striscia la noti-
1.10 Ha(p°n')
jsanizanki: Lou Grant -La borsa di studio, 2.10 “onanza - L uomo dai cappelli rossi
RETE 4_________________
8.00	Nan.: II Virginiano
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Čosi gira il mondo
12.15	Nan.: Strega per amore -La donna e mobile
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto delFamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Delitto radiofonico
20.30	Film: Irma la dolce (kom., ZDA 1963, r. Billy Wilder, i. Shirley MacLaine, Jack Lemmon)
23.10	Film: Terms Of Endear-ment (dram., ZDA 1983, r. James Brooks, i. Shirley MacLaine, Jack Nichol-son; v angleščini)
1.40	Film: La banda del Gob-bo (krim., It. 1977, r. Um-berto Lenzi, i. Thomas Milian)
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki:	A-Team,
19.30	Genitori in blue je-ans
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: Conan il distrutto-re (fant., ZDA 1984, r. Richard Fleischer, i. Arnold Schwarzenegger, Grace Jones)
22.30	Nanizanka: I-Taliani
23.00	Dokumentarec: Sorrisi e filmini
23.10	Športna oddaja: Viva il mondiale
23.40	Šport: Grand Prix
1.00	Nanizanki: Star Trek,
2.00	Gli intoccabili
ODEON________________
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
15.00	Nadaljevanke: Senora,
16.00	Pasiones, 17.00 Ma-riana, il diritto di nascere
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.20	Film: Grande slalom per
una rapina (kom., VB 1971, r. George Englund,
i.	Jean-Claude Killy, Daniele Gaubert)
22.00	Variete: Sportacus
22.15	Reportaža: Berlin
22.45	Film: L’incidente (dram., VB 1967, r. Joseph Losey, i. Dirk Bogarde)
TMC___________________
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clipclip
15.00	Risanke: Snack, nato nanizanka Segni particola-ri - genio
[]5P) TV Koper_____________
13.45	Nogomet - angleško prvenstvo
15.30	Nogomet - špansko prvenstvo
17.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
18.15	VVrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Dokumentarec: Čampo Base
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera
23.25	Košarka NBA
0.55 Oddaja o športu: Juke Box (pon.)
HlT TV Ljubljana 2
18.00	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: A16, alo
19.30	Dnevnik in premor
20.00	Žarišče
20.30	Dokumentarna oddaja: V hribih se dela dan -Sedem očesc
21.05	Mali koncert: flavtist Aleš Kacjan
21.20	Dok.: Pozdrav iz...
22.10	Večerni gost: Pogovor z Borutom Telbanom
16.00	Film: I pirati delFaria (pust., ZDA 1986, r, C. Eg-cjleston, i. Meredith Phil-
18.00	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il difetto dL essere moglie (dram., Švi.-Fr. 1974, r. Člaude Goretta)
22.20	Šport: Snežni planet
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: La lancia scarlatta (pust., VB 1954, r. G. Dre-akstone)
TELEFRIULI____________
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: James
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	TV film: Rally (r. Sergio Martino, i. Giuliano Gemma, 3. del)
22.00	Nanizanki: The Family,
23.00	II brivido e 1'avven-tura
23.30	Dnevnik 0.40 Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Operni repertoar; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10_Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-41; 15.40 Lahka glasba;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (33. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije;
14.40	Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radioscena;
18.40	Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Za nadaljnji razvoj Brd tudi srečanja čez mejo
Briška gostišča in kmetije bodo označili s posebno tablico
V priredbi društva Briški grič
Dva dni raznih prireditev ob koncu tedna v Števerjanu
h
Brda na obeh straneh državne meje so že dolgo vrsto let ovrednotena, odkar so vinogradniki in kletarji uspeli v prodaji svojega kvalitetnega vina. V poštev seveda prihaja tudi turistično-gostinska ponudba, saj je enodnevni izlet v te kraje postal nekaj zelo priljubljenega. Potniki se ustavljajo pri kmetu in si tam nabavijo odlično vino, prigrizek in dobro kosilo pa dobijo v številnih gostilnah.
Na italijanski strani meje je veliko preprostih in zelo kvalitetnih gostiln. Nekatere sodijo v sam vrh deželnega gostinstva. Slabše je v tem oziru na jugoslovanski strani, kjer imamo le malo gostiln. V teh dobiš domačo, a zelo preprosto pripravljene jedi. Ni, da bi ti nudili nekaj posebnega. Pred leti se je zdelo, da bomo nekaj takega dobili v deloma obnovljenem Šmartnem, a takratni načrti niso bili uresničeni. Sedaj je govor o preureditvi grada na Dobrovem. Tu naj bi uredili kvalitetno restavracijo, stalno klet tamkajšnje vinske zadruge. Uredili naj bi tudi muzej, v katerem bi bila stalna zbirka slik svetovno znanega briškega umetnika Zorana Mušiča.
O takih pobudah so se prejšnji dan v Novi Gorici pogovarjali zastopniki krminske in novogoriške občine z županoma Nuninom in Bevčičem na čelu. Govor je bil o skupnih pobudah za valorizacijo briške pokrajine, o tisku skupnega prospekta, itd. Krminski župan Nunin je novogoriške in briške prijatelje (jugoslovanska Brda sodijo upravno v novogoriško občino) povabil na obisk V Krmin. Upati je, da bodo takšni pogovori rodili tudi konkretne uspehe in da ne bo ostalo le pri
lepih besedah izrečenih na vsakoletnih uradnih sestankih.
Na italijanski strani pa se uresničuje zelo pomembna pobuda. Konzorcij za zaščito tipičnih briških vin »Golilo«, v katerem je združenih 300 ni-vongradnikov, hoče na viden način označiti gostilne in kmečka posestva v katerih j e , mogoče dobiti kvalitetna briška vina. Članom konzorcija bodo porazdelili oznake iz kovanega železa, na katerih bo narisan bokal Z značilno oznako konzorcija, na tablici bo napisano »Bottega del Golilo«. Podobne
oznake imajo v številnih krajih v raznih delih Evrope. Na tak način hočejo mimoidoče opozoriti na kvalitetno blago, ki ga dobiš na označeni kmetiji ali v gostilni.
V Brdih na italijanski strani imamo danes približno 80 gostišč in kmetov, ki prodajajo vino na drobno. Od Os-lavja skozi Števerjan in Jazbine do Plešivega in še dlje do Rutarjev, Dolenj, Škrljevega tja do Mirnika, je več gostiln. V nekaterih krajih so jahališča, teniška igrišča, urejena igrišča za otroke, plavalni bazeni, igrišče za golf, itd.
»Naš kulturni trenutek« je naslov prireditve ob dnevu slovenske kulture, ki jo 17. in 18. februarja v Domu na Bukovju prireja Kulturno društvo Briški grič ob sodelovanju Zveze slovenskih kulturnih društev.
Sobotni del prireditve je namenjen fotografiji, ki letos praznuje 150-letnico rojstva. Za to priložnost so prireditelji povabili medse novogoriškega mojstra fotografije Rafaela Podobnika. Dva sta razloga, da bo sobotni večer, ki se bo pričel ob 20.30, zanimiv. Števerjanskemu občinstvu bodo namreč predstavili Podobnikovo zajetno fotomonografijo »Osojna Primorska« ter zanimivo razstavo barvnih fotografij z naslovom »Les«, ki je obogatena z verzi Zorana Božiča. O tem dogodku bodo na večeru spregovorili Rudi Pavšič, Janez Kavčič in Tomaž Pavšič. Odprtje razstave in predstavitev fotomonografije bodo obogatile članice Dekliškega zbora Alenka iz Števerjana, ki jih vodi Anka Černič.
Naslednjega dne ob 15.30, pa bo na vrsti osrednja proslava. V programu, ki so ga izoblikovali briški kulturni delavci, bodo sodelovali učenci celodnevne osnovne šole s Kojskega (mentor Milena Beguš), plesna skupina osnovne šole z Dobrovega (Liljana Šibav), vokalna skupina iste šole (Janez Slivnik) ter domača Gledališka skupina Briški grič (Sten Vilar).
Slavnostni govornik na števerjanski proslavi pa bo pesnik Marij Čuk.
Prešernova v Sovodnjah
V soboto, 17. februarja, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Sovodnjah Prešernova proslava, ki jo skupno prirejajo mešani pevski zbor Rupa-Peč, KD Skala iz
Big Band iz Vidma v avditoriju
Občina bo poskrbela za popravila na stavbi župnišča v Sovodnjah
Drevi ob 20.30 bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma na sporedu jazz koncert glasbene skupine Big Band iz Vidma. Koncert spada v ciklus "Jazz srečanj", ki jih prirejata odborništvo za kulturo goriške občinske uprave in videmska skupina Kappa Vu. Prejšnjo soboto so nastopili priznani milanski glasbeniki skupine Milano Jazz gang, drevi pa se bodo predstavili goriškim navdušencem videmski glasbeniki, ki jih vodi dirigent Lucio Fassetta. Videmsko skupino sestavlja večje število ljubiteljev jazz glasbe, ki uspešno igrajo že celih 25 let. Kljub amaterskemu delovanju spada omenjeni Big Band med najboljše italijanske tovrstne glasbene skupine. Videmčani, med katerimi nedvomno izstopata trobentar Cino Comisso in saksofonist Nevio Zaninotto, obvladajo poleg starejših swing skladb tudi nekaj novejših skladb Gerryja Mulligana, Chick Coree in Joe Zawinula.
Naslednji koncert bo na sporedu danes teden, ko bo nastopil kvartet Massima Urbanija.
Občina bo poskrbela za vzdrževalna dela na stavbi župnišča v Sovodnjah in bo že v proračunu za letos skušala zagotoviti finančna sredstva. Tako odločitev je na zadnji seji sprejel občinski svet v Sovodnjah po daljši in razvejani razpravi.
Stavbe, ki je last občine torej ne bodo odstopili ali prodali škofiji, oziroma župnijski skupnosti.
Vprašanje župnišča v Sovodnjah je bilo tako v nekaj mesecih že drugič na dnevnem redu občinskega sveta. Prvič se je to zgodilo proti koncu lanskega leta, ko je župan uradno seznanil svetovalce s pismom nadškofije v katerem se nakazuje potreba po izrednih vzdrževalnih delih na poslopju, ki služi za stanovanje župniku, kakor tudi možnost, da bi se našla drugačna rešitev lastninskega vprašanja.
Župan Primožič, ki je vodil torkovo sejo, je v obrazložitvi predloga odbora, to je da ostane stavba še naprej v lasti Občine in da si občina prevzame breme za popravilo, dejal, da so se upravitelji pred kratkim sestali z dr. Simšičem in z
Dijake zanima predvsem boljša kvaliteta prevozov
Na Pokrajini se se zbrali predstavniki goriških višješolcev s predsednikom pokrajinske uprave Gianfrancom Criscijem, odbornikom za prevoze Edoardom Bressanom, predsednikom pokrajinskega avtobusnega podjetja APT Gianfrancom Visintinom, ravnateljem APT Pierluigijem Perissinom in šolskim skrbnikom Santom Leotto, da bi skupno skušali rešiti problematično poslovanje goriških avtobusnih prevozov. Na srečanju so med drugim ugotavljali, da botrujejo neustreznim avtobusnim povezavam predvsem neus-
klajeni urniki začetka pouka. Dijaki so med drugim opozorili tudi na jutranje zamude nekaterih voženj. Predsednik APT Visintin je dejal, da gre pripisati omenjene zamude najrazličnejšim cestnim oviram, kot so npr. semaforji, železniški prehodi, vojaške avtokolone in neugodne vremenske razmere. Včerajšnji sestanek spada v serijo srečanj med odgovornimi organi in predstavniki dijakov, na katerih bodo skušali odpraviti pomanjkljivosti in nevšečnosti avtobusnih povezav med perifernimi in večjimi mestnimi središči.
župnim upraviteljem Markežičem ter se pomenili o zadevi ter tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Eno od le teh se nanaša na možnost ureditve okolice cerkve v Sovodnjah.
Župan je dejal, da je odbor v tem času skrbno preučil različne možnosti glede ureditve župnišča. Stavbo so si ogledali ter opravili tudi prve ocene predvidenega stroška za popravilo. Le-ta je precej nižji, kakor je na prvi pogled zgledalo. In prav v tem je razlog, da je odbor osvojil predlog, da se stavba popravi.
Po besedah župana, bo treba za novo streho in ostrešje ter ureditev podov ter nekaj manjših posegov, zagotoviti okrog petdeset milijonov lir. Ta denar bodo skušali zagotoviti v okviru letošnjega proračuna.
Razprava o predlogu je bila še kar živahna. Odbornika Tomšič in Devetak sta dopolnila županovo obrazložitev. Načelnik svetovalske skupine SSk je dejal, da se strinja tudi s predlogom, ki ga je izdelal odbor, vendar, da je treba že takoj poveriti načrtovanje in oddati dela na dražbi. Svetovalec Marjan Tomšič je izrazil zadovoljstvo, da ostane stavba še naprej v lasti občine in da se spoštuje volja prednikov pred sto in več leti.
Svetovalka SSk Marija Češčut je naglasila družbeni, kulturni in narodnostni pomen prisotnosti župnika v vasi in opozorila na novost (z novim letom) glede upravljanja imovine v lasti cerkve.
Černičev predlog o takojšnji poveritvf naloga in razpisu licitacije je zavrnil odbornik Klemše. "Stvari ni mogoče rešiti od danes do jutri. Svetovalec Černič, ki je že dolgo let v občinskem svetu, bi moral biti seznanjen, kako delujejo javne uprave. Najprej načrt, nato denar in šele nato, ko je denar zagotovljen, licitacija."
V razpravo so posegli še nekateri svetovalci. Predlog odbora je bil nato odobren.
Občinski svet je na torkovi seji potrdil tudi sklep ožjega odbora o namestitvi novih sedežev na šolskem avtobusu. Žu-
pan je obrazložil, da je občina, da bi lahko skrbela za prevoz otrok, ki obiskujejo vrtec, že med božičnimi počitnicami sklenila dogovor o namestitvi novih sedežev. Žal podjetje, ki mu je bilo delo zaupano, ni držalo besede, menda zaradi bolezni. Avtobus so med počitnicami dejansko peljali v Osoppo, vendar delo ni bilo opravljeno.
Župan je svetovalce seznanil tudi z najnovejšim stanjem: če ne bo vmes novih in nepredvidenih težav — poskrbeti je treba namreč tudi za novo, oziroma dodatno kolavdacijo bo od ponedeljka dalje avtobus spet prevažal tudi otroke v vrtec. Strošek za namestitev novih sedežev bo skoraj šest milijonov lir.
Primožič je v zaključnem posegu obžaloval, da se je okrog tega vprašanja, ki ga je Občina skušala rešiti z vso odgovornostjo in hajhitreje, čeprav prevoz otrok iz vrtca ni obvezen, ustvarila, morda zaradi nepoznavanja in neupoštevanja dejanskega stanja, neplodna polemika in neutemljene obtožbe po namernem zavlačevanju.
Naknadno smo se pozanimali glede šolskega avtobusa. Predviden poseg je bil v prejšnjem tednu dejansko opravljen, ostaja odprto le še vprašanje formalnosti v zvezi s kolavdacijo in ustreznim pooblastilom, da avtobus lahko prevaža tudi otroke iz vrtca. Občina pa je sklenila tudi pogodbo s spremljevalko v šolskem avtobusu.
■ Včeraj okrog 9. ure se je na avtocestnem izhodu pri Moščenicah pripetila prometna nesreča, v kateri se je le lažje poškodoval 58-letni Adalberto Ghinelli iz Carinat (Como). Mož je bil namenjen iz Trsta proti Tržiču, ko je na križišču najverjetneje zaradi neprimerne hitrosti izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in zavozil v bližnji jarek. Ghinellija so sprejeli na kirurški oddelek tržiške splošne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti zaradi nekaterih manjših udarcev teden dni. Zapisnik o prometni nesreči sestavlja tržiška prometna policija.'
Gabrij in KD Sovodnje. Gre za recital o Prešernu, ki ga bo izvedla recitatorska skupina KD Svoboda iz Železnikov (Škofja Loka). Mladi gostje bodo podali Prešernov lik s pomočjo prazničnega govora, ki ga je imel Josip Vidmar na radiu OF 3. decembra 1944 in z besedami, ki jih je namenil mladini Oton Župančič v obmejnem Mariboru 7. marca 1926. Čeprav sta tako Župančič kot Vidmar izrazila te misli v posebnih zgodovinskih razmerah, ko je slovenski narod živel v suženjstvu in ponižanju, sta njuni izpovedi še vedno aktualni.
Za pevske vložke bosta poskrbela mešani pevski zbor Rupa-Peč in moški zbor Skala iz Gabrij. Prav omenjeni mešani zbor je lani sodeloval na podobnem večeru v Železnikih in prav po zaslugi teh odnosov z društvom Svoboda bo prišlo do gostovanja v Sovodnjah. Nič boljšega kot to za počastitev dneva slovenske kulture, ki spodbuja k povezovanju med zamejstvom in matično domovino ne glede na politične ter idejne razlike.
Le na tak način bomo ostali zvesti Prešernu. kakor je dejal Oton Župančič: »Ljubiti Prešerna, to pomeni ljubiti lepoto, resnico in pravico: ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez podaništva in poniževanja; enak z enakim«, (af)
Drevi »Sweetie« v Kulturnem domu
Drevi ob 20.45 bodo v Kulturnem domu v Gorici vrteli avstralski film "Sweetie", ki ga je režirala Jane Campi-on. Gre za zanimiv film, ki skuša prikazati občutek praznine, razkroja in tesnobe, ki jo družina doživlja v velemestu. V glavnih vlogah nastopajo Genevieve Le-mon, Karen Kolston in Tom Lycon. "Sweetie" je bil deležen ugodne kritike na lanskem festivalu v Cannesu. Dreviš-nja predstava bo še slovesnejša, saj je krstni nastop na italijanskih filmskih platnih.
_______________kino_________________
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Sweetie«. Režija Jane Campion.
CORSO 17.30-22.00 »Due occhi diaboli-ci«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 18.00-22.00 »She - Devil«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Match bestiale numero 2«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Giochi erotici di Vanessa«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Moonwal-ker«, 20.00 »Gadje maturirajo«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Zadnja Kristusova skušnjava«.
t
Po dolgi bolezni nas je zapustil
Avguštin Marušič
(Jušto) star 77 let
Pogreb bo jutri, 16. februarja,ob 14. uri iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Rupi. Zahvaljujemo se vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalostno vest sporočajo žena in sinovi z družinami.
Gorica, Rupa, 15. februarja 1990
Pogrebno podjetje Preschem
KULITRNI
DQ>f
Srečanja z avtorjem
Carlo Sgorlon
Danes, 15. februarja, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20.
razna obvestila
Slovenska posvetovalna komisija pri javnem večnamenskem kulturnem središču in SKRD Jadro vabita na predvajanje filma "Zamejci" ob priložnosti dneva slovenske kulture, ki bo jutri, 16. t.m., ob 19.30 v rajonski dvorani v Selcah.
KD Jezero v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice vabi drevi ob 20. uri na predavanje dr. Pavleta Šegule iz Vrtičkarske univerze iz Ljubljane na temo "Kako obdelovati vrt brez strupov".
KD Kras Dol-Poljane prireja v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri proslavo ob dnevu slovenske kulture. Nastopala bo dramska skupina "Kraški dom" z Repentabra. Režija Drago Gorup.
KD Jezero v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice prireja tečaj
ruščine za začetnike. Vpisovanje in informacije pri Karlu Černiču (tel. 78100).
Sekcija VZPI-ANPI Vrh sklicuje sejo članov v četrtek, 22. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Vrhu.
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi 25. februarja veselo pustovanje v hotelu Bor v Črnem vrhu. Zaželene so maske. Prijave na sedežu društva 15. t. m. od 10. do 11. ure in pri poverjenikih po vaseh.
Kulturni dom v Gorici prireja družabnost ob 8. marcu. Zaradi omejenega števila prostorov je že v teku rezervacija mest. Informacije v uradu doma.
Združenje staršev vabi na pustovanje, ki bo v soboto, 17. t. m., ob 20.30 v telovadnici pri Katoliškem domu.
Ob izgubi drage mame izrekajo učiteljicama Mariji Kristini in Danijeli iskreno sožalje učenci in starš* 5. razreda osnovne šole P. Voranc iz Doberdoba.
Ob prerani smrti Petra Komica *e ga spominjajo in sočustvujejo z družino prijatelji in društveni člani: Pa' vel, Franko, Claudio, Dejan, Marko> Roman, Nataša, Mateja in Nadja.
__________pogrebi____________„
Danes ob 11. uri Bruno Petarin iz na glavno pokopališče, ob 13.15 Olgn ^ v žič por. Gergolet iz splošne bolnišnice Doberdob.
Tiskovna konferenca v letališki upravi
Novo okno v svet iz Ronk tokrat čez Atlantik na Kubo
Letališče v Ronkah čedalje bolj odpira svoje okno v svet. Pred tremi leti je neka angleška turistična družba uvedla dvakrat tedensko redno čartersko progo Ronke-London. Predlanskim je nemška Lufthansa uvedla vsakodnevno progo Ronke-Miinchen. Ta je že kaj kmalu imela uspeh, tako da so lani na tej progi uvedli že drugo letalo. Iz naše dežele pridemo v bavarsko prestolnico dvakrat dnevno. Lani je prišla na vrsto proga Ronke-Dunaj, ki se na italijanski strani podaljša v Firence in na Sardinijo. To upravlja družba Avianova. Prav tako lani je madžarska družba Malev uvedla dvakrat tedensko progo Ronke-Budimpeš-ta. Na tej progi, po komaj štirih mesecih, že beležijo prve uspehe.
Včeraj so v dvorani ronškega letališča predstavili še eno mednarodno pobudo, t.j. čartersko povezavo s Kubo.
Gre v tem trenutku za nekatere poskusne čarterske polete, ki jih, v sodelovanju s turističnimi ustanovami na Kubi, prireja tour operater Why Not iz Trevisa. Letos 14. in 28. marca bosta z letališča v Ronkah vzleteli letali Ilju-šin 62 kubanskega letalskega prevoznika. Po vmesnem postanku v Kanadi bosta še istega dne letali pristali na letališču v Havani.
V vsakem letalu je prostora za 155 potnikov. Zastopnik agencije iz Trevi-
sa Doro je povedal, da si Why Not že nekaj let prizadeva, da bi čimveč italijanskih turistov šlo na Kubo. Lani so tja poslali 4.200 italijanskih turistov. V tem prednjačijo, saj gori omenjena številka nam pove, da so oni prepeljali na Kubo kar polovico turistov iz Italije. Doslej so turisti odpotovali iz nekaterih drugih italijanskih letališč, še zlasti tistih v Rimu in Milanu.
Ronke so sedaj na preizkušnji. Nadejajo si namreč, da bi se za taka potovanja iz Ronk, zanimali turisti iz severovzhoda Italije kot tudi iz sosednih Avstrije in Jugoslavije. Če bosta prva dva izleta uspela jih bodo v prihodnjih mesecih ponovili. Nadejajo si, da bi že v prihodnjem letu poleteli na Kubo enkrat ali dvakrat mesečno.
Na sestanku sta bila prisotna tudi direktor mednarodnega turizma na Kubi Orlando Rangel in zastopnik tega ministrstva v Italiji Fernando Fernandez.
Predsednik letališkega konzorija posl. Mario Dino Marocco je poudaril, da si letališka uprava prizadeva dobiti čimveč domačih in mednarodnih letalskih povezav. Že več časa si prizadevajo dobiti redno letalsko linijo z Genovo. Lani po povečali število vsakodnevnih voženj v Rim in Milan.
Rezultati lanskega leta kažejo pozitivni porast na vseh področjih. Na domačih linijskih prograh so lani imeli 300.619 potnikov, kar je 3,51 odstotkov več kot leto prej, na mednarodnih pa 16.941 potnikov, kar je 178,36 odstotkov več kot leto prej. Povečalo se je tudi število potnikov z drugimi letali. Vsega skupaj so lani umeli 357.761 potnikov, kar je 7.45 več kot leto prej. Tudi število pristalih ter vzletelih letal se je povečalo, in sicer za 8,68 odstotkov: vseh letal je bilo 5.882.
S P D G - Rekreacija
V SOBOTO 17. T. M. OB 20.30 bomo v Kulturnem domu skupaj in v prijetnem vzdušju obeležili 20-letnico našega delovanja.
Za razvedrilo in zabavo bosta poskrbeli Plesna skupina iz Nove Gorice in Krucenal band, povezoval pa bo Sten Vilar.
Na otroški urici v Feiglovi knjižici
Karikaturist Božo Kos med goriškimi otroci
Vsi tisti, ki niso zaradi enega ali drugega razloga bili prisotni v Feig-lovi knjižnici na prvi otroški urici, so
zamudili lepo priložnost za prijeten popoldan. Gost naših otrok, ki so se v velikem
roldan.
številu zbrali v Križni ulici, je bil Božo Kos, znan karikaturist, ilustrator mladinskih knjig in učbeni-
Na seji strankinega pokrajinskega vodstva
Kritika predstavnikom SSK ki so bili na Pahorjevem shodu
Na zadnji seji pokrajinskega odbora SSk za goriško je tajnik dr. Mirko Špacapan člane seznanil z vsebino Maccanico-vega zakonskega osnutka in ugotovil, da nas ta sploh ne more zadovoljiti, še manj pa ponoven poizkus, da se slovensko vprašanje getizira v čisto določene kraje. Pozitivno pa je označil dejstvo, da je vlada o osnutku vsaj spregovorila.
Na isti seji je pokrajinski tajnik SSk pozitivno ocenil mladinske manifestacije v Gorici, na katerih so mladi protestirali za zaščito in proti izključitvi Podgore in Plešivega iz seznama dvojezičnih krajev. Špacapan pa je, tako povzemamo iz tiskovnega poročila, »ostro kritiziral prisotnost vidnih predstavnikov. SSk na popolnoma neuspeli akciji prof. Sama Pahorja v Gorici, ki zaradi svojega nastopa na italijanskih strankah na volitvah ne zasluži podpore predstavnikov SSk«.
Kot je znano je prof. Samo Pahor manifestacijo priredil na goriškem Travniku 21. januarja letos. Na licu mesta je bilo opaziti več ljudi, med temi občinska svetovalca SSk prof. Andreja Bratuža in dr. Damjana Paulina, in tudi tajnika Mladinske sekcije SSk dr. Damjana Terpina.
V razpravi, ki je sledila Spacapanove-mu posegu, je Branko Černič »pozval prisotne, naj vendar nehajo z očitki, ki Prinašajo razdore«.
Vedno v zvezi s tem vprašanjem, ko je bilo govora o pripravah za upravne volitve, ki bodo v maju, so ha tej seji govorili tudi o vsebini članka v Piccolu, ki je napovedoval nekak razdor med takoime-novanimi katoliškimi Slovenci v vidiku volivriega nastopa. Prisotni na sestanku so se sicer strinjali, da je treba take go-
vorice preveriti, da pa ne izgleda, da bi se kdo nameraval odcepiti od SSK.
Na seji je tekla razprava še o predlogu shoda vseh Slovencev, ki sicer nastopajo v različnih strankah. To je v zvezi s predlogom SSk o enotnem nastopu na prihodnjih občinskih volitvah. O tem bodo sicer še razpravljali na prihodnji seji pokrajinskega sveta stranke.
V uvodnem delu seje so razpravljali o ostavki dosedanjega predsednika Branka Černiča. Ta je odstop napovedal že lani, v znak protesta proti občinskemu odborniku prof. Andreju Bratužu. Ta se ni držal navodil stranke v glasovanju o sovo-denjskem upepeljevalniku. SSk je bila namreč za takojšje zaprtje obrata, prof. Bratuž pa je glasoval z drugimi koalicijskimi strankami, ki so bile in so za to, da upeljevalnik še vnaprej dela.
Černičev odstop, o katerem so prvič razpravljali lani novembra, so tokrat sprejeli. Na njegovo mesto je bil izvoljen Marjan Breščak, na podpredsedniško mesto pa je bil izvoljen dr. Karlo Brešan.
Srečanje med občinama
N. Gorica in Tipana
Predsednik Skupščine občine Nova Gorica Albert Bevčič je včeraj dopoldne sprejel delegacijo iz občine Tipana, ki jo je vodil župan Armando No-acco.
Na delovnem srečanju so bili prisotni tudi predstavniki kulturnih, gospodarskih in turističnih sredin obeh občin.
Ni oddiha v naši galeriji
V Kulturnem domuj Gorici Kranjčan Stane Žerko
Delovanje likovne galerije goriške-9Q Kulturnega doma res ne pozna po-sjanka. Še včeraj si je bilo moč ogle-aati likovne eksponate števerjanske-umetnika Vladimirja Klanjščka, v Petek, 16. t.m. pa bodo odprli že novo ruzstavo. Tokrat se bo goriškim Ijubi-etjem umetnosti predstavil slikar in 9rafik Stane Žerko.
_ Žerko, ki se je rodil leta 1949 v Kra-viu, se je izobrazil za tehnični poklic.
.. to se je vpisal na slikarsko šolo Lentra za estetsko vzgojo v Kranju,
!er je pod vodstvom prof. Milana Ba-*sjija leta 1972 uspešno zaključil štu-Žerko je v naslednjih letih imel t e^. samostojnih razstav, udeležil se bJ številnih skupinskih razstav.
nosti. Zaznamo jih v strogih črtah, skopih površinah, umerjenih a učinkovitih kompozicijah".
Žerkovo samostojno likovno razstavo bodo odprli kot že rečeno v petek, 16. t.m. ob 18.30 v prostorih goriškega Kulturnega doma. Razstava bo na ogled vsak delavnik do vključno 23. februarja.
, P njem pravi goriški likovni kritik ;e ”° Vetrih: "Za vse Žerkove motive značilno posebno vzdušje letnih ča-k-,v Jn različnih perspektiv. V akvare-Dm S-° krajine in arhitektonski izseki no n‘ notrnnje napetosti, ki jo izraže-kPoudarjaj° znak, odločna in hitra jj- tnia ter ustrezni hromatski akordi, kQh° dejanski nosilci scene. V grafi-Prn Se žerko kljub napredovanju v j-g, cesu abstrakcije predmeta, s svojo hik0r?Stmkcii° v arhetopskih oblikah mer ne °9dalji od realnosti do take pa, e' ba bi bila ta nepoznavna, am-Poudarja njene bistvene značil-
SLOVENSKO
STALNO.. GLEDALIŠČE
Tennessee Williams
TETOVIRANA ROŽA
Režija MARIO URŠIČ
V nedeljo, 18. t. m. ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu -izven abonmaja.
Predstava je v Trstu ter abonenti in izven imajo na razpolago brezplačni avtobus.
Prijave še do jutri, 16. t. m. v Kulturnem domu v Gorici.
včeraj - danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 4. do 10. februarja 1990.
Rodili so se: Luca Maricchio, Veronica Ferrari, Max Zampetti, Aaron Podversic, Luca Piras, Roberto Candolfo, Emanuae-le Del Mondo.
Umrli so: 77-letna upokojenka Antonia Mavric vdova Sfiligoj, 67-letni upokojenec Ezio Lombardi, 51-letni podčastnik vojske Enrico Tartarino, 87-letna upokojenka Giuseppe Zuppel vdova Cos, 81-letna upokojenka Gisella Macorini, 56-letni delavec Benito Maniacco, 69-letni upokojenec Angelo Jug, 69-letni upokojenec Giovanni Augusto Petrussa, 76-let-ni upokojenec Santo Pontel, 68-letni upokojenec Walter Zuliani, 55-letna uradnica Paola Candussi, 64-letna upokojenka Dora Vit, 66-letni upokojenec
Deodato Comelli, 99-letna Giacomina Dominissini vdova Visintin, 77-letna Veglia Soranzio vdova Palmier, 83-letni upokojenec Carlo Primožič, 78-letna upokojenka 'Massimina Turus, 82-letna upokojenka Ortensia Giovanna Martel-los, 64-letni upokojenec Giovanni Maria Gora, 79-letni upokojenec Attilio Signo-rini.
Oklici: uradnik Marjan Zavadlav in Elisabetta Zivic, kuhar Roberto Macuz in Eleda Fogar, učitelj Fulvio Madotto in gospodinja Mariagabriella Brumat, tehnik Paolo Marussi in uradnica Elisabetta Bello, delavec Benito Gatto in delavka Cristina Sfiligoi, uradnik Giorgio Furlan in trgovska pomočnica Anna Basso. Poroke: delavec Pierluigi Lo Re in baris-tka Donatella Dezorz.
kov, avtor slikanic, predvsem pa urednik Cicibana.
Otroci, ki Kosa dobro poznajo zaradi njegovih del, so se takoj uživeli in se odpeljali v zanimiv in čudovit svet Kosove fantazije, ki se je pokazala z ilustracijami na veliki tabli. Od sveta Butalcev pa do slonov in opic ter do vsega tistega, kar pritegne pozornost otroka.
Prva otroška urica je minila kar v hipu in prepričani smo, da so prireditelji, Ljudska knjižnica Damir Feigel in Zveza slovenskih kulturnih društev, prav storili, ko so se odločili za tak pristop do najmaljših. Ob srečanju s Kosom so namreč otroci imeli možnost, da so si ogledali police z otroško literaturo in marsikateri izmed njih je odšel domov s knjigo v roki.
Urednik Cicibana Božo Kos z goriškimi otroki, (foto Pavšič)
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
DETERGENTI V TEKOČINI IN PRAHU ZA:
POSODO, ROČNO IN STROJNO PRANJE;
PROIZVODI ZA OPLEMENITENJE PERILA
SVNCHEM s.p.a
Ul. Garibaldi 123 - 35010 S. Pietro in Gu (Pd) - ITALIJA Tel. (049) 5991124 - Fax (049) 5991333
Zanimiva ptičja zvrst pri nas
Na Goriškem se je naselila nova
i*V» iv«	V •
ptičja družina močvirnikov
Tudi letos gredo na pustne mimohode
Gabrci pripravljajo pustni voz
Naravovarstveniki so lahko ponosni, saj se je na Goriškem naselila nova ptičja družina močvirnikov t.i. "Cava-lieri d'italia". Gre za zanimivo ptičjo zvrst, ki je že v prejšnjih letih skušala najti v naših krajih idealne pogoje za razmnoževanje, lani pa je končno imela težko pričakovan prirastek. Ta vest izhaja iz poročila lovske komisije na Pokrajini, ki se je sestala v prejšnjih dneh. Na srečanju je vodja živalskega observatorija Roberto Parodi posredoval predsedniku komisije Adrianu Dri-usu letni obračun delovanja observatorija, ki ga finansira goriška pokrajinska uprava in delno tudi Dežela. Parodi je z zadovoljstvom poudaril uspešno naseljevanje omenjenih močvirnikov, ki so na ta način obogatili že itak pestro prisotnost drugih redkejših ptic.
Živalski observatorij skrbi za zaščito živali in njihovo morebitno ponovno naselitev. Člani observatorija sodelujejo z državnim zavodom za biologijo divjačine, ki ima svoj sedež na univerzi v Paviji. Delo članov ni prav lahko, saj morajo potrpežljivo analizirati in pregledovati razvoj živalstva na celotnem goriškem ozemlju. Lani so med drugim zaključili zanimivo raziskavo o naseljenosti divjih zajcev v naših krajih. Sedaj so vse napore usmerili v preučevanje ptic. Zanimivo je tudi po-
ročilo o še nekoliko divjem kotičku na otoku Cona pri ustju reke Soče, kjer so člani observatorija zabeležili res izjemno število raznovrstnih vodnih ptičev. Na otoku so opravili tudi masovno obročkanje, saj so spoznavne obročke dali kar 4 tisoč ptičem. Omenjeno delovanje spada v širšo mednarodno raziskavo t.i. "Acroproject", ki proučuje selitveno strategijo nekate-rihptic.
Člani živalskega observatortija so poleg tega nudili pomoč kar lepemu številu ptic, ki so se na katerikoli način poškovodale. Osebju t.i. bolnišnice za ujede v Šlovrencu je lani uspelo rešiti življenje kakim dvajsetim pticam, ki so preživele nedovoljenim strelom nekaterih brezvestnih lovcev.
Altieri razstavlja v Pordenonu
Priznan in uveljavljen goriški slikar Sergio Altieri razstavlja v teh dneh v Pordenonu. V galeriji kulturnega centra Centro iniziative culturali Pordenone je razstavljenih več njegovih del, ki nam dajejo splošni pregled nad njegovo dolgoletno ustvarjalno pot. Razstava bo odprta v februarju in marcu. Za to priložnost so izdali lep katalog.
Še slaba dva tedna nas ločita od pustnega torka, ko bo vseh letošnjih pustnih norčij konec. Prav v naslednjih dneh pa bomo stopili v živo praznovanj. Po mestu se že občasno videva našemljeno mladino, ki si po trgovinah in stanovanjih skuša nabrati nekaj dobrot ali denarja.
V predpustnem času je že pravi običaj, da se podamo na krajši obisk k članom kulturnega društva Skala iz Gabrij. Gabrci so namreč zelo navezani na pustne tradicije in zato vsako leto izoblikujejo pustni voz. Treba je priznati, da so na tem področju pravi mojstri, saj jim iznajdljivosti res ne manjka. Z revnim in maloštevilnim materialom znajo pripraviti posrečen pustni voz, s katerim se nato podajo na nekatere pustne sprevode po bližnjih središčih. Prav v teh dneh se namreč dogovarjajo z nekaterimi prireditelji, ki jih vsako leto navdušeno vabijo na pustni sprevod. To nedeljo naj bi člani KD Skala nastopili v Rivignanu, medtem ko bodo v nedeljo, 25. t.m. najverjetneje nastopili na goriškem mimohodu mask in pustnih vozov.
Gabrci so pričeli izoblikovati letošnji pustni voz takoj po novem letu. Vsako soboto popoldan in nedeljo zjutraj se zbere na dvorišču društvenega sedeža vesela družba, ki navdušeno "švajsa", lepi, barva, žaga itd. V prejšnjih letih so upodobili zanimive prizore iz celega sveta, letos pa so se odločili za nekaj bolj domačega, sicer obče veljavnega. Gre za problem, ki že od nekdaj tare svet, o "prijateljstvu", ki se prenaša iz roda v rod, o... Preveč sicer ne smemo povedati, pa naj vsak bralec kar sam pomisli, kaj bi lahko to bilo. Tudi letos bo ob in na vozu korakalo ali stalo kar lepo število domačinov. Teh bo okrog 40. Vsi bodo oblečeni v luštna oblačila, ki jih bodo seveda sešili kar sami. Dela jim torej ne manjka, prepričani pa smo, da se bodo tudi letos lepo odrezali.
Na sliki (Foto Čubejj: Gabrci vneto pripravljajo letošnji pustni voz.
Pričeli so z akcijo včlanjevanja za leto 1990
Zdravstvena oskrba članom AQ
V goriškem avtomobilskem klubu imajo 4.000 članov. V teh dneh so pričeli kampanjo včlanjevanja za letošnje leto. Upajo, da bodo letos to število povečali, saj članom nudijo marsikaj več kot v prejšnjih letih. To je v pogovoru z novinarji povedal predsednik goriškega av-tokluba Mario Tirel. Prisoten je bil tudi generalni direktor Goriške hranilnice dr. Podda, saj je Hranilnica sponsorizirala goriško avtomobilsko društvo.
Letošnja članarina znaša 70.000 lir, je torej nekoliko višja od lanske. Članom nudijo širšo paleto uslug. V prvi vrsti so že ustaljene usluge, kot so brezplačna vleka vozila v slučaju prometne nesreče. Člani avtokluba uživajo ta servis na vsem italijanskem ozemlju, tako na rednih cestah kot na avtocestah. Le v nekaterih primerih doplačajo malenkostno odškodnino. S tem neposredno povezano je tudi nekajdnevno posojanje avtomobila, ki je last ACI. Pri avtoklubu lahko dobijo vozila na posodo po cenah, ki so precej nižje od tistih pri družbah, katerih glavna osnova je izposoja rent-a-car vozil. Letošnja novost za člane ACI pa je hitra zdravniška služba. V italijanščini se to naziva »Medico pironto«. Služba je enotna na vsem italijanskem ozemlju. Kjerkoli se član nahaja lahko pokliče telefonsko številko 1678-26071. Zdravniku, ki ga bo poslušal na drugi strani telefonske linije, bo povedal, kaj ga teži, povedal katera zdravila uporablja, ta mu bo lahko dal nasvet. Ta služba deluje noč in dan in prav pride še zlasti ponoči in ob praznikih, ko ni lahko najti drugega zdravnika. Član ACI - vsakokrat bo moral povedati ime in priimek ter številko članske izkaznice - bo lahko dobil na dom razna zdravila. ACI mu bo nudila
brezplačno tudi prevoz z rešilcem v razdalji 150 kilometrov.
S tem v zvezi je predsednik goriškega avtokluba Tirel povedal, da so pri nas sklenili tozadevni sporazum z Zelenim križem. Odprto je vprašanje kako naprej v trenutku, ko se Zeleni križ nahaja v težavah in mu grozi prekinitev poslovanja. V tem slučaju bo ACI sklenil pogodbo s kakim drugim podjetjem ali ustanovo. Generalni direktor Goriške hranilnice Podda je dejal, da ta kreditni zavod že dolgo let sodeluje z avtoklubom. Vsem članom avtokluba v Gorici bodo letos delili vodnika po severovzhodni Italiji (Furlanija-Julijka krajina, Veneto, Tridentinska-Južna Tirolska, Emilija), v katerem so podrobno opisani večji kraji v teh deželah, priloženi so tudi zemljevi-
di dežel in zemljevidi gori omenjenih mest. Gre za publikacijo, ki jo izdaja ACI, strošek za člane goriškega avtokluba je plačala Hranilnica. V kratkem bo Hranilnica uvedla novo službo za člane avtokluba, ki imajo odprt tekoči račun pri tej banki. Članarino ACI bo mogoče plačati na banki. Člani avtokluba imajo razne popuste, najprej pri zavarovalnici SARA, potem pa še v nekaterih hotelih in v vrsti večjih trgovinskih mrež širom Italije. Desetodstotne popuste imajo tudi na nekaterih trajektih, ki povezujejo italijansko, jugoslovansko in grško obalo Jadrana, kot tudi na trajektih, ki povezujejo Francijo z Veliko Britanijo. Kdor želi to izkoristiti pa se mora posebej pozanimati v pisarnah avtokluba, saj je treba listek s popustom kupiti že pred odhodom v Italiji.
Pregled najpomembnejših del goriških skavtov
V	skladu s stvarnim premikom v smer boljše kvalitete in globljega, ce-lostnejšega krščanskega doživljanja skavtizma kot si ga je zamislil ustanovitelj Baden Povzeli in ki že dve leti označuje delovanje goriških slovenskih skavtov, so voditelji sklenili, da bodo mesečno objavljali pregled najpomembnejših dejavnosti.
Od 1. do 4. januarja je uspešno potekalo v Žabnicah zimovanje ranger-jev. Glavni nameni večdnevnega srečanja so bili utrditev skupnosti vodnikov, oris njihove specifične funkcije, poglobitev krščanske duhovnosti ter vesela sproščenost v prijetni družbi in lepem kraju.
Sledilo je zimovanje novincev in novink starejše veje goriških skavtov - roverjev in popotnic, ki so se zbrali predvsem, da bi poglobili medsebojne prijateljske vezi v zdravem krščanskem duhu. Bogate dneve so najizraziteje oblikovali medosebni pogovori, ustvarjalnost in navdušenje v skavtskih spretnostih ter vsebinsko zelo bogat pohod na sv. Višarje.
Dne 13. januarja je potekal v župnijski dvorani v Podgori kviz za najmlajše člane organizacije - volčiče in veverice. Srečanje je bilo zelo uspešno, saj ga v mešanih skupinah nista označevali opredeljenost in pretirana tekmovalnost, ampak skupno prizadevanje za čimboljši rezultat.
V	nedeljo 28. januarja je bila v So-vodnjah sv. maša za pokojnega g. župnika M. Komjanca. Številni skavti iz
2.	stega so sodelovali pri evharistični
daritvi ter na pokopališču s petjem in mašnimi uvodi.
V sredo 31. januarja je bil na sporedu radia Trst A pogovor o Katoliškem tisku na Goriškem. Poleg predstavnikov Katoliškega glasa in Pastirčka se ga je udeležil tudi glavni urednik prenovljenega skavtskega glasila Planika in poročal o novi uspešni poti tega lista.
D.H.
Helikoptersko letališče v Ločniku?
Pokrajinski odbornik za civilno zaščito Edoardo Bressan je v prejšnjih dneh obiskal oskrbovalni center državnega združenja alpincev ANA v Ločniku, kjer nameravajo urediti pristajalno površino za helikopterje. Sem bi namreč pristajali helikopterji, ki bi jih uporabljali pri reševalnih akcijah in v primeru večjih gozdnih požarov. Odbornik Bressan je ugotovil prikladnost površine, kjer bodo v kratkem pričeli z ureditvijo prostora. Stroške bo krila pokrajinska uprava, izvršilni načrt pa bodo sestavili izvedenci pokrajinskega tehničnega urada. Bressan se je ob tej priložnosti srečal tudi s predsednikom tamkajšnje sekcije ANA Piereugeniom Cargnelom ter mu zagotovil vso podporo pri bodočem delovanju oskrbovalnega centra za či-mustreznejše delovanje enot civilne zaščite.
Mormatim revija KZE
Zimski vozni red avtobusov ARI
Prejšnji dan so na sedežu goriške Krajevne zdravstvene ustanove uradno predstavili prvo in drugo številko informativne revije "Proposta sanitaria", ki ga je izdala KZE. Gre za 48 strani bogato brošuro, ki želi nuditi prebivalstvu vse prepotrebne informacije o delovanju zdravstvenih uslug na goriškem ozemlju. Predsednik KZE arh. Gianpaolo Robus-telli je med tiskovno konferenco povedal, da je KZE želela postreči goriškemu prebivalstvu s širšo paleto odgovorov na raznolike oblike pomoči, ki jih nudijo tukajšnji zdravstveni organi. Istočasno želi glasilo vzpostaviti med upravo KZE in prebivalstvom nekako tesnejšo vez, kjer bi lahko s skupnimi idejami odpravili marsikatero nevšečnost, ki tare sedanje delovanje ustanove. Robustelli je še dodal, da bo le z aktivnim sodelovanjem bralcev publikacija dosegla svoj pravi namen.
Odgovorni urednik Emilio Bagon je prikazal način poročanja in oblikovanja-publikacije, ki bo na razpolago bralcem vsake tri mesece. V njem bo vsakdolah-ko našel veliko dragocenih podatkov, do katerih se je večkrat težko dokopati. Tu mislimo predvsem na važnejše naslove in telefonske številke. Na tem prvem izvodu sicer niso vse telefonske številke pravilne, kajti omenjeni del revije so pripravili pred zamenjavo nekaterih klicnih številk. Bagon je v opravičilo dostavil,
da bodo že v prihodnji izdaji, ki bi morala biti na razpolago brezplačno nekje aprila, popravili netočnosti.
Naklada prvih dveh združenih številk znaša 10 tisoč izvodov. Bagon je povedal, da bodo revijo delili na vseh zdravstvenih goriških enotah, v bolnišnicah ter na zdravniških ambulantah. KZE načrtuje v bodoče povečati naklado na kakih 32 tisoč izvodov, saj bo le na ta način, je dodal Bagon, lahko dobila izvod revije vsaka goriška družina.
V prvi številki revije so poleg uvodnikov predsednika KZE Robustellija in odgovornega urednika Bagona še pozdravni članki nekaterih prestavnikov političnih sil, ki sestavljajo upravni odbor KZE. V reviji najdemo poleg izčrpnega opisa dr. Gregoriga o delovanju goriške KZE še več zanimivih poročil o bolničarski šoli, boju proti mamilom, delovanju tržiš-kega Rdečega križa, o projektu informatizacije KZE in še mnoge druge prispevke uslužbencev KZE.
Uvodoma smo že omenili, da bodo v reviji objavljali tudi kritična pisma, ki jih bodo občani poslali redakciji revije. Kdor bi želel izpričati kako svojo sugestijo ali pokarati kako neustrezno oskrbo, lahko odda prispevek v posebnem poštnem nabiralniku, ki ga bodo postavili v veži sedeža KZE v Ul. Vittorio Veneto 24.
GORICA-SOVODNJE-DOBER-
DOB-TRŽIČ-TRST
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.35, 8.10, 12.15, 13.00", 14.00, 16.15(a), 16.50(a) ♦, 17.30.
* vozi samo do Doberdoba, ♦ vozi samo do Tržiča.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 6.17(a)’, 7.44, 8.03, 8.054, 8.08", 9.54, 13.51, 15.29, 18.09(a), 18.59.
" vozi iz Tržiča, ♦ vozi iz Poljan.
GORICA-GRADIŠČE-TRŽIČ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 4.48(a), 6.18, 6.38, 6.42(b)\ 7.29, 8.20, 10.00, 11.25, 12.15, 12.50, 14.00, 16.14,
17.30,	18.59, 21.25(a); ob nedeljah in praznikih: 7.45, 10.00, 12.50, 18.00, 20.00".
" vozi samo do Gradišča.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 6.35", 7.18, 8.08, 9.43, 11.23, 12.58, 13.49, 15.12, 17.43, 18.20(a), 19.01, 20.18, 23.07(a); ob nedeljah in praznikih: 9.43, 11.23, 16.23, 19.23.
" vozi iz Gradišča.
GORICA -FIUMICELLO-GRADEŽ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	8.45(d), 11.25, 13.01(d), 14.00(b),
14.30,	17.30(d), 19.25.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih:
7.18,	7.37", 8.10(b)4, 8.12, 9.32, 12.38, 13.53, 15.23(d), 18.38, 20.08(d); ob nedeljah in praznikih: 11.08.
" vozi iz Gradišča, ♦ se ne ustavi v Fiumicellu.
GORICA-TURJAK-ČERVINJAN-
GRADEŽ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	11.30, 14.00(b).
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 8.13, 13.48.
GORICA-VILEŠ-ČERVINJAN
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	8.30, 12.15, 13.00(b), 14.00, 17.30(a), 18.20(c).
Prihodi v Gorico - ob delavnikih:
7.18,	8.10, 12.58, 13.56, 18.38(a).
GORICA-KRMIN-(ČEDAD ali VIDEM)
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50", 7.20(b), 8.10", 8.50", 10.40D,
12.15	♦ ,	12.15(b) • ,	13.00(b) ■ ,
14.00(b)«, 14.00", 16.25, 17.30(a)4, 18.15(a), 19.25.
* vozi do Vidma, ♦ vozi do Prepot-to, • vozi do Čedada, ■ vozi do Man-zana, □ vozi do Brazzana.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.17, 8.07", 8.10(b)4, 9.224, 11.43«, 13.05D, 13.33(b)*, 13.41(b)B, 13.51 ♦, 15.54 ♦, 17.55(a)", 18.33(a), 19.16.
’ vozi iz Manzana, ♦ vozi iz Prepot-to, • vozi iz Brazzana, ■ vozi iz Čedada, □ vozi iz Vidma.
GORICA-MARJAN-(KRMIN)-VER-
SA-GRADIŠČE-GORICA
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 13.00, 14.00(b).
Prihodi v Gorico - ob delavnikih:
7.17,	8.08(b), 11.56, 13.25, 13.53(b), 15.03(b), 19.33.
GORICA-GROJNA-ŠTEVERJAN-
OSLAVJE-GORICA
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 7.40(d), 12.15, 14.30.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 8.10(d), 12.55, 15.00.
GORICA-OSLAVJE-ŠTEVERJAN-
GROJNA-GORICA
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 10.10, 13.10(d); 14.00, 17.45(d), 19.30.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 10.40, 13.40(d), 14.30, 18.15(d), 20.00.
GORICA-PALMANOVA-ČERVIN-
JAN
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 8.33, 14.00(b).
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 8.11(b), 13.31.
GORICA-GRADIŠČE-ŠPETER OB SOČI-TURJAK-ŠKOCJAN-TRŽIČ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.04, 6.26(a), 8.10, 9.55, 10.50, 13.00(b), 14.00, 17.30(a), 18.45(a).
Prihodi v Gorico - ob delavnikih:
7.18,	8.12, 9.07, 12.38, 13.13(b), 13.56, 14.57(b), 18.38(a), 19.18(a).
legenda: (a) - vozi od ponedeljka do petka; (b) - vozi ob delavnikih, ko ]e šola; (c) - vozi od ponedeljka do petka, ko je šola; (d) - vozi vsak dan.
V nezavarovana skladišča muzejev vdirajo specializirani tatovi
V Italiji premajhna skrb za muzejske zbirke
ZAfO
fi.Te^ue^'co
CHlAfJTIJA
OOUANE -r>OG-«W4.
ir3 ČJ
(da «Le Figaro»)
Tako je »izvoz« umetnin iz Italije videl karikaturist v pariškem dnevniku Le Figaro
V Parizu so v vsem svetu znani muzeji Louvre, Beaubourg, Orsay in številni drugi odprti od jutra do večera. Pred vhodom v te muzeje so ves dan dolge vrste ljudi. Vrste se seveda zredčijo nekaj ur pred večernim zaprtjem, saj vstopnic ne prodajajo več. V Louvru in tudi v nekaterih drugih francoskih muzejih ti ni treba čakati v vrsti, da kupiš vstopnico. Upravitelji so namestili avtomate, v katerih vstopnico lahko kupiš s kreditno kartico. Podobno se dogaja skozi vse leto tudi v drugih krajih Francije. Kjer je pozimi manj obiskovalcev imajo seveda skrčen urnik.
Podobno je v Angliji, podobno je v Nemčiji, podobno je v Španiji. V vseh teh državah so znani muzeji, v katerih je shranjenih veliko umetnin. Na ogled prihajajo ne le domači ljudje, marveč turisti iz vsega sveta. Velikokrat, to -velja še zlasti' za najpomembnejša mesta kot so Pariz, London, Madrid, Miinchen, ljudje pridejo nalašč na obisk, da bi videli neko izjemno razstavo.
Italija je v svetu znana kot država, v kateri je več kot polovica zgodovinskih spomenikov in umetnin, ki jih hrani človeštvo. In vendar je obisk italijanskih muzejev veliko težji kot kjerkoli v tujini. V glavnem so muzeji v Italiji last države ali občin, torej javnih ustanov. Italijanski državni uradniki pa imajo iz let zadnje vojne privilegij, ki je med edinimi na svetu: delajo samo v dopoldanskem času. To pravico so si priborili med zadnjo vojno, ko so bile, zaradi pomanjkanja javnih prevoznih sredstev in letalskih napadov, težave s prevozi od doma na delovno mesto. Takrat so uvedli enotni urnik, od 8. do 14. ure. Ta urnik je ostal v veljavi tudi po vojni in danes nikomur ne pade
v glavo, da bi šel v sindikalno vojno in ga spreminjal ter ga poenotil z evropskim urnikom, kjer je delovni dan od 7. ali 8. ure zjutraj do 17. z enournim opoldandskim odmorom.
Uslužbenci v muzejih in drugih kulturnih institucijah, kot so npr. arhivi, so v državni službi. Zaradi tega so tudi muzeji in arhivi odprti le v dopoldanskem času. Izjema je morda en dan v tednu, saj morajo tudi ti državni uslužbenci tedensko narediti določeno število delovnih ur.
Vse to seveda povzroča težave tistim, ki bi si radi ogledali več muzejev in razstav v istem dnevu. To velja za Rim, to velja za Firence in je nekoč veljalo tudi za Benetke. Turist, ki gre v Rim si lahko v enem dopoldnevu lahko ogleda le enega ali dva muzeja, saj mu ob 13. ali 14. uri zaprejo vrata pred nosom. To velja, sicer le v zimskem času, tudi za vatikanske muzeje. Le maloštevilni muzeji v Rimu so izjema in jih je mogoče obiskati tudi popoldne.
Kaj se je v prejšnjih letih dogajalo v Firencah smo videli na televizijskih ekranih. Ljudje so v dolgih vrstah zaman čakali, da bi vstopili v muzej. Marsikdo se je po več urah čakanja moral vrniti naslednjega dne, oziroma se je moral postaviti v vršto že navsezgodaj.
Stvar so v Benetkah Obšli tako, da je Občina, ki je lastnik večine muzejev, poiskala sponzorje za skoro vse razstave. Javila so se velika industrijska in trgovska podjetja, ki so dala na razpolago toliko denarja, da je Občina začasno zaposlila študente in upokojence, ki varujejo muzejske umetnine v urah, ko v dvoranah ni rednih us-
lužbencev. Na tak način so muzeji v Benetkah odprti do poznega popoldneva. Poglavje zase so seveda zasebni muzeji, kot tista v palači Grassi in v palači Guggenheim. V slednjem muzeju obiskovalcem ob nedeljah zjutraj postrežejo celo z aperitivom.
Nekaj podobnega se dogaja tudE v naši deželi. V Trstu je starokrščanska bazilika v Ulici Madonna del Mare odprta le dopoldne. Enako je z akvarijem (le poleti je odprt tudi popoldne), z mestnim muzejem na gradu sv. Justa, z Rižarno, z muzejem Revoltella in z muzejem v Miramarskem gradu. V Vidmu je nekoliko drugače. Medtem ko je muzej cerkvene umetnosti v stolnici odprt le dopoldne, sta občinska etnografski muzej in naravoslovni
muzej odprta tako v dopoldanskem kot v popoldanskem času. Prav tako so dopoldne in popoldne odprti muzeji v Gorici: pokrajinska v palači Attems in na grajskem griču ter občinski muzej v goriškem gra-dm
Številna nerešena vprašanja v italijanskih muzejih so prišla na dan v zadnjih dneh, potem ko so »specializirani« neznanci, okradli arheološki muzej v Ercolanu blizu Pompejev. Iz nezavarovanih skladišč muzeja so odnesli več sto dragocenih eksponatov iz rimske dobe. Kronisti so znali povedati, da so neznanci skrbno izbrali najbolj dragocene eksponate. Kradli so torej po naročilu. Krajo dragocenosti je brez dvoma naročil nekdo, ki se
na stvar razume. Ti eksponati bodo najbrž romali čez mejo, čim bo to mogoče, na meji pa jim bo izvoz, kot kaže tu objavljena karikatura, najbrž tudi uspel. Marsikaj podobnega se je že zgodilo v preteklosti. Sicer pa so v prejšnjih časih ugledni ljudje Italijo marsikdaj izropali. Najbolj ugledni ropar je bil cesar Napoleon, ki je v Francijo odnesel umetnine, ki so danes razstavljene v znamenitih pariških muzejih. Njemu vreden naslednik je bil nacistični minister Goring, ki je v Nemčijo odnesel vrsto umetnin, ki se nikdar niso več vrnile. Na nepošten način pa so bile iz Italije odnešene umetnine, ki so danes razstavljene v javnih in zasebnih muzejih v Ameriki, Angliji in še kje drugje.
Direktorji muzejev v Italiji se pritožujejo nad državno upravo. Kljub temu da je v Italiji osredotočenih največ umetnin na svetu in da tuji turisti prihajajo v Italijajo predvsem zaradi tega, da bi obiskali zgodovinska mesta, cerkve, palače in muzeje, ni v tej državi posluha za ovrednotenje teh dragocenosti. Le ena desetina odstotka državnega proračuna gre v ta namen. S tem denarjem utegnejo le plačati uslužbence. Tiste, ki jih upokojijo, sploh ne nadomestijo z drugimi. Nimajo denarja, da bi lepo arhivirali eksponate, ki jih ne morejo razstaviti. Tega ne zmorejo, ker nimajo zadostnih prostorov. Pravijo, da je v Italiji le malenkostno število eksponatov, na ogled turistom.
Zaradi pomanjkanja denarja razpadajo tudi številne palače in spomeniki.
Italija ima dragocene umetnine, ne zna jih pravilno valorizirati in »prodajati« turistom.
V Palermu razstava starogrških umetnin
Nad 600 milijonov dolarjev od tujih turistov
Nad četrt milijona ležišč v Istri
V deželnem muzeju v Palermu so pred nekaj dnevi odprli razstavo nad 200 eksponatov grškega obdobja na Siciliji v 5. stoletju pred našim štetjem. Tu so razstavljene skulpture in slike, bronasti in glineni izdelki, denar iz raznih krajev Sicilije. Prvič so na enem samem mestu razstav-heni eksponati, ki se jih je bilo doslej mogoče °tjledati v različnih muzejih v samem Palermu, v ^grigentu, Geli in Sirakuzi. Ti eksponati so iz 5. stoletja. V glavnem gre za tiste iz let med 480 in 450 pr.n.št.
Grki na Siciliji so leta 480 premagali Kartaža-dc, ki so svoje postojanke imeli na zahodnem delu otoka. Grška mesta na otoku so takrat lahko Nzvila več desetletij trajajoče mimo obdobje. V .ern okviru se je seveda razvijala tudi kultura. To temb0ij opazno, tudi zaradi tega ker so Grki v istih letih zelo razvili trgovino. Skoro istočasno jP namreč Grki beležili dve zmagi. Tisti na Sici-^31 že prej omenjeno nad Kartažani, tisti v domo-rJdi Grčiji pa zmago nad Perzijci pri Salamini, j. rska mesta in dežele so si takrat opomogla, azYila so se, zatem pa obogatela.
(-..Razstava v Palermu bo zaradi tega enkratna, ^.nisk bomoTahko združili s turističnim potova-
V hrvaški Istri je osredotočen velik del jugoslovanskega turistično-gostinskega potenciala. Tu so velika hotelska podjetja Arenaturist v Pulju, Riviera in Adriatik v Poreču, Istratu-rist v Umagu, Rabac v Rabcu, Jadranka na malem Lošinju. Ta podjetja sodelujejo v turistič-no-hotelskem konzorciju Istra-Jadran, ki nastopa na zunanjih trgih. Poleg omenjenih podjetij so v Istri še nekatera druga večja podjetja v Poreču, v Rovinju in še kje drugje. Niso tu všteta hotelsko-gostinska podjetja na slovenski obali Istre, niti tista v Opatiji.
Podjetja, ki so združena v omenjenem konzorciju, razpolagajo z veliko večino hotelskih kapacitet v hrvaški Istri in na Kvarnerskih otokih, nudijo zaposlitev 15.000 ljudem, v poletnem času se to število podvoji. V teh hote-
lih in v kampih imajo 250.000 ležišč, t.j. eno petino vseh jugoslovanskih kapacitet. Letno so imeli 17 milijonov nočitev (četrtino jugoslovanskih), unovčili so približno 600 milijonov dolarjev.
V prejšnjih letih so jugoslovanska gostinska podjetja gradila velike hotele z več sto sobami. Hoteli so bili in so prava mravljišča. V marsikaterem od teh se ne odpočiješ, saj je v njem preveč gostov, marsikdo med temi rogovili v nočnih urah. V zadnjem času so ista hotelska podjetja pričela graditi v neposredni bližini velikih objektov majhne hotelčke in naselja malih počitniških stanovanj. Veliko gostov se ogreva za tovrstno obliko preživljanja toliko zaželenega dopusta.
V	Istri upajo, da bodo letos imeli več gostov kot lani. Veliko zanimanja polagajo na turistične sejme v Nemčiji, saj od tam imajo največ gostov. Od vedno so jih zanimali italijanski turisti. Ti porabijo več kot drugi, zato so bolj zaželeni. Vendar pa italijanski turisti prihajajo v glavnem v juliju in avgustu. Kje bodo letovali odločajo šele v zadnjem trenutku. Na italijanskega gosta težko računaš že v zimskem času, ko izdeluješ načrte za sezono.
V	prihodnjih letih bodo v Istri polagali več važnosti urejanju zelenic pri hotelih in ob plaži, bolj bodo skrbeli za čistočo, skrbeli bodo tudi za obnavljanje tistih hotelskih objektov, ki so dotrajani oziroma potrebujejo nujnih popravil.
Lani so tu imeli 6,5 milijonov nočitev
V Umagu imajo največ nemških gostov
Pred zadnjo vojno turizma v Umagu in No-vigradu sploh ni bilo. V poštev so takrat prihajali le posamični tržaški nedeljski izletniki, tisti, ki so se podajali na daljšo pot z avtomobilom ali avtobusom ter ladjo. Tržačani so takrat obiskali kopališče Sv. Nikolaj v Ankaranu ali kopališča v Portorožu.
Turizma ni bilo v načrtih jugoslovanske gospodarske obnove v prvih povojnih letih. V takratnih jugoslovanskih petletnih gospodarskih načrtih so prednjačila, po sovjetskem vzorcu, prizadevanja za izgradnjo težke industrije, ki naj bi rešila vsa odprta gospodarska vprašanja. Kako so se, poleg Sovjetov, takrat ušteli tudi jugoslovanski marksisti, ugotavljamo že dolgo časa.
V	nekaterih majhnih gostinskih obratih in pri nekaterih zasebnikih so na obali Umaga leta 1952 zabeležili, reči in piši, 1.600 nočitev. Od teh sd jih »kar« 116 ustvarili tuji turisti.
V	Novigradu in v Umagu so v kasnejših letih zgradili veliko hotelov, poleg teh so uredili kampe, zgrajenih je bilo zelo veliko počitniških hišic. Stanovanjske hiše so zgradili tudi sedanji domačini, v glavnem priseljeni, ki poleti turistom oddajajo sodobno opremljene sobe.
V	hotelih in pri zasebnikih na tem delu istrske obale je danes 60.000 ležišč. Najpomembnejše je turistično-hotelsko podjetje Istraturist, ki razpolaga s hoteli, v katerih je 7.000 ležišč. V tem velikem podjetju, ki privablja še zlasti Nemce in Avstrijce, je zaposlenih dvatisoč oseb.
Na vsem tem območju, ki upravno sodi v občino Buje, so lani uradno zabeležili nad 6 milijonov in pol nočitev. Tem je najbrž treba dodati nadaljnjih pol milijona nočitev, ki niso bile registrirane.
Obala pri Umagu in Novigradu sodi med najbolj obiskane turistične kraje v Jugoslaviji. Na
prvem mestu je Poreč. V Umagu pa so tudi že dosegli drugo mesto, večkrat pa so bili tretji ali četrti.
Doslej niso imeli negativnih izkušenj. Zaradi tega se v teh krajih še vedno gradijo hoteli, na njihovem območju tudi številne športne in rekra-cijske naprave. Lansko zimo so preuredili območje hotelov na Puntf, kjer imajo igralnico, eno prvih, če ne prvo v Jugoslaviji. Tudi podjetje Istraturist bo na območju Katora, kjer je veliko hotelov, uredila igralnico. Ta bo; s tistima v Umagu in Portorožu, tretja na tem območju Istre.
Poslovni pogovori SEMI-Trusthouse Forte
Državna petrolejska družba ENI je v Italiji zgradila eno največjih hotelskih mrež: to so znani hoteli z oznako Motelagip, ter počitniški hoteli pri Gortini, na polotoku Gargano in še kje drugje. Motelagipov je precej v južnih predelih države.
Pred časom je ta družba izrazila namero, da bi v nekaterih afriških državah zgradila mrežo podobnih hotelov, po zgledu nekaterih francoskih in ameriških družb.
V Londonu je sedež ene največjih hotelskih mrež na svetu, Trusthouse Forte, na čelu katere je italijanski poslovnež Forte. Pred časom sta Trusthouse Forte in družba SEMI (ta upravlja hotele družbe ENI) načela pogovore o sodelovanju. Britanska družba naj bi v SEMI pristopila kot delničar.
Pust v Ptuju
Na Slovenskem bo v pustnih dneh veliko najrazličnejših prireditev. Med najbolj značilne in zanimive sodi pustovanje v Ptuju, kjer pusti nastopajo oblečeni v značilne maske. Mimohod pustov je v Ptuju na pustno nedeljo.
Dragi prijatelji,
- in mislim, da je ta naziv, vzet iz Zdravljice, najbolj primeren - dragi prijatelji torej še posebno v tem času, ko se slovenski ljudje vseh nazorov zavedajo odgovornosti vseh za rešitev slovenske istovetnosti. A če je ta uvodna poteza posvečena Prešernu, je vendar potrebno dodati, da bi prav tako upravičeno skupni narodni praznik tukaj pri nas potekal v Trubarjevem imenu, v Gregorčičevem, Cankarjevem, Kettejevem, Kosovelovem, Gradnikovem, Pregljevem, Grudnovem in še v katerem - saj so se vsi tako ali drugače zavzeli za potek naše primorske usode. Od Trubarja, ki se je v Trstu zavedel legitimnosti slovenskega subjekta, preko Gradnikovega preroštva, da nam bivanje ob morju ne bo naklonjeno, in vse do Kosovelove ugotovitve, da je srce Trsta bolno, se predstavniki našega duha spoprijemajo z vprašanji naše eksistence. Če pa smo se kot narod odločili, da se strnemo ob avtorju Sonetnega venca, ni šlo samo za priznanje velikega genija našega rodu, ampak za izbiro simbola, ki naj potrja našo identiteto. In v tem, to si moramo šteti v dobro, smo se rešili pogubnega par-tikularizma, ki je bil za kak drug številnejši narod usoden, za okcitanske-ga, na primer, ki je kljub trubadurjem, prvim lirikom srednjeveške Evrope, in kljub provansalskemu nobelovcu Mis-tralu, danes vse prej kot izrazit dejavnik v sklopu narodov.
Žal pa moramo ob tem vsakoletnem obnavljanju simbolike naše narodne enovitosti tudi ugotoviti, kot sem že nekje poudaril, da smo bili v povojnem času do interpretacije Prešernovega poslanstva o slovenski biti enostranski, zato krivični in v zadnji analizi avtolezionistični. Jemali smo namreč v poštev njegovo plemenito misel o bratstvu med narodi, o dobrem sosedstvu, puščali pa ob strani njegovo bistveno premiso, to je narodovo samobitnost. Kot se dogaja človeku, ki misli, da bo z velikimi aspiracijami kompenziral zavest svoje majhnosti, smo se posvetili novemu univerzalizmu, tokrat utopiji o edenu na zemlji, viziji odrešitve vseh ponižanih in razžaljenih. In tako poslanstvo bi bilo ne samo upravičeno, ampak tudi časti vredno, ko bi nastalo iz proste izbire, bilo pa je vsiljeno in to prav v času, ko se je narod bojeval za preživetje. Tako se je veličastna vstaja sproti prelevljala tudi v sredstvo ekskluzivistične oblasti, ki je seveda hkrati spreminjala boj za svobodo v bratomoren spopad s predstavniki nasprotnega univerzalizma.
Prav gotovo si Prešeren, ko je želel, da bi se »zedinil rod Slovenšč'ne cele«, ni niti od daleč mogel predstavljati takega poenotenja v imenu samodrštva, ki bo, kot nekoč cenzor Pavšek njegove stihe, nadzorovalo misli in delo vsega narodovega občestva. In prav gotovo pesnik, ki je verjel v prihodnjo Slovenijo, ne bi razumel teoretika, ko je trdil, da je srednji sloj spočel narod in da bo zato z zatrtjem srednjega sloja tudi narod izginil.
No, a če pustimo tako sklepanje in se izognemo očitkom, da presojamo na podlagi raznih »če«, si lahko lepo pomagamo s pisateljem, ki Prešerna ni bral, a je njemu vseeno zvest. Nobelovec Robert Camus je namreč že v svojem Upornem človeku 1951. leta zapisal: »Pokazalo se je, da je boj med narodi vsaj tolikšnega pomena za razumevanje zgodovine kakor razredni boj. Toda naroda z ekonomijo ne moremo popolnoma razložiti; sistem ga je potemtakem zanemaril« Da, in konsekvencam smo priče v današnjih dneh pa bomo priče še bolj jutrišnji dan.
Vendar pa impozicij sistema, o katerem govori Camus, ni bila deležna samo naša matična dežela, ki se jih zdaj na srečo začenja reševati, ampak tudi mi, ki smo bili tako ali drugače od njenega sistema odvisni - in smo še, čeprav, vsaj upamo, ne več tako kot v preteklosti. Ker je škoda, ki nam jo je njeno in od njega odvisno tukajšnje vodstvo povzročilo, nepopisna. Prav gotovo, bilo bi krivično, ko človek ne bi priznal, da smo dobili ustanove, brez katerih bi bili veliki reveži; vendar je spet res, da so nam pred
fašizmom ustanove dali voditelji, ki niso zahtevali, da jih priznavamo za edine zveličavne, kot se je desetletja dogajalo pri nas in se je še pred kratkim, preden se odgovorni niso začeli leviti v demokrate. Vendar če je res, in je res, da človek ne živi samo od kruha, potem je tudi res, da človek ne živi samo od stavb oziroma ustanov.
In tukaj je zdaj jedro vprašanja.
Kaj si lahko predstavljamo, kakšno bi bilo naše tukajšnje politično življenje, ko bi glavno slovensko vodstvo ne prisegalo samo na proletariat, ki je vsekakor vsega spoštovanja vreden, a vendar ni sam, ampak so v velikem mestu, kot je naše, pomembni tudi drugi sloji, kar seveda zdaj prav dobro vejo nekdanji teoretiki in aktivisti, ki so si uredili življenje vse poprej kot po proletarsko, a nam doslej le niso priznali, da so bile vse njihove teze o odklanjanju tako italijanske kot tudi slovenske buržoazije klavrna izhodišča, s katerimi smo zapravili ljudi in imetja.
In če preidemo z materialnega ng duhovno področje, ali si lahko predstavljamo, kakšen razmah bi imelo naše kulturno življenje, ko bi pri nas, v zahodni demokratični družbi, obveljalo načelo dialoga; tako pa je prevladoval dominantni ton gospodujoče ideologije, ki je vse drugačno ali obsodila ali pa zamolčala. To se pravi, da kljub sredstvom, ki so bila na razpolago, narodna skupnost ni mogla, na primer, priti do pluralistične revije na evropski ravni, čeprav jo je kulturni potencial omogočal. A rajši kot sprejeti pluralizem, rajši nič - tak je bil princip. In tak je seveda še, četudi se na zunaj skuša sekundirati razvoju v Sloveniji. Ta anahronistična homo-logizacija pa ni samo vnaprej zavrla nastanek zdrave diskusije in esejistične žetve na levici, ki bi bila predhodnica in ne posnemovalka današnjih sprememb, ampak je deloma blokirala tudi razmah na katoliški strani. Leta je seveda živahno delovala, se zavzemala za probleme, ki so jih na levi obravnavali pragmatično, vendar se njen mladi kader ni razvil, kot bi se
lahko, ker sta v ozračju prevladovala odmev na samozavest in bojevitost izza vojnih dni, ki pa sta bila ustvarjena umetno in zato zgolj papirnata, a so ju mladi sprejemali iz domovinske ljubezni, ne da bi se zavedali, da gre za nerodoviten surogat. Seveda je bila posledica takega trenda, da je dobršen del mladih kristjanov odšlo pod okrilje vladajočega foruma, a s tem da je bila dosežena imobilizacija morebitnih sposobnosti, ni prišlo do pomnožitev dosežkov na levici. Nasprotno: s tako politiko ali rajši ne-po-litiko imunizacije mladega potenciala se je s časom ustvarilo pri nas apatično razpoloženje, ob katerem se upravičeno vprašujemo, kaj bomo počeli z zaščitnim zakonom, če bo do njega prišlo.
Prav dobro se zavedam, da mi bo marsikdo očital, kako ne znam biti prazniški, kako da ravno zdaj, kb se položaj bistveno spreminja, vključujem v pogovor preteklost. No, predvsem ne gre za preteklost, obenem pa ' bi rekel, da za vladajoči krog, tako v matici kakor tukaj, ni bilo nikdar pravega trenutka za pluralistično mišljenje: zmeraj si kazil harmonijo, kadarkoli si v 40. letih nastopil. No, a ker se je nazadnje le izkazalo, kdo je v resnici kazil in tako kazil, da bo težko popraviti skaženo, je danes potrebno, da se kakor v Sloveniji tudi tukaj pri nas obrne kolo zgodovine. Gre namreč za nujnost radikalnih preosnov, zato ne pridejo v poštev sklepi, deklaracije, diplomatski obiski pri Demosu in podobne mimikrijske poteze, ampak sprememba ustanove, ki se je zmeraj deklarirala za nadstrankarsko, v pluralistično predstavništvo slovenskega prebivalstva v Furlaniji-Julijski krajini. To je absolutum, ki je alfa in omega našega obstanka.
Gre, če naj se izrazim drugače, za zmago državniške misli, ki je zdaj vendar zajela slovenski matični prostor in kateri se moramo aktivno pridružiti. Žal je bilo v preteklih letih »dokaj zamud«, kot bi rekel Prešeren, a državniška zavest, o kateri smo upali, da jo ustvarjamo v vojnem času, se je šele zdaj začela pravilno oblikovati.
Tako se postopoma uresničuje, kar je po prvi svetovni vojski zelo idealistično prišlo do izraza v jugoslovanski zvezi, po drugem svetovnem konfliktu pa je novo slovensko vodstvo bilo izvrševalni organ ideološko-dr-žavniškega centralizma. Zato je sedanja potrditev slovenske samobitnosti nadaljevanje pretrganega razvoja, obenem pa vrnitev v Evropo, to je uveljavitev slovenskega narodnega osebka kot edinstvenega povezovalnega člena med srednjeevropskim in sredozemskim prostorom. S tem pa je tudi nakazana vloga, ki nam je dodeljena na tem koščku beneško-goriško-kraško-tržaške zemlje. Kakor je sicer ta ozemeljski pas ozek, je vendar eden izmed bolj pomembnih točk prihodnje Evrope, kar je daljnovidno zaslutilo gibanje Alpe-Jadran. Mi pa bomo na ti obmejni površini aktivna postojanka, samo če se bomo kot skupnost odrekli pasivni teoriji o
mostu in se zavedali svoje funkcije kot protagonisti, funkcije, ki je doslej kot izvrševalci onkraj-mejne modrosti nismo pravilno dojeli.
Ta naloga pa poleg že omenjene politične širine zahteva novo razmerje do tega, kar danes imenujemo zgodovinski spomin ali v tradicionalnem jeziku zvestoba zgodovinskemu izročilu. Temu pa smo se v povojnem času dobršno izneverili. In če bolgar-sko-francoski semiolog in etnični antropolog Tzvetan Todorov trdi, da je izguba kulturne tradicije vzrok psihološke handikapiranosti, potem sta tudi vsiljena izločitev in vsiljena interpretacija preteklosti povzročiteljici labilnosti povojnih slovenskih ljudi. Saj vendar ni mogoče ničesar graditi na zavesti o nastopu slovenske zgodovine z 1941. letom, kot da je bil po-pfej vakuum. To posebno vrsto pranja možganov moramo enkrat za zmeraj blokirati, saj je poleg vsega absurd, da naša publicistika prikazuje podobe raznih sicer tudi zaslužnih ilegalcev ali komandantov, medtem ko, še posebno mladi ljudje, ne vejo, na primer, ne za dr. Gustava Gregorina, dr. Josipa Vilfana star., dr. Ribata, ne za naše intelektualke, kot so bile Marica Nadlišek-Bartolova, Antonija Grmekova, Marica Stepančičeva itd. itd., za ljudi torej, brez katerih bi našega obstoja kot uglednega kulturnega občestva v prvih dveh desetletjih tega stoletja sploh ne bilo.
S to galerijo elitnih mož, o katerih nam šola ne pove nič, povojno pisanje pa jih je omenjalo, če jih je, ali odklonilno ali iz instrumentalnih namenov, bo potrebno zapolniti praznino, v kateri se mlajši rod giblje kot akefalna skupnost brez korenin.
Ker pa je že govor o mladem rodu, potem je morebiti prav poudariti skrb, da se ne bi njegov potencial reduciral v sedanjem ritmu. Civilizacijski dosežek je namreč zakonska ureditev razvez in nadzora rojstev, omejena in podla praksa pa je reklamna vnetost za početja, ki so opravičljiva v sili, a ne morejo biti regulativ, ki poraja trinajstletne reflektantke na abrazijo. In da ne bo kdo mislil, da gre za moj moralistični popadek, bom navedel ljubljanski radio ob 7. uri zjutraj 29. januarja, ko je bralec povedal, da v Sloveniji rojstva ne pokrivajo izgub in da gre za pravcati narodni avto-ge-nocid, katerega še okrepijo ogromno število alkoholikov in narkomanov. Najbolj tragično pri vsem tem je - in to je moja misel -, da se človeku zdi, kot da je bil tak razvoj favoriziran ne samo zato, da bi bila videti družba eminentno napredna, ampak tudi iz načrta, da se bo tak živelj, še posebno njena mladina, razdajal po svoje, vsekakor odmaknjeno od politike.
To je huda domneva, a Nečajevov Revolucionarjev katekizem, po katerem so se ravnali vsi voditelji marksističnega socializma, ne omejuje uporabe sredstev za dosego začrtanega cilja. In dokumentacija, ki prihaja na dan tudi v slovenskem prostoru, tako brezvestno ukrepanje razločno potrjuje.
Upati je, da bodo nove spremembe vplivale tudi na to.
Kot protagonisti v našem okolju nas potem čaka tudi prenovljeno razmerje do večinskega elementa, s katerim živimo, in sploh do italijanske stvarnosti. Mislim pa na prerojeno razmerje, ker so nam po vojski v glavnem poudarjali pomembnost našega in italijanskega delavskega razreda, kot sem že rekel, nas tako kratkovidno omejevali, kot da smo s spoznanjem Gramscija in Togliattija že na konju, medtem ko je vsa italijanska zgodovina s svojimi sijajnimi stranmi in s svojimi zablodami ostajala ob strani. Spet smo namreč izbrali ekstrem: naši dedje, so se hvalili, kako so junaško bili po italijanskem vojaštvu na lombardijskih tleh in zasmehovali ljudi, ki jih je dunajski cesar naučil sovražiti; v našem času pa so nas učili ljubiti italijansko delavstvo, kot da bi bilo vse drugo vredno samo tega, da ga zavržemo, ker je kapitalistično.
Tako so naši ozkotirni voditelji omejili naš vizualni doseg, medtem » ko so poprej skrčili in izkrivili naše zmožnosti za komparacijo in razvoj.
In tako so naši mladi levičarji bolj ali manj na tekočem o Occhettovi izbiri, niti sanja pa se jim ne, da so slovenski masarikovci, dobršen del sodelavcev »Naših zapiskov«, še posebno pa Albin Prepeluh, že v začetku tega stoletja zagovarjali takšno socialno demokracijo, kakršno zdaj odkrivajo na vseh koncih in krajih Evrope in tudi v njenih nam bližnjih predelih. Podobno drži za Krekovo zadružništvo.
To se pravi, da smo pred težko nalogo, da rekonstruiramo vse od kraja: našo zgodovino zato, da se bomo lahko približali tuji zgodovini; našo kulturo zato, da bomo s poglabljanjem vanjo ocenili in cenili tujo; naš socialni razvoj zato, da nam bo tuji v spodbudo ali v svarilo. Vse to seveda z avtonomnim posegom, odklanjajoč monopolizacijo naših možganov, naše duše in našega srca.
In to je Prešernova pot do drugega po predhodnem uveljavljanju lastne identitete, to je pot, ki jo je izbral že Trubar, ko se je uprl Vergerijevim spodbudam, da bi opustil slovenščino pri prevajanju Svetega pisma. No, Prešeren je bil še bolj razločen in odločen, ko je o jezikovni istovetnosti zapisal, da »je treba pustiti, da mirno raste, kar je vzklilo«, in gre za trditev, ki se skoraj dobesedno ujema z odkritji raziskovalcev v sedanji postindustrijski družbi, tako se, na primer, zaveda italijanski filozof Vattimo, da smo v času potrjevanja vseh vrst identitet; nekdanji Che Ghevarov spremljevalec Regis Debray pa v pariškem Le Monde (17.11.89) ugotavlja, skoraj bi rekel po Prešernovi nenapisani koncepciji, da »skupnosti hočejo predvsem biti samosvoje identitete, govoriti vsaka svoj jezik, biti zveste svoji tradiciji, zgodovinskemu spominu, biti protagonist v razvoju«. In čeprav gre za zapoznela spoznanja za tem, kar so proti tako imenovanemu planetarizmu zagovarjali že Levy-Strauss in Denis de Rougemont in nešteti elitni duhovi, čeprav gre za zapoznela odkritja, pravim, je vseeno doslej zamolčanim ali nepriznanim narodom v zadoščenje, da se začenja misliti na Evropo domovin, namesto na Evropo držav, pa četudi konfederi-ranih, kot predlaga Mitterand.
Vsekakor smo mi, kot sem že poudaril, poklicani, da se zavzemamo za svojo vlogo v tem prostoru, kjer je jutrišnji dan odvisen tudi od razvoja in samostojne potrditve Slovenije. To se pravi, da se na podlagi povedanega ni mogoče odtegniti dolžnosti, ki zahteva od nas skupno pot, ki ne bo črtala razločkov, ampak jih modro preraščala.
Pred natanko 25. leti sem 18. februarja s tega odra priporočal, naj iz zvestobe Prešernu ustvarimo »takšno skupno vest, da bo ob nji slehern naš človek čutil, da je nekomu za svoje življenje in dejanje odgovoren«. Govoril sem o vesti in o odgovornosti, ker bi takrat omemba samobitnosti naletela na gluha ušesa ali doživela celo odklon, kot se je to zgodilo malo kasneje. Danes, ko je slovenska suverenost zahteva »Slovenšč‘ne cele«, ko se v matici in zunaj nje snuje vseslovenski kongres v imenu slovenske državniške misli, nam naša primorska tradicija nalaga, da nadaljujemo z modrostjo naših prednikov, ki so znali spočeti edinost, ko jo je čas zahteval. Tako je bilo v prejšnjem stoletju, tako v sedanjem, na primer tedaj, ko so prisluhnili zgodovini mladi slovenski socialni demokrati in je stopil Cankar na njihovo stran ter terjal, naj se levica očisti in pomladi. Bilo je 1918. leta, govoril je nedaleč od tod, kjer smo zdaj mi, po tistem predavanju pa se je Cankar znašel v Narodnem domu, kjer je doživel slovesen sprejem; in čeprav je v zadregi izjavil, da gre samo za oseben obisk, je bila pri-čujočnost najvišjega predstavnika slovenske kulture v tistem domu simbolično pomembna. No, tak skupen
simbol je tudi ta naša nadstrankarska
slovesnost v Prešernovem imenu v domu, ki bi moral na podlagi naravne logike biti Slovenski kulturni dom: na podlagi izročila pa preprosto Slovenski narodni dom.
Na slikah (loto Križmančič): P°s" netka s sobotne Prešernove proslave v Kulturnem domu v Trstu
Spoštovani,
geslo, ki je bilo izbrano za letošnji kulturni praznik vabi k razmišljanju. Sporočilni naboj, ki ga prinaša poziv k zedinjenju, je vedno bil čustveno tako močan in ideološko tako absoluten, da je onemogočal ali še one-nrogoča racionalno pomensko razčlenitev. ta je potrebna, če nočemo, da postane ali ostane geslo na eni strani nedotakljiva in istočasno nedosegljiva svetinja, na drugi samozadovoljujoča puhlica, ki nas na praznični večer poteši in potolaži, posledično pa pooblašča, da se gremo naslednje jutro isto vedenje, iste navade, isto sprenevedanje: torej pojav enkratne vzhičenosti, nekakšna domoljubna dolžnost v praznični obleki, formalna potešitev vesti, potem Pa vrtičkanje v ozkem krogu najbliž-jih, če že ne rovarjenje proti takemu uli drugačnemu tekmecu.
Kaj nam danes lahko pomeni zedinjenje? Po Pariški mirovni pogodbi, ki je že prazgodovina - razen ko nam jo servirajo, ker ne predvideva uporabe slovenščine niti v dopisovanju med sicer priznanimi slovenskimi šolami; po Helsinški listini in zlasti po Osimu, prav gotovo ne pomeni težnje po premikanju meje, zato da bi prišla "Slovenšna cela" pod isto streho. V zvezi z mejo pa se moramo le vprašati, ko je občutljivost za mejo na Kolpi tako na višku, od kod v bližnjem obmejnem pasu pojav kvalunkvizma z obžalovanjem, da ni bila zahodna meja leta 1947 začrtana vsaj nekaj kilometrov vzhodneje.
Zedinjenje prav gotovo ne more pomeniti preselitve vseh zamejcev in najrazličnejših zdomcev v republiko Slovenijo, ker spada taka hipoteza lahko samo v fantapolitiko. V izseljevanje iz domačega kraja sta nas prisilila samo prav svetovna vojna in fašizem. Tako zedinjenje omenjam pač samo zaradi popolnejšega seznama vseh domnev.
Zedinjenje "Slovenšne cele" nadalje nima stvarnih možnosti uresničitve, če imamo v mislih naivno željo zedinjenja različnih gledanj in mišljenj na družbena vprašanja, na vzroke naravnih in civilizacijskih pojavov, na vzgojo, na družinsko načrtovanje, na pravo, na gospodarstvo, na zgodovino. Prav zadnje obdobje dokazuje, da do zedinjenja v tem smislu ne bo prišlo, saj gredo družbene silnice v nasprotno smer. To dejstvo nikogar več ne moti. V osrednjem slovenskem prostoru se razplamteva diferenciacija stališč, kar vsi ocenju-iejo kot pravilno, pametno in potrebno, (Je noče slovenski narod baje zamuditi Evrope. V zvezi s tem bi tvegal pripombo, da je treba ločevati med pluralizacijo družbe in njeno Polverizacijo. Priča smo protislovju: v zamejstvu nekako od zborovanja na Travniku dalje več ali manj uresničujemo prigovarjanja unejcev, naj
Objavljamo govora z letošnjih skupnih Prešernovih proslav v Gorici in Trstu. Govora sta vzbudila na eni strani vrsto odobravanj, pa tudi odklonilnih stališč predvsem kar zadeva besedo v tržaškem Kulturnem domu, kjer je spregovoril pisatelj Boris Pahor. V goriš-kem Avditoriju pa je govoril Aldo Rupel.
bodimo vendar složni kljub različnim pogledom. Današnji večer, ki ni niti prvi, niti edini primer, to doka-znje. Nasprotno pa gredo taki ali drugačni "učitelji" v Sloveniji ne le v demokratični pluralizem, temveč v njegovo izmaličenje s pojavi strankarske lotizacije.
Še k enemu razmišljanju spodbuja geslo slovenskega kulturnega praznika 1990 v Italiji. Povzeto je namreč ‘z Prešernovega venca, kjer si pesnik v sedmem sonetu želi slovenskega Orfeja, ki naj s svojimi stihi združi Ravenski rod.
Noben Orfej in noben Matjaž -,raij namreč - noben njun simboli-^en nadomestek, kot bi lahko bil globalni zaščitni zakon, ne bo sam po sabi pripeljal do zedinjenja v smislu, 1(1 9a zaznamo v dveh drugih stihih lstega soneta:
'‘Da bi nebesa milost nam skazala!« P°je prvi.
“Da b' od sladkate njega poezije« -slovenskega Orfeja namreč - »potih-mi ves prepir,« pravi drugi.
Gre v najboljšem primeru za romantično mistiko, če ne za iskanje Narodnega rešitelja, kar spominja na uit osebnosti ali pa na čakanje na dodata, na čudež.
, Naj torej s Prešernovim pozivoi «1 s pozivom, ki so ga osvojile i ^ganizacije za množično kultur Podeljujem se za nedemagoško vurno obliko zedinjenja, ki ji z b iz vročih obdobij pravin grajska enotnost. Akcijska enotno da Z^aleč ne pomeni samo občasn ten s°delovanja. Pomeni trajen en 5 ,.n?P°r s točno določeno vsebin fih 1Si V smeri uresničevanja nekat sk, P°stdvk znotraj narodnosti Pnosti, bodisi v težnji po izbo
šanju - v okviru političnih in upravnih struktur - tistih postavk in možnosti razvoja, ki nam gredo že po naravnem pravu.
Primeri akcijske enotnosti zadevajo današnje in podobne proslave v zvezi s slovstvenim izročilom, vendar so tu še znanost in glasba, upodabljanje in gospodarstvo, raziskovanje in telesna kultura. Seznam akcijske enotnosti lahko nadaljujemo s šolstvom, z združevanjem v športu in s skrbjo za jezik na splošno. Ne delamo si utvar, da niso neštete postavke lahko tudi prežete z različnim svetovno nazorskim pridihom, ki izvira iz različnih kulturnih matric a tudi iz različnih, oprijemljivejših interesov. Med javnimi razpravami o priimkih in o uporabi slovenske simbolike ter napisov se je namreč pokazalo, da ločnica v stališčih ne teži po običajni ideološki razmejitvi. Tega seveda ne bomo poenostavljeno ožigosali, a tudi nima smisla zamolčati dejstev, ker pač spadajo v družbeno dinamiko. Poleg tega se čedalje pogosteje zdi, da smo že toliko dozoreli, da uspevamo v številnih primerih upoštevati strokovnost, kakovost in ne čustvenih ideoloških vzgibov.
Obstaja morda ločnica med postavkami, ki naj bi bile samo notranja stvar skupnosti, in postavkami, ki nas povezujejo navzven? Prav gotovo se stvari prepletajo, vendar bi vprašanje obsega ozemlja, na katerem mora biti uporaba slovenskega jezika sama po sebi umevna, postavil med prvine, ki zadevajo mednacionalne odnose. Akcijska enotnost naj velja tudi v tem primeru. Ne smemo se zadovoljiti s kozmetičnim zedinjenjem vodstev ali predstavnikov, kadar hodimo k vladnim možem, kadar pričakujemo obisk iz Rima, kadar nas snema televizija. Premalo se mi zdi tudi slučajno, čeprav tesno sodelovanje posameznikov, če vse skupaj ostaja na osebni ravni in ni družbeno zabeleženo. Obe ravni sta sami zase nezadostni. Treba je poiskati sintezo med njima. Kdo naj sproži proces? Z vrhov navzdol ali od posameznikov navzgor? Mlačnost prvih povzroča blokado drugih, dvomi drugih pa spet blokira prve.
Med današnjo proslavo in v tem prostoru je prilika, da sintezo začutimo. Pobudo so dale krovne organizacije, mi smo se odzvali kot posamezniki. Prisotni smo kot člani krovnih organizacij, društev, odsekov, interesnih skupin, zborov, a marsikdo ni vključen ali vključena v družbene dejavnosti, pa čeprav moramo upoštevati množičen pojav tistih, zlasti žensk, ki vlagajo svojo angažiranost v dejavnosti svojih otrok, medtem ko ostajajo same v senci.
Tako vas vprašam - sebe seveda tudi - koliko je v nas pripravljenosti, da ne čakamo na Orfeje, na kralje Matjaže, še manj na zaščitne zakone, zato da vsi izboljšamo kakovost svoje prisotnosti na ozemlju, ki ga prebivamo, da se po svoje odzovemo
pozivu prirediteljev in postanemo Orfeji vsak vsakomur.
Če želiš drugemu kaj dati, moraš nekaj imeti: lahko so to izkušnje, lahko je znanje, lahko so načrti, predlogi ali nameni. Lahko je enostavno tista skupna podrast, ki je povezana s stihi iz pesmi, kot so Vrba, Slovo od mladosti, Zabavljivi napisi, Krst pri Savici, Zdravljica.
Še za eno obliko »zedinjenja Slovenšne cele« se zavzemam: za ustvarjalnost vsakega posameznika, ki naj se pozna v skupnem kotlu, in ki naj jo vsi smatramo za skupno. V družbenem življenju naše skupnosti je prepogosto čutiti nekakšno vdanost, prepuščenost, tudi lagodnost. Navajeni cela stoletja natepati vsak dan samo krompir, smo - tako kaže -ob limuzinah, gospodinjskih strojčkih in pološčenem podu nekako izgubili orientir in cilje, kot da smo že prišli do zadnje postaje nam dosegljivega in si ne znamo postaviti nadaljnjih strateških smotrov, kot da ne bi lahko povečali lastnih kakovosti v najrazličnejših dejavnostih.
Poudarjati vlogo posameznika je zelo sodobno, ker je baje doslej preveč prevladovala skupnost. Toda pojavi so protislovni: v okviru struktur, ki poudarjajo ali so poudarjale skupnost, še najbolj prevladujejo ■ posamezniki, medtem ko se zagovorniki samostojnosti osebka zbirajo v močna homogena jedra. Kako naj se kot posamezniki v okviru skupnosti vedemo?
Ustvarjalni in zavedni posamezniki lahko tvorijo še prodornejšo skupnost, če imajo občutek zanjo. Preselimo že doseženo, postavimo si nadaljnje cilje. Sam zase je lahko vsakdo ustvarjalen, v lastno veselje in zadoščenje. Poiščimo lastno kakovost, a brez občutka samovšečnosti. Lahko to storimo, če nam ni ustvarjalnost nedosegljiv mit, ker so nas
tako prepričali, da bi nas hitreje ma-sificirali in če menimo, da smo ustvarjalni, če sami nekaj napravimo, kljub temu, da so drugi postorili skoraj že vse in bolje. Iz poiskusov lahko nastane nova kakovost. V bitki proti masilikaciji poiščimo lastno jedro in usmerimo notranjo napetost v dejavnost, ne v nevrozo, razmišljanje v sporočilo, zamisel v stvarnost, ne v nihilistično skomiganje z rameni. Le prag lastne zavrtosti je treba prestopiti. Zmetati stare krožnike skozi okno. Pustiti zanosu, da izbruhne. Vsak zase naj poskusi, ne da bi čakal na Orfeja. Če hočeš vedeti, kaj je rečni tok, moraš vanj, doživeti ga moraš z golo kožo, zaznati z vso telesno površino, njegov hlad in toplino, božanje in valovanje, vodo moraš okusiti in jo otipati z dlanmi, pri-
sluhniti ji moraš in pogledati vanjo, zaznati jo v premikanju in čofotanju, prepustiti se moraš toku in se mu upreti; potem veš, kaj je rečni tok.
Vendar, ne gre samo za zunanji svet, kot je lahko rečni tok, gre tudi za nas same. Po zanikanju osebka kot celote in po poudarjanju samo enega njegovega dela - zgodovinsko gledano najprej samo duha in kasneje samo pameti - si zopet privoščimo celoto, kajti ne gre zato, da imamo telo temveč, da smo telo tgrez dvojnosti med organskim oprijemljivim in ostalim neoprijemljivim. Če že prisegamo na ekologijo okolja, pomislimo še na ekologijo nas samih. Koliko damo na lastno enkratno in neponovljivo bitje, ki zaznava, sprejema, a tudi sporoča.
Zanosen slavospev osebku torej, ki pa mora najti pot do skupnosti, najprej preko sporočanja in potem s skupnimi načrti. Skupnosti se laže odpiramo, če smo sami dovolj trdni in bogati, kajti odpiranje in razdajanje pomeni vedno izgubo delčka istovetnosti. Trendom sodobnosti, ki so jih izluščili družboslovci in zadevajo posvetnost, enakost, Specializacijo, racionalizacijo, opredeljevanje in dosežek, dodajmo še potrebo po preseganju zaprtosti in odpiranju v skupnost. V tem smislu je Prešernov poziv k zedinjenju še vedno svež.
Začarani buljimo v ekrane in se osamljeno drugim čudimo, česa so zmožni ter pozabljamo, da smo istega zmožni tudi sami. Kje je sinteza s Travnika izpred kmalu šestih let? In takratna srčnost, povezanost ter domišljija? Gotovo so v nas, le da ne znamo ali nočemo oblikovati prilik, nimamo časa in preveč smo krimina-lizirali množična srečanja.
Gledamo množice na trgih z dvignjenima prstoma v znak skorajšnje zmage in smo začudeni; gledamo druge s prižganimi svečkami in se nam milo stori pri srcu; vidimo žive verige ljudi in čutimo vzgibe solidarnosti v sebi. Kot da ne bi sami česa podobnega že poznali, kot da bi sami tega ne zmogli, kot da bi po štiridesetih letih nepriznavanja jezika in samo zaradi sprejemljivega gospodarskega stanja ne bili upravičeni, da podobno izrazimo skupna hotenja. Kot da ne bi znali tega napraviti skupno in zaradi nas samih, zaradi preverjanja svojega razpoloženja, zato da se iz zavednih posameznikov zedinimo v skupno voljo, zato ker se zbiramo »ker dobro v sercu mislimo«, ker nočemo biti pasivni gledalci dogajanj, temveč hočemo dejavno poseči vanje, zato da uresničimo akcijsko enotnost, ki naj izraža voljo po priznanju Prešernovega izročila v sodobnih, neromantičnih oblikah in njegovega jezika v vseh krajih, kjer ga autohtono uporabljamo že vrsto stoletij.
Na slikah: Trenutka s Prešernove proslave v goriškem Avditoriju
Italijanski nogometni pokal
Finale Juve - Milan
Finale italijanskega košarkarskega pokala
Danes Messaggero - Knorr
Juventus in Milan sta letošnja finalista italijanskega nogometnega pokala. Tak je bil razplet po včerajšnjih povratnih polfinalnih tekmah z Romo oz. Napoli-jem.
ROMA - JUVENTUS	3:2 (2:0)
STRELCI: Di Mauro v 9', Bonetti (avtogol) v 27', Alessio v 50', Schillaci v 64', Tempestilli v 73'.
ROMA: Cervone, Tempestilli, Nela (v 68' Pellegrini), Gerolin, Berthold, Comi, Desideri, Di Mauro, Voller, Giannini, Rizzitelli (v 68' Cucciari).
JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Alessio, Bonetti, Tricella, Alej-nikov, Barros (v 68' Galia), Zavarov, Ma-rocchi, Schillaci (v 76' Casiraghi).
SODNIK: Agnolin.
Juventus je v prvem srečanju v Turinu zmagal z 2:0, zato je kazalo, da bo imel v povratni tekmi v Rimu dokaj lahko nalogo. Roma pa je vsa ta predvidevanja v prvem polčasu postavila na glavo. Agresivna igra se ji je kaj kmalu tudi obrestovala. Najprej je do gola prišel Di Mauro, nato pa še Voller, ki je bil sploh med najboljšimi na igrišču..
Juventus je v drugem delu strnil svoje vrste, zaigral bolj borbeno in dosegel zadetka (z Alessiom in Schillacijem), s katerima si je dejansko zagotovil uvrstitev v finale. Roma sicer ni popustila in je s
Tempestillijem spet povedla, a Zmaga je bila zgolj platonična.
NAPOLI - MILAN	1:3 (0:1)
STRELCI: Massaro v 43' in v 88', Van Basten v 77' (11-metrovka), Maradona v 78' (11-metrovka)
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini (v 75' Zola), Crippa, Corradini, Baroni, Fusi, De Napoli, Careca, Maradona, Mauro.
MILAN: G. Galli, Salvatori, Maldini, Colombo, F. Galli, Costacurta, Massaro, Rijkaard, Van Basten, Ancellotti (v 26' Stroppa), Evani (v 75' Fuser).
SODNIK: Lanese.
V Neaplju je bila včeraj repriza nedeljske »super tekme« med Milanom in Napolijem, ki jo je znova skupil. Kot pred tremi dnevi v Milanu je prvi gol dosegel Massaro. V 2. polčasu je Napoli zaigral nekoliko ostreje. Sredi polčasa so domačini protestirali, ker sodnik ni dosodil enajstmetrovke zaradi prekrška nad Maradono. Lanese je nekaj minut nato res pokazal na belo piko, a v korist Milana, ki je z Van Bastnom podvojil. Le minuto kasneje je sodnik »izenačil« stanje v 11-metrovkah, ko je piskal najstrožjo kazen tudi v korist Napolija. Maradona je bil uspešen, a to je bil le obliž na drugo globoko rano. Končni izid 1:3 je postavil Massaro. Povejmo, da je bil izid prve tekme v Milanu 0:0.
FORLI — V finalu italijanskega košarkarskega pokala se bosta drevi (ob 20.00) pomerila Knorr in Messaggero, ki sta v včerajšnjih polfinalnih srečanjih bila boljša od Rangerja oz. Scavolinija. MESSAGGERO - SCAVOLINI 97:93 (48:48)
MESSAGGERO RIM: Lorenzon 18, Bargna 4, Premier 6, Shaw 34, Ferry 18, Gilardi 11, Ricci 6, Barbiero.
SCAVOLINI PESARO: Upshaw 18, Gracis 2, Daye 29, Magnifico 26, Costa 2, Boesso 11, Zampolini 2, Boni 3.
SODNIKA: Zanon in D'Este iz Benetk; PM: Messaggero 23:25, Scavolini 29:35; PON: Ricci (35), Magnifico (35), Lorenzon (37); 3 TOČKE: Shaw 5:8, Ferry 1:3, Gilardi 1:3, Lorenzon 1:3, Premier 0:4, Magnifico 1:1, Boesso 1:2, Upshaw 0:8, Gracis 0:1; GLEDALCEV: 6.500.
Scavolini je sicer odlično začel (37:26 v 13'), vendar mu je v 2. polčasu začela pešati zbranost, obramba je nekoliko šepala, poznala se je tudi odsotnost Cooka, saj je njegov namestnik Upshaw zapravil vse preveč žog. Vsekakor za zmago Mes-saggera nosi največ zaslug odlični Shaw. KNORR - RANGER	78:74 (37:39)
KNORR BOLOGNA: Brunamonti 13, Richardson 25, Bon 13, Binelli 12, C. Johnson 14, Coldebella 1, Gallinari, Rig-hi.
RANGER VARESE: F. Johnson 9, Sac-chetti 18, Vescovi 15, Thompson 20, Rus-
coni 5, Ferraiuolo 5, Caneva 2, Calavita.
SODNIKA: Fiorito in Maggiore iz Rima; PM: Knorr 6:13, Ranger 8:22; PON: Coldebella (36), Rusconi (36); 3 TOČKE: Bon 2:4, Brunamonti 1:6, Richardson 1:3, Ferraiuolo 1:4, F. Johnson 1:6, Caneva 0:1, Thompson 0:1, Vescovi 1:3, Sacchetti 1:1; GLEDALCEV: 6.500.
Knorr je ponovil uspeh izpred štirih dni, ko je v prvenstvenem srečanju premagal ekipo iz Vareseja. Tekmo je verjetno odločila odlična obramba nad Rus-conijem: ko so njega zaustavili, se je praktično izgubila vsa ekipa. Pri Knorru pa velja omeniti 'velik doprinos Bruna-montija in Richardsona.
Po srečanju Tyson - Douglas
Konec polemik
NEW YORK — Ni bilo potrebno čakati do 20. t. m. Pri WBC in WBA so kaj kmalu naredili račune, verjetno so se tudi nekoliko ozrli okrog po svetu, kjer negativnih reakcij ni manjkalo in so zato »odkrito priznali«, da je novi svetovni prvak James Douglas. Sprejeli so tako izid dvoboja v Tokiu, v katerem je Tyson izgubil naslov. Pravijo, da bo revanša že 18. junija v Atlantic Cityju.
Disciplinski ukrepi
Vertoil tri kola
MILAN — Disciplinska komisija italij-naske nogometne zveze je najhujšo kazen v A ligi tokrat naložila Vertovi (Ata-lanta), ki je bil izključen za tri kola. Dve koli bo počival Agostini (Cesena), po eno pa Carbone (Bari), Collovati (Genoa), Cucchi in Mandorlini (Inter), Gutierrez (Verona), Madonna (Atalanta), Moriero (Lecce) ter Stringara (Bologna). V B ligi sta bila za dve koli izključena Lorenzini (Como) in Melli (Parma), po eno pa Been (Piša), Camolese, Di Livio in Galderisi (Padova), Ciocci (Ancona), Monguzzi (Monza), Orlando (Reggina), Padovano (Cosenza), Paolino (Cagliari), Barone (Foggia) ter Saltarelli (Barletta).
V meddeželni ligi je bil za eno kolo diskvalificiran Stacul (Pro Gorizia).
Livan ostro kaznovan
Deželna disciplinska komisija je za eno kolo zaradi izključitve diskvalificirala Mariana Cingerlija (Juventina, kazen je že odsedel) ter Massima Tabaia (Juventina). Slednji je bil diskvalificiran še za eno kolo tudi zaradi 4. opomina, zaradi katerega bo eno kolo manjkal tudi njegov klubski tovariš Paolo Chizzolini. Za dve koli bo na tribunah Roberto Can-dotti (Vesna, eno kolo je že prestal), kar za pet kol pa bo manjkal Massimo Livan (Primorje) »ki je grozeče s prsmi porinil sodnika in mu izrekel žaljive besede«, kot piše v komunikeju nogometne zveze.
Rokometna C liga
Oškodovali krasovce
PASTAJOLLV - KRAS TRIMAC
22:19 (11:12)
KRAS: Klinc, Rossi, Vremec 1, Fonda, Pertot, Raseni, Kozlovič 6, VVeissenegger 7, Sardoč 2, Milič 2, Grilanc 1, Peric.
Krasovi rokometaši bi nemara proti Pastajollyju pripravili presenečenje in v Trevisu dosegli pozitivni rezultat (kar letos ni še uspelo nobeni ekipi), če jih ne bi sodnik v drugem polčasu res hudo oškodoval.
Tekmo sta obe ekipi začeli previdno, čeprav so naši fantje bili morda bolj sproščeni od nasprotnikov, ki se borijo za napredovanje in za katere je bila torej zmaga obvezna. Kmalu je postalo razvidno, da so Krasovi igralci enakovredni Pastajollyjevim in da so bile bojazni, češ da bodo v Trevisu utrpeli visok poraz, popolnoma odveč.
V 10. minuti so naši povedli (2:3) in tesno prednost ohranili skozi ves 1. polčas. V 2. polčasu pa je odločilno vlogo odigral sodnik, ki je krasovcem kot za šalo začel dosojati dveminutne izključitve (med vso tekmo kar 12), in to eno za drugo, medtem ko so nasprotniki igrali ves polčas v polnem številu (v 1. polčasu so imeli 2 izključitvi). Poudariti je treba, da naši niso igrali nič bolj grobo od nasprotnikov, če lahko sploh govorimo o kakšnih grobostih med tekmo. Tudi v teh pogojih se je Krasova obramba dobro obnesla in ko so naši ostali v 35. minuti s kar dvema igralcema manj, je rezultat ostal nespremenjen (12:14 za Kras). Nasprotnikom je uspelo povesti komaj v 45. minuti, ko so bili naši spet le s štirimi možmi na igrišču proti šestim. Od takrat dalje je bil Pastajolly skoraj stalno v številčni premoči enega ali dveh mož in če pripišemo, da sodnik ni priznal kar treh Krasovih zadetkov, je jasno, da se naši fantje kljub vsej dobri volji niso mogli izogniti porazu. Res bi si s prikazano igro zaslužili vsaj točko, a tako bi tudi močno zmanjšali možnosti napredovanja Pastajollyju. Krasovi ekipi sicer točk ne manjka, zato ta poraz ne predstavlja nobene škode, razen te, da so Kras sedaj na lestvici za točko prehitele kar tri ekipe. (Pjotr)
IZIDI 10. KOLA: Cellini - Cividin 22:27, Jolly - Nardi 17:28, Paese - Fides 27:22, Pastajolly - Kras Trimac 22:19, Q. d Altino - Padana 22:18, S. Dona - Liber-tas 27:21.
LESTVICA:						
Cividin TS	19	10	9	1	0	241:180
Pastajolly TV	18	10	8	2	0	255:160
Nardi Vitt.Ven.	14	10	7	0	3	205:181
San Donž	14	10	6	2	2	239:216
Q. d'Altino	14	10	7	0	3	207:198
Kras Trimac	13	10 6		1	3	222:208
Padana Mons.	8	10	3	2	5	222:225
Fides S. Vito	6	10	3	0	7	255:254
Paese	4	10	2	0	8	165:222
Cellini PD	4	10	2	0	8	154:225
Libertas TS	3	10	1	1	8	209:250
Jolly Campof.	3	10	1	1	8	175:241
PRIHODNJE KOLO: Cividin - S. Dona, Fides - Pastajolly, Kras Trimac -Q. d Altino, Libertas - Paese, Padana -Jolly, Nardi - Cellini.
Predavateljska sezona SPDT
»V hribih se dela dan«
SPDT nadaljuje s predavateljsko sezono in je za drevi (20.30 v Ul. sv. Frančiška) pripravilo predvajanje prvih treh delov televizijske nadaljevanke »V hribih se dela dan« o slovenski planinski poti od Pohorja do Ankarana. SPDT vabi vse člane, prijatelje in somišljenike na to neobičajno predstavo, na kateri bodo poslušalci imeli pred seboj televizijski enkran. Zvečer bodo na sporedu prvi trije deli in sicer pot od Pohorja do Jezerskega. Zadnja dva dela, od skupnih osmih, bosta na vrsti aprila. Prisoten bo tudi režiser, ki bo pripovedoval, kako je pravzaprav nastala ta nadaljevanka in kakšni so njegovi bodoči načrti. (L. A.)
naše šesterke v pokrajinskih ligah - naše šesterke v pokrajinskih ligah
Na Tržaškem 1. MOŠKA DIVIZIJA
SANT’ANDREA - SLOGA SAGOR 1:3
(10:15, 15:9, 7:15, 12:15)
SLOGA SAGOR: Čač, Čuk, Jercog, Kerpan, David in Marko Kralj, Malalan, Andrej in Martin Maver, Pahor, Riolino, Sgubin.
Sloga Sagor je dosegla svojo tretjo zaporedno zmago in to proti ekipi, ki velja za eno najmočnejših v tem pr-vesntvu. V prejšnjem kolu je sicer. SanfAndrea izgubil z ekipo Le Volpi, vendar brez kar štirih standardnih igralcev. V soboto pa so domačini zopet nastopili v popolni postavi in dokazali svojo realno moč. Slogaši, ki jim je tokrat priskočil na pomoč tudi Mario Čač, so igrali zbrano in učinkovito, popustili so le v drugem nizu, kar je SanfAndrea seveda takoj izkoristil. V nadaljevanju so zopet vsilili svojo igro in pomembno srečanje tudi osvojili. Še zlasti pa je razveseljivo dejstvo, da ekipa raste kot kolektiv in bo verjetno društvu prinesla še marsikatero zadoščenje. (INKA)
BOR - LE VOLPI	3:1
(15:6, 12:15, 15:7, 15:8)
BOR: Betocchi, D. in G. Gasparo, Neubauer, Pavlica, Gombač, Stulle, Strajn in Zaina.
Odbojkarji Bora so pospravili drugi zaporedni par točk. V srečanju z ekipo Le Volpi pa so pokazali daleč najboljšo igro v letošnjem prvenstvu. Po prepričljivi zmagi v prvem nizu so v nadaljevanju napravili nekaj napak in s tem omogočili izkušenim gostom, da so prevzeli pobudo in stanje v nizih izenačili. Do preobrata je prišlo v tretjem setu, ko so nasprotniki povedli s 6:1, a potem izbojevali do konca le še eno točko. (G. F.)
OSTALA IZIDA 4. KOLA: Ferrovia-rio - Volley Club 3:0, La Marmotta -Prevenire 3:1.
LESTVICA: Sloga Sagor in La Marmotta 6, SanfAndrea, Club Altura, Prevenire in Bor 4, Le Volpi in Ferro-viario 2, Volley Club 0.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
OMA - BREG	3:0
(15:9, 15:3, 15:3)
BREG: Kocjančič, Zeriali, Slavec, Seganti, Kralj, Gobbo, Bandi, Cerutti, Ota.
Brežanke so gladko izgubile proti enemu od favoritov prvenstva. Zmaga ni bila za Tržačanke nikoli vprašljiva, saj gostje niso pravzaprav nikoli nudile pravega odpora. Pri Brežankah je manjkal učinkovit sprejem, kar so domačinke dobro izkoristile z močnimi servisi. Zaradi slabega sprejema je bil tudi napad neučinkovit. (Ota)
OSTALI IZIDI 3. KOLA: Rozzol -OMA 0:3, OMA - Breg 3:0, Virtus -Rozzol 3:1, CUS - Club Altura 3:0. Sloga Koimpex ni igrala.
LESTVICA: OMA 8, CUS, Virtus in Killjoy 6, Bor Friulexport 4, Club Altura 2, Sloga Sagor, Rozzol in Breg 0. (Breg, CUS, Bor Friulexport in Sloga Sagor imajo tekmo manj)
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
KONTOVEL - PELLICANA	3:0
(15:6, 15:6, 15:3)
KONTOVEL: Pertot, Briščik, Černe, Kralj, Bezin, Grilanc, Bogateč, Colja.
Kontovelke so tokrat nastopile proti vidno šibkejšim in manj izkušenim igralkam Pellicana. Kontovelke so takoj pokazale zagrizenost in niso dopustile nasprotnicam, da bi gradile igro. Slednje so servise sicer dobro sprejemale, a niso imele prav učinkovitega napada. Zato so Kontovelke z lahkoto gradile igro na mreži. Posebno v tretjem setu se je prišla do izraza njihova pre-
moč na mreži in na servisu. (Tanja Černe)
OSTALI IZIDI 1. IN 2. KOLA: Le
Volpi - Club Altura neod., SanfAndrea - La Marmotta 0:3, La Marmotta -OMA 3:2, Pellicana - Šanf Andrea 1:3.
LESTVICA: Kontovel in La Marmotta 4, SanfAndrea 2, Le Volpi, Club Altura, Pellicana in OMA 0. (OMA in Le Volpi imata tekmo manj)
SKUPINA B
LE VOLPI - SOKOL	3:1
(15:5, 15:5, 13:15, 15:5)
SOKOL: Devetak, M. in T. Gruden, Caharija, Pertot, Ban, Golemac, Ferlan, Seferovič.
OSTALA IZIDA 1. KOLA: Prevenire - Ferroviario 3:1, CUS - Julia 3:0. Bor Friulexport ni igral.
LESTVICA: CUS 4, Le Volpi B, Prevenire, Julia in Ferroviario 2, Bor Fri-ulexport in Sokol 0. (Bor Friulexport in Sokol imata tekmo manj)
UNDER 16 MOŠKI
ASE JR ČEDAD -
VAL TEKNO PROGRES	1:3
(15:5, 10:15, 8:15, 7:15)
VAL TEKNO PROGRESS: Florenin, Paoletti, Korečič, Devetak, Mužič, Brisco, Maraž, Gravner, Kovic.
V	eni od pomembnejših tekem za deželni naslov v tej kategoriji je združena postava Vala Tekno Progress opravila nov korak na poti do končne zmage. V Čedadu so namreč Markičevi varovanci strli odpor ekipe ASFJR, ki je dobro začela tekmo in osvojila prvi set.
V	nadaljevanju pa sp slovenski odbojkarji pokazali večjo zagrizenost in v živčnem srečanju premagali nasprotnika. (Brisco)
VOLLEV MANIAGO - SLOGA 3:1
(15:11, 15:6, 7:15, 15:13)
SLOGA: Ban, Čuk, Grgič, Kralj, Marc, Maver, Mijot, Purič, Radetti, Spetič, Stranj.
V	prvem povratnem kolu so v Mani-agu slogaši doživeli poraz, vendar so se svojim nasprotnikom dobro upirali. V igri v polju so jim bili povsem enakovredni, zelo dobro so servirali, težave pa ekipi povzročajo visoki nasprotniki. Igralci Maniaga so dosti višji od naših, zato so ob mreži imeli veliko prednost, ki so jo znali izkoristiti za svojo 4. zmago. (INKA)
OSTALI IZIDI 12. KOLA: II Pozzo -Pallavolo TS 0:3, Vivil - ACLI Ronchi 0:3, Prata - Volley Bali UD 3:0. (Corno ima tekmo manj)
LESTVICA: Val Tekno Progress in ACLI Ronchi 20, Prata 18, ASFJR 16, Pallavolo TS in VBU 12, Volley Bali Maniago 8, Sloga 6, Vivil, in II Pozzo 4, Corno 0.
UNDER16 ŽENSKE
SKUPINA A
SLOGA SAGOR - CUS TRST 3:0
(15:12, 16:14, 15:13)
SLOGA SAGOR: Bizjak, Daniela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fonda, Kalc, Kosmina, Mahnič, Spacal, Starc, Tensi.
S to svojo 9. zaporedno zmago so si slogašice štiri kola pred koncem že zagotovile nastop v play offu, to pa je pravzaprav edino, kar se je pomembnega zgodilo na nedeljski tekmi. Slo-gine igralke namreč niso igrale tako kot znajo in le svoji boljši pripravljenosti v vseh igralnih elementih se lahko zahvalijo, da so premagale drugouvrščeni CUS brez izgubljenega niza, pa čeprav so bili vsi trije seti izredno izenačeni. (INKA)
OSTALI IZIDI 10. KOLA: Zaule Ra-buiese - Ricreatori 0:3, Prima Scuola -Virtus 3:1.
LESTVICA: Sloga Sagor 16, CUS in Virtus 10, Zaule Rabuiese, Prima Scuola in Ricreatori 6, Breg 2. (CUS, Zaule Rabuiese in Breg)
SKUPINA B
BOR FRIULEXPORT - ALTURA 3:0
(15:3, 15:4, 15:8)
BOR FRIULEKPORT: Zubalič, Gre-gori, Ažman, Neubauer, Čok, Gregori, Vitez, Vodopivec, M. in P. Krapež, Flego.
S to zmago so si borovke zagotovile končno prvo mesto v skupini zaradi boljšega količnika v nizih v primerjavi z ekipo Ricreatorija. To je vsekakor lep uspeh, če vemo, da Borove barve v tem prvenstvu zastopa garnitura un-der 14. Plavim se zdaj odpirajo konkretne možnosti za uvrstitev v sam finale za pokrajinski naslov prvaka. (Igor)
OSTALI IZID 10. KOLA: L Arcoba-
leno - OMA 0:3.
KONČNA LESTVICA: Bor Friulex-port 16, Ricreatori in OMA A 14, Kontovel 8, L'Arcobaleno 4, Club Altura 2.
UNDER 14 ŽENSKE
SKUPINA A CLUB ALTURA -
SLOGA SKLAD MITJA ČUK 2:0 (15:6, 15:7)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Carli, Ciocchi, Dapretto, Mahnič, Milič, Pe-rihi, Radetti, Stojkovič, Stopar, Toros, Živec.
Sloga je doživela svoj prvi poraz, obenem pa verjetno tudi zapravila možnosti za uvrstitev v play off. Altura je vsekakor objektivno boljša ekipa, ki jo sestavljajo višje igralke od naših, prav višina pa je v tem mladinskem prvenstvu lahko odločilna za osvajanje zmag. (INKA)
BOR FRIULEXPORT A - OMA A (15:5, 15:10)
BOR FRIULEKPORT: Zubalič, Gregori, Neubauer, Vodopivec, Vitez, Cok, Legovič, Giugovaz, Flego in Pernarčič.
Tudi OMA ni bila dorasla razigranim borovkam, tako da je trenerka Nacinovijeva lahko dala možnost nastopa vsem igralkam. Vse kaže, da bodo plave v tej skupini osvojile prvo mesto in potrdile vlogo favorita za končno zmago v pokrajini. (Igor)
LESTVICA: Bor Friulexport A 10, Club Altura in Sloga Sklad Mitja Čuk 8, Ricreatori 4, OMA in Kontovel 2, L'Arcobaleno 0.
SKUPINA B
BOR FRIULEXPORT B - CUS 1:2 (3:15, 15:5, 5:15)
BOR FRIULEKPORT B: Fischer, De-beljuh, Faimann, Tersar, E. in D. Ole-ni, Orlich, Scheimer.
Eni boljših postav v skupini se je druga garnitura Borovih pionirk zelo požrtvovalno upirala, na koncu pa je prevladala predvsem fizična premoč igralk CUS-a. Osvojitev drugega niza je bila za borovke, katerim manjka predvsem tekmovalnih izkušenj, lepo plačilo za vloženi trud. (Igor)
OSTALI IZIDI 4. KOLA: OMA -Ferroviario 2:0, Melara - Sokol 2:0.
LESTVICA: OMA A 8, CUS 6, Ferroviario 4, Melara, Sokol in Bor Friu-lexport B 2.
Na Goriškem 1. MOŠKA DIVIZIJA
LIBERTAS KRMIN -
SOČA SOBEMA	0:3
(3:15, 6:15, 6:15)
SOČA SOBEMA: Š. Cotič, M. Cotič, I. Cotič, Battisti, Pellegrin, Muscao, Tomšič, Pisk, Pahor.
Tudi tokrat so sočani zmagali v gosteh. Sovodenjski odbojkarji so tudi brez trenerja Jelaviča z lahkoto odpravili skromne domačine. Tekma je trajala zelo malo (le 44 minut) in ni bila posebno zanimiva, saj je bila razlika med ekipama res prevelika. V bistvu je šlo le za dober trening tekme pred bodočimi napornejšimi nastopi. (C. Pellegrin)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SOČA CASSA DI RISPARMIO -
LIBERTAS CORMONS	1:3
(15:8, 10:15, 9:15, 8:15)
SOČA: E., S., A. in M. Černič, Tuniz, Devetak, S. in K. Princi, Florenin.
V	prvem setu so sočanke precej zaostajale (3:8), vendar so zatem z dobro igro set le osvojile.-Vse je kazalo, da bodo tako tudi nadaljevale, vendar so v drugem nizu pri vodstvu 8:3 popolnoma popustile, kar so nasprotnice lepo izkoristile. Porazu je botroval predvsem slab sprejem. Sočanke so igrale pod lastnimi sposobnostmi, manjkali sta zbranost in uigranost, saj bi sicer morale zmagati s čistim 3:0. Nasprotnice se v tehničnih elementih niso posebno izkazale, vendar so prikazale zadostno homogenost. (E. Č.)
UNDER 16 ŽENSKE
OLVMPIA - LIBERTAS VILLESSE 1:3
(10:15, 15:12, 11:15, 10:15)
OLVMPIA: Bratina, Brisco, De Biasi, Corsi, Bevilacgua, Zotti, Komjanc, Princi, Bulfoni, Miklus.
Domačinke so na domačem igrišču presenetljivo klonile proti povprečni ekipi iz Vileša. Igralke Oympie so sicer v prvem setu vodile kar 10:7, v tretjem celo z 10:2, a so oba seta izgubile. V četrtem nizu so gostujoče igralke z dobrimi servisi povedle 7:0 in kasneje z 10:6. V tem delu so domačinke dobro reagirale in vse je kazalo, da bo prišlo do preobrata, kar pa se ni zgodilo.
Poglavje zase je bilo na tej tekmi sojenje. Sodnik je s svojimi nerazumljivimi odločitvami razburjal gledalce in obe ekipi, ki preprosto nista dojeli, kaj se dogaja in kako sploh igrati. V vrsti 01ympie sta prvič uspešno nastopili Lucia Princi in Evelin Bulfoni. SOČA GOSTILNA DEVETAK -
LIBERTAS GORIZIA	3:0
(15:4, 15:10, 15:3)
SOČA: E., M., S., A. in V. Černič, Devetak, Princi, Tuniz, Pellegrin.
Sočanke so z dokaj skromnejšimi nasprotnicami iz Gorice opravile v dobre pol ure. Naše so igrale dobro v napadu, tudi servis je dobro deloval, le sprejem je še nekoliko pomanjkljiv. Nekoliko kritično je bilo le v drugem setu, ko so sočanke zaigrale manj zbrano in s svojimi napakami dale možnost nasprotnicam, da so zbrale kar deset točk. (E. Č.)
UNDER13 ŽENSKE
OLVMPIA - DOM AGOREST 3:0
(15:6, 16:14, 15:5)
OLVMPIA: Miklus, Bulfoni, Zotti, Lutman, Dorni, Alban, Brajnik.
DOM AGOREST: Miklus, Černič, Zavadlav, Lutman, Pavio, Kočina, Lavrenčič, Leghissa, Olgiami, Peric.
01ympia je kljub odsotnosti dveh standardnih igralk prepričljivo premagala dobro ekipo Agoresta. Tekma je bila praktično odločena v 2. nizu, ko so domačinke povedle že z 9:0 in so nato, čeprav z nekaterimi težavami, set uspešno zaključile.
SUPERMINIODBOJKA -ŽENSKI TURNIR
V	soboto, 10. t. m., je Agorest priredil že drugi turnir v superminiodbojki za dekleta. Vse tekme tega zanimivega turnirja so bile v telovadnici goriš-kega Kulturnega doma. Nastopile so naslednje ekipe: Dom Robo B, Soča A in Ločnik. Turnir so zasluženo osvojil6 mlade predstavnice Soče. Za ekip0 Dom Robo B so nastopale: Pizzo, Peric. Frandolič, Ferfoglia.
REZULTATI: Dom Robo B - Ločnik 2:0 (15:8, 15:12), Soča A - Ločnik 2:° (15:7, 15:4), Soča A - Dom Robo B 2:0 (15:10, 15:7). (Miran Strgar)
V namiznoteniški ženski B ligi Krasovke še vedno vodijo
Dve zmagi mladih sokolovcev
1. MOŠKA DIVIZIJA
ŽENSKA B LIGA
Brez večjih presenečenj je bilo 12. kolo v ženski B ligi. Bor Farco je imel počitek in isto bi lahko rekli za Reco-aro Bočen, saj je Fincantieri odpovedal nadaljnje tekmovanje v prvenstvu. Krasovke so odigrale povratno srečanje z Renchom iz Bočna, ki je doslej osvojil le dve zmagi. Izid 5:2 v korist Krasovk bi bil lahko tudi 5:0, v kolikor ne bi Martino Ravbar držala v pesti vročina. V uvodni tekmi je bilo odveč tudi eksperimentiranje Simonetove proti Pircherjevi, vendar se je za Kraševko vseeno dobro izteklo (22:20, 21:19). Tri točke je za Kras osvojila Sonja Milič, dve Simonetova.
Kras Gorium - Rencho	5:2
Simoneta - Pircher 2:0 (22:20, 21:19), S. Milič - Obexer 2:0 (21:10, 21:8), M. Ravbar - Clementi 0:2 (18:21, 14:21), S. Milič - Pircher 2:0 (21:10, 21:8), Simoneta - Clementi 2:0 (21:11, 21:18), M. Ravbar - Obexer 0:2 (10:21, 18:21), S.' Milič - Clementi'2:0 (21:11, 21:17).
IZIDI 12. KOLA: Fincantieri Trst -Recoaro Agostini Bočen 0:5, Azzurra Gorica - Karneit 3:5, KRAS CORIUM -Rencho Bočen 5:2, BOR FARCO počitek.
LESTVICA (skupine B): KRAS CORIUM ZGONIK, Recoaro Agostini Bočen 18; BOR FARCO TRST 14; Karneit 10; Azzurra Gorica 8; Rencho Bočen 4; Fincantieri Trst 0.
MOŠKA C LIGA
V 12. kolu moške namiznoteniške C lige so Krašovci zelo dobro opravili svojo nalogo. Doma so premagali Cas-sa Rurale Villazzano z izidom 5:2. Vil-lazzano je v tem trenutku glavni rival Krasu za tretje mesto v prvenstvu in s sobotno zmago ga je Kras dohitel. Kras deli sedaj 3. mesto na prvenstveni lestvici z Villazzanom, vendar z boljšo razliko v izidih. Tudi razlika v izidih bo imela na koncu določen pomen. V B2 ligo bodo napredovale prve tri ekipe vsake skupine, poleg tega pa še šest ekip z najboljšim točkovanjem med vsemi četrtouvrščenimi.
Na srečanju z Villazzanom je Šercer igraje in mojstrsko opravil nasprotnika Chiogno. V nadaljevanju se je po-
kazalo, da je najmlajši nasprotnikov igralec Parisi (zadnje leto naraščajnik) najboljši član nasprotnikove ekipe, kateremu je Igor Milič moral priznati premoč, Šercer pa je odigral z njim tri sete, da bi ga spravil na kolena. Ko so nasprotniki uvideli, da jim preti poraz, so začeli izzivati s klopi in protestirati pri sodniku zaradi servisov Mersija. Ta je res vzel točko Mersiju v zadnjem srečanju proti Parisiju, vendar to Krašovca ni zmedlo: v igri je bil igralec Krasa močnejši. Tri točke Mersija in dve Šercerja so Krasu prinesle zmago.
Kras - Cassa Rurale Villazzano 5:2
Šercer - Chiogna 2:0 (21:9, 21:8), I. Milič - Parisi 1:2 (21:19, 5:21, 16:21), Mersi - Di Gennaro 2:0 (21:9, 21:7), Šercer - Parisi 2:1 (21:19, 19:21, 21:15), Mersi - Chiogna 2:0 (21:10, 21:15), I. Milič -Di Gennaro 0:2 (17:21, 19:21), Mersi -Parisi 2:1 (21:15, 19:21, 21:15).
IZIDI 12. KOLA: ŠK KRAS - Cassa Rurale Villazzano 5:2, Recoaro Agostini Bočen - Azzurra Gorica 5:2, Fincantieri Trst - Redentore Este 5:1, CMM Trst - Alto Adige Bočen 5:0.
LESTVICA (skupina E): CMM Trst 24, Fincantieri Trst 18, ŠK Kras Zgonik, Cassa Rurale Villazzano 14; Alto Adige Bočen 10; Azzurra Gorica, Recoaro Agostini Bočen 8; Redentore Este 0. (J. J.)
SK DEVIN
prireja v nedeljo, 18. t. m., smučarski izlet, združen s tečajem, v Bad Klein-kircheim (Avstrija). Odhod avtobusa bo ob 5.45 z Opčin, ob 5.55 s Proseka, ob 6.05 iz Nabrežine in ob 6.15 iz Ses-Ijana. Vpisovanje po tel. 200236.
JK ČUPA
vabi na srečanje z Juretom Šterkom, ki bo predaval o svojih večkratnih udeležbah na prekooceanskih regatah na sedežu društva v Sesljanskem zalivu. Predavanje bo v soboto, 17. t. m., ob 16. uri za tečajnike in mladino in ob 20. uri za člane in prijatelje. Na sporedu bodo tudi diapozitivi in videofilm.
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na
SKUPINA A
FINCANTIERI - BOR PAPI
SPORT	121:65 (62:27)
BOR PAPI SPORT: A. Sestan, F. Ses-tan 6, Kralj 11 (1:2), Furlan 17 (2:3), Udovič 10, Slobec 1 (1:3), Oblak 20, Jagodic.
TRI TOČKE: Oblak 4, Udovič 2, Furlan 1.
V	prvem kolu A skupine 1. divizije so borovci gladko izgubili proti enemu izmed favoritov za napredovanje v višjo ligo. Fincantieri, ki jo sestavljajo izkušeni igralci, 'so povsem nadigrali naše, ki so se jim upirali le v drugem polčasu. Od plavih je zadovoljil le Oblak, ki je v drugem delu tekme dosegel kar 20 točk in zadel štiri trojke ob štirih poskusih. (Furlan Luka)
BOR PAPI SPORT - US VIS
BARCOLAUTO	90:74 (44:51)
BOR PAPI SPORT: Oblak 5 (0:1), Jagodic 2, Siega 2 (0:2), Merku 10 (4:9), Furlan 17 (2:2), Berdon 6, Slobec 8 (2:4), Uršič 24 (6:8), A. Sestan 2, Kralj 14 (2:2).
TRI TOČKE: Furlan 3, Oblak 1.
V	drugem kolu so borovci po lepi tekmi premagali ekipo Barcolauto, ki so bili ves prvi del tekme boljši od plavih. V drugem delu pa so naši le stisnili zobe, dohiteli nasprotnika ter mu v sredini drugega polčasa zadali odločilni delni izid 18:4. Najzaslužnejša za zmago sta bila nedvomno Uršič,
sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu.
TAJNIŠTVO ZSŠDI
obvešča, da bo seja izvršnega odbora danes, 15. t. m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu.
JADRANOV AVTOBUS
V	NEDELJO, 18. T. M.,
V	SAN DONA'
ŠZ Jadran obvešča svoje navijače, da bo ob priliki nedeljske zelo važne tekme v San Donaju, poskrbelo za avtobus. Odhod v nedeljo, 18. t. m., ob 15.30 z Opčin in ob 15.45 s Proseka. Po končani tekmi takojšen povratek domov. Zainteresirani se lahko prijavijo na potovalnem uradu Aurora v Trstu (tel. 60261) in na sedežu Jadrana od 10.30 do 12.30 (Ul. Ricreatorio 1, tel. 213403).
ki je bil najboljši strelec tekme, in center Kralj, ki je gospodaril pod obema košema. (Furlan Luka)
LESTVICA: Lega Nazionale in Fincantieri 4, BREG ADRIATHERM, BOR PAPI SPORT in Basket TS 2, Barcola-na, Superbasket in Gruppo sportivo 0.
DEŽELNI MLADINCI
LESTVICA: Inter 1904 20, Barcolana 18, San Benedetto in Latte Carso 14, CICIBONA in Corridoni 10, Ferrovia-rio 8, Dinoconti in Stella Azzurra 6.
DEŽELNI KADETI
LESTVICA: Saba, Inter 1904 in Latte Carso A 10, KONTOVEL TECHNA A in BREG 6, Intermuggia 4, KONTOVEL B 2, Latte Carso B 0.
DRŽAVNI KADETI
SKUPINA A
OSTALI IZIDI: Pordenone - Legno-nord 56:86, Autosandra - Ferroviario 88:64.
LESTVICA: Fosam UD 20, BOR IN-DULES 16, KONTOVEL TECHNA, Legnonord in Fantoni 14, Pordenone in Autosandra 6, Ferroviario 2.
NARAŠČAJNIKI
POLET - POGGI	76:104 (46:49)
POLET: Pro, Devetak 16 (0:2), Gerli 2, Clarich 14, Vatta 22, Švara 2, Vavpetič 12, Milič 2, Vidali 4, Devescovi 2 (0:2).
Po že ustaljenem refrenu so Poletov! naraščajniki odlično igrali v prvem polčasu, ko so proti močnim nasprotnikom zaostajali le za tri točke, v nadaljevanju pa so popustili. V Poleto-vih vrstah sta se tokrat izkazala Clarich in Devetak. (A. Granier)
LESTVICA: Stefanel in Don Bosco 26, Latte carso A 20, Ricreatori in Ferroviario 18, KONTOVEL 14, Poggi in BOR INDULES 12, Latte Carso B 6, Santos 4, POLET 2.
PROPAGANDA
SKUPINA A
KONTOVEL KONTEX - POGGI 81:76
(47:49; 71:71; 73:73)
KONTOVEL KONTEN: Spadoni 15 (3:7), Colja 7 (1:1), Spacal 4, Rizzante 9 (1:6), Foraus 8 (2:2), Stoka 4 (2:6), Starc 5 (0:4), Škerk 29 (7:14).
V zelo lepi in izenačeni tekmi so naposled kar po dveh podaljških zasluženo slavili Kontovelci, ki so pokazali več volje do zmage.
Za ta lep uspeh proti močnim nasprotnikom je treba pohvaliti vso ekipo, posebej pa še Angela Spadonija, ki je odlično vodil egro soigralcev, in Aljošo Škerka, ki je bil z 29 točkami tudi najboljši strelec našega moštva.
(S. S.)
LESTVICA: Don Bosco in Intermuggia 4, Kontovel KONTEN, Poggi in Li-bertas 2, Ricreatori A in Servolana 0.
SKUPINA B SOKOL - RICREATORI B
66:34 (47:19)
SOKOL: Pahor 2, Širca 9, Kosma, Vidom, Masten 4, Peric 14, Umek 16, Pipan 2, Franko 4, Kocjan, Ferlan, Tau-čer 15.
Nabrežinska ekipa je povedla že od vsega začetka, tako da so lahko vsi stopili na igrišče. Z dobro skupinsko igro so nadigrali nasprotnike in pridobili prvi dve točki (G. N.)
SOKOL - EGIDA
ASSICURAZIONI	79:22 (30:9)
SOKOL: Pahor 10, Kosma, Vidoni, Masten, Peric 9, Umek 21, Pipan 4, Franko 21, Taučer 14, Kosma.
Z dobrim presingom so Nabrežinci onemogočili nasprotnikom, da bi napadali, tako da je bila tekma enosmerna. Naši v drugem polčasu niso več igrali presing in nasprotniki so lažje prihajali do koša, vendar niso mogli ogroziti Sokolove zmage. (G. N.)
LESTVICA: Scoglietto 6, SOKOL, Stefanel in BOR INDULES 4, Radiogu-attro 2, Egida Assicurazioni, Ricreatori B in Tecnoluce 0.
MINIBASKET
Turnir Zini & Rosemvasser
POLET - SAN GIUSTO	18:96
POLET: Krt, Milič 2, Senica 2, Taučer 2, Rebecchi 2, Budal 2, Ferfolja, Corbatti 6, Fonda, Lakovič, Šturman 2, Hrovatin, Malalan.
Proti višjemu in tehnično boljšemu nasprotniku so poletovci visoko izgubili, saj so tokrat površno igrali in so bili povsem nepazljivi v obrambi. Naši so zadovoljili le v zadnji četrtini, ko so bili na igrišču mlajši igralci, (jan)
NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI
CORNO - JUVENTINA	2:0
JUVENTINA: Peric, Šuligoj (Flore-nin), Zanier, Peteani, Persoglia, Marušič, Marvin (Pisk), A. Devetak, Gergo-let, M. Devetak, Bais.
Končni izid nedeljskega srečanja med Juventino in Comom ne odraža tega, kar se je dogajalo na igrišču. Ju-ventina je igrala eno najboljših letošnjih srečanj, a ni imela sreče. Vseskozi je igrala lepo in je imela več lepih priložnosti za gol, ki pa jih žal ni znata izkoristiti. Nasprotniki so dvakrat izkoristili razstresenost obrambe naših in ugoden izid je tako splaval po vodi. Kljub porazu si zaslužijo pohvalo prav vsi igralci, predvsem najmlajši, saj so dokazali, da so bili kos srečanju.
(M. M.)
ZAČETNIKI
Romana - mladost 2:0 (0:0)
MLADOST: Peric, Jelen, Subani, I. Gergolet, Ferfolja, Pahor, Farrat Isoni, Korenzut, A. Gergolet, Gallo, Černič, Lavrenčič.
Slovenska ekipa je tudi tokrat prejela oba gola v zadnjih desetih minutah srečanja; tako ni imela časa, da bi skušala nadoknaditi zamujeno. Mladost je bila proti Romani boljši nasprotnik do zaključnih minut. Prav tedaj so igralci nekoliko popustili in dragocena prvenstvena točka je splavala po vodi. Igralci Mladosti sicer igrajo iz tekme v tekmo boljše, vendar ‘9ra še ni obrodila zaželenih sadov.
(A. Gergolet)
NAJMLAJŠI
CORNO - JUVENTINA CARNICA ASS.	0:5 (0:2)
..STRELCI: P. Gergolet (2), Ferfoglia (21 in D. Gergolet.
JUVENTINA: Pavio, Todde, M. , ergolet, Devetak, Florenin, Zanier, ^°russo, P. Gergolet, Ferfoglia, "D. Aer9olet, Trampuš, Mažgon, Ambrosi, ^nigoj, Paoletti.
Združena ekipa se tokrat ni pomeri-sg Z, enakovrednim nasprotnikom. Do-£ 91aje pomembni točki, ki ji omogo-pj0 napredek na skupni lestvici. Igra bil	izrazito lepa. Prvi polčas je
dnlgočasen, kljub temu je združena 1^’Pa kar dvakrat zatresla nasprotni-vo mrežo in si na ta način zagotovi-
la zmago že v prvem delu srečanja. Po premoru so igralci Juventinezaigrali hitreje in tako dosegli še tri zadetke.
(P. Gergolet)
NA TRŽAŠKEM
UNDER 18
AZZURRA - BREG	3:1 (0:0)
STRELEC ZA BREG: Sancin.
BREG: Giglifano, Schiavon, Visintin, Bandi, Luisa, Kozina, Ota, Prašelj (De Franceschi), Turco (Majovski), Sancin, Buzzi.
Brežani so morali kljub požrtvovalnosti spet zapustiti igrišče poraženi. Tekma je bila izenačena predvsem v prvem polčasu, ko so tudi Brežani za las zgrešili nekaj ugodnih priložnosti. Takoj na začetku drugega polčasa so domačini povedli. Brežani bi lahko hitro izenačili, a strel Kozine se je odbil od prečke. Nato je domačinom uspelo podvojiti in sodnik je zaradi prekrška in ugovarjanja poslal v slačilnico Luiso in Kozino. Brežani so vseeno zmanjšali zaostanek s Sancinom, ki je dosegel svoj prvi prvenstveni zadetek v mnogih letih igranja, a to je bilo vse, saj je Azzurra nato dosegla še tretji zadetek in tekma se je tako tudi zaključila. (E. B.)
MARIANO - PRIMORJE 3:3 (1:0)
STRELCI ZA PRIMORJE: Trampuž, Špehar, Škabar.
PRIMORJE: Blason, Kocman, Ota, Tence, Škabar, Puntar, Princival, Štolfa, Štoka, Trampuž, Špehar, Praselli.
Proti tekmecu, ki še ni osvojil točke, so naši razočarali. V prvem polčasu sta si bili ekipi povsem enakovredni; domačini so prešli v vodstvo po napaki vratarja in obrambe. V drugem polčasu so naši stalno napadali in v petih minutah najprej izenačili z lepim zadetkom Trampuža in nato še povedli z golom prepričljivega Špeharja. Nato so dvajset minut popolnoma odpovedali in tako dovolili skromnim gostiteljem, da so dosegli dva zadetka, tudi ta po »zaslugi« rdeče-rumene obrambe. Prosečani so v sklepnem delu vendarle izenačili z lepim zadetkom Škabarja. Pohvalo si tokrat zaslužijo le posamezniki in to Škabar, (Tence in Ota za požrtvovalnost v obrambi ter Štoka in Špehar za borbenost v napadu. (Š. M.)
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA A
IZIDI: Olimpia - Campanelle 2:2, Fortitudo - Chiarbola odi., Costalunga - Triestina 0:4, CGS - Muggesana 3:4. Počitek: BREG.
LESTVICA: Triestina 10 točk, Muggesana 8, CGS 5, BREG in Olimpia 4, Chiarbola 3, Campanelle in Costalunga 2, Fortitudo 0.
SKUPINA B
SANT'ANDREA - PRIMORJE 4:2 (1:1)
PRIMORJE: Plehan (Franza), Battigel-li, Košuta, Puntar, Škabar, Sardo, Gruden (Natalicchio), Štolfa, Križman (Pahor), Savi, Vremec.
STRELCA: Škabar iz 11-metrovke, Battigelli.
Rdeče-rumeni so tudi tokrat klonili, pa čeprav je bila tekma zanimiva in sta si bili ekipi enakovredni. Domačini so povedli že po 10 minutah s prodorno akcijo, med katero se je napadalec znašel v off-sideju in realiziral ne da bi se sodnik tega zavedal. Gostje so takoj reagirali: naprej je Štolfa zadel prečko, nato pa je vratar Tržačanov lepo ubranil strel Košute. Končno so le izenačili okoli 30. min. s Škabarjem, ki je točno izvedel 11-metrovko.
V drugem polčasu je igra potekala predvsem na sredini igrišča, ekipi pa sta kljub temu dosegli še štiri zadetke. Prvi so spet povedli Tržačani, ki so kmalu zatem dosegli še tretji zadetek po osebni akciji srednjega napadalca. Prosečani so zmanjšali razliko z Batti-gellijem po podaji Natalicchia, a niti ta zadetek ni pomagal, saj so domačini v zadnjih minutah tekme izrabili nesporazum v obrambi nasprotnikov in spet realizirali. Naj omenimo še, da je moral vratar Plehan zaradi poškodbe zapustiti igrišče. Njegovo mesto je tako prevzel Franza. (Š. M.)
OSTALA IZIDA: Zaule - Montebel-lo 0:1, Domio - Azzurra 0:0, Portuale -Don Bosco odi.
LESTVICA: Don Bosco 7 točk, Portuale in Azzurra 6, Zaule 5, Opicina, Montebello, PRIMORJE in S. Andrea 3, Domio 2.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
PRIMORJE - S. GIOVANNI	0:1
PRIMORJE: Gregori, Guštin, Husu, Digovich, Gherbassi, Nadlišek, Peter
Emili, Mitja Emili, Passelli, Rebula, Aleš Pahor.
S. Giovanni se je izkazal za najboljšo ekipo v prvenstvu. Naši so kljub temudobro kljubovali kotiranemu nasprotniku in bi lahko celo iztržili točko, če ne bi sodnik v prvem polčasu razveljavil povsem regularen zadetek Petra Emilija.
V drugem polčasu sta si bili ekipi povsem enakovredni, a žal se je še enkrat izkazalo, da našim manjka pravi napadalec. Passelli je sicer imel zelo ugodno priložnost za gol, a je ni izkoristil. (Š. M.)
OSTALI IZIDI: Olimpia - CGS 0:1, Opicina - Domio 1:5, Triestina - Vivai Busa 3:0.
LESTVICA: Triestina 8 točk, S. Giovanni 7, Olimpia 6, CGS in Domio 5, Vivai Busa in Zaule 3, Opicina 1, PRIMORJE 0.
SKUPINA B
S. ANDREA - ZARJA	2:2
STRELCA: Castellano in Jurincich.
ZARJA: Poropat, Razem, Biondi, Pussini, Tence, Castellano, Cinti, Umek, Jurincich, Possega, Grgič.
Zarja se je srečala z enakovredno ekipo. Tekma ni bila lepa, čeprav so si zarjani prizadevali, da bi spravili nasprotnike v težave. Gostje so bili stalno v vodstvu, S. Andrea pa je izenačil šele v zadnjih minutah. Glede na prikazano igri pa je rezultat pravičen. (Giorgio Umek)
OSTALI IZIDI: Ponziana - Roianese 1:1, Fortitudo - Portuale 1:1, Servola -Don Bosco 0:7.
LESTVICA: Don Bosco in Ponziana 8 točk, Campanelle, Portuale, S. Andrea in ZARJA 5, Fortitudo 3, Roianese 1, Servola 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A MUGGESANA - ZARJA
ADRIAIMPEX	0:2 (0:2)
STRELEC: Kočevar (2 gola).
ZARJA: Danieletto, Racman, Jerman, M. Urdih, Metlika, Domio, Ban, Kočevar, L. Urdih, Balbi, Križmančič, 13 Lipovec, 14 Umari, 15 Umek.
Nedeljska tekma Zarje ni bila ravno ena najlepših. Ekipa Muggesane zaseda začasno zadnje mesto na lestvici. Že od vsega začetka tekme so imeli zarjani lahko premoč. V 10. min. je Kočevar zatresel vrata domačinov,
kmalu nato je prišel še drugi gol. Strelec je bil vedno Kočevar, ki je zatresel mrežo v bližini vratarja. Zarjani bi lahko pokazali kaj več, saj so imeli mnogo priložnosti, med katerimi je bila najbolj ugodna lepa akcija Kočevarja, ki je streljal v vrata, a je domači branilec ustavil žogo prav na črti.
(Andrej Ban)
OSTALI IZIDI: Soncini A - Altura 5:0, Fani B - Esperia 1:0, S. Andrea -Domio 2:0, Portuale - S. Vito 3:0, Campanelle - Fulgor 0:3, Ponziana B - S. Luigi 0:1.
LESTVICA: Soncini A 32 točk, S. Andrea 29, Portuale 24, Fulgor 23, S. Luigi 20, Domio in Ponziana B 17, ZARJA ADRIAIMPEX 15, Fani B 14, Campanelle 11, Esperia in Altura 6, S. Vito 4, Muggesana 2.
SKUPINA B
PRIMORJE - CGS	1:3 (0:3)
STRELEC: Sardoč.
PRIMORJE: Husu, Milič, Luxa, Bralni, Bukavec, Lovrečič, Kuk, Princival, Turk, Sardoč, Širca, Pertot, Velikonja.
Proti enakovredni enajsterici CGS so naši resno odigrali le en polčas. V prvem, oziroma v prvih desetih minutah so rdeče-rumeni popolnoma popustili in gostje so v tem delu tresli mrežo kot za stavo.
V drugem polčasu so Prosečani reagirali in ustvarili celo vrsto priložnosti in bi si celo zaslužili remi. Škoda le, da so dosegli le en gol s Sardočem, ki je z glavo potisnil v^ mrežo jaredložek dobrega Lovrečiča. (Š. M.)
PONZIANA A - BREG	19:0
BREG: Slama, Čuk, Lovriha, Bandi, Jercog, Sabadin, Rocco, Smotlak, D. in i. Šik, Čok, Ota.
Breg je v nedeljo igral proti Ponzia-ni, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Brežani so še neizkušeni; igrajo nepovezano, kar se je poznalo na igrišču in v rezultatu. Edini svetel trenutek tekme so bile zadnje minute, ko je sodnik dosodil gostiteljem sporno enajstmetrovko, ki pa jo je vratar Slama ubranil.
(Goran)
OSTALI IZIDI: S. Giovanni - Opicina 1:0, Fani A - Chiarbola 0:0, Zaule -Fortitudo 0:1, Don Bosco - S. Sergio 2:4, Soncini B - S. Nazario 5:0.
LESTVICA: Fortitudo 27 točk, Ponziana A in Soncini B 25, Opicina 24, Fani A 23, CGS 20, S. Sergio in S. Nazario 18, Chiarbola 15, PRIMORJE 11, Montebello 7, Zaule B 6, Don Bosco 4, BREG -1.
Državna ustanova za socialno varstvo gledaliških in prireditvenih uslužbencev (ENPALS) razpisuje javni natečaj za 2 sodelavca v informatiki. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki ipolnjujejo pogoje navedene v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 23 z dne 24. marca 1989. Rok za vpis na natečaj zapade 26. februarja 1990. Prošnje za vpis z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo interesenti poslati na naslov: Direzione generale ENPALS, Ufficio per-sonale, Rim. Za podrobnejše informacije glej tudi posebno izdajo Uradnega lista -Natečaji in izpiti - št 8 z dne 26. januarja 1990.
Obvezni konzorcij za postavitev, upravo in razvoj območja za znanstveno in tehnološko raziskavo v Trstu razpisuje javni natečaj za štipendijo za bodočega raziskovalca specializiranega v visoki tehnologiji. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti v inženirstvu, fiziki in drugih znanstvenih disciplin, ki še nimajo 36 let. Dobro morajo tudi obvladati angleščino in informatske sisteme. Rok za vpis na natečaj zapade 23. februarja 1990. Prošnje za vpis z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo interesenti poslati na naslov: Consorzio per L'Area di ricerca, Padriče 99, Trst. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista -Natečaji in izpiti - št. 7 z dne 23. januarja 1990 in Deželni vestnik št. 12 z dne 1. februarja 1990. Informacije lahko interesenti dobijo tudi po telefonu : 040/226011.
Goriška krajevna zdravstevna enota razpisuje javni natečaj za asistenta zdravnika za radiologijo oddelka za medicino. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za medicino, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam ter so opravili habilitacijski izpit. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 6 z dne 18. januarja 1990. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo interesenti poslati na naslov: Unita sani-taria locale n. 2 Goriziana, Via Vittorio Veneto n. 24, Gorica. Podrobnejše informacije in kopijo natečaja lahko interesenti dobijo v uradu za osebje tel. 0481/534451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za dva asistenta zdravnika laboratorija za kemijske in klinične analize oddelka za medicino. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za medicino, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam ter so opravili habilitacijski izpit. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 6 z dne 18. januarja 1990. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo interesenti poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, Via Vittorio Veneto n. 24, Gorica. Podrobnejše informacije in kopijo natečaja lahko interesenti dobijo v uradu za osebje tel. 0481/534451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 4 asistente zdravnike za anestezijo in oživljanje oddelka za kirurgijo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za medicino, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam ter so opravili habilitacijski izpit. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 6 z dne 18. januarja 1990. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo inzteresenti poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, Via Vittorio Veneto n. 24, Gorica. Podrobnejše informacije in kopijo natečaja lahko interesenti dobijo v uradu za osebje tel. 0481/534451.
Konzorcij za zdravniško-psiho-pedagoško varstvo v Vidmu razpisuje javni natečaj za začasno zaposlitev učitelja-vzgojitelja in administrativnega tajnika. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal višjo srednjo šolo. Rok za vpis na natečaj zapade 10. marca 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v uradnem listu, in jo poslati z overovljenim podpisom ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Segreteria del Consorzio per 1'assistenza medico-psico-pedagogica, via A. Diaz n. 60, Videm. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 8 z dne 26. januarja 1990. Kopijo natečaja pa lahko interesenti dobijo tudi na sedežu konzorcija.
Čedadska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za 9 profesionalnih bol-
Geometer in 90. leta
Podružnica oddelka šole za geometre	(foto Križmančič)
Vstopili smo v devetdseta leta in italijansko šolstvo se še vedno otepa težav, na katere so razni ministri in profesorji opozarjali že na začetku osemdesetih let. Problemov so se zavedali tudi študentje, ki so organizirali prve manifestacije za boljšo šolo. Sele v zadnjih časih pa so začeli, posebno na univerzah, zelo burno in upajmo učinkoviteje izražati svoje nezadovoljstvo nad celotnim učnim sistemom.
Nič boljše ni stanje za tiste, ki so komaj končali strokovno šolo ali univerzo, saj je tudi zakonodaja, ki ureja razne poklice, zastarela in nezadostna.
Pravilnik o poklicu geometra je v bistvu kraljevi dekret z dne 11. februarja 1929, ki je bil mesec dni kasneje objavljen v uradnem listu. Iz tega podatka lahko razberemo, da je pravilnik star že šestdeset let in jih nič manj tudi ne kaže. Takrat so s tem dekretom priznali nov poklic, ki do tistega dne sploh ni obstajal, saj so na tem delovnem področju poznali samo zemljemerce.
V Italiji sta od takrat pa do danes tako zemeljsko posestništvo kot gradbena tehnika doživela veliko sprememb. V tistih letih so bila po Italiji pretežno velika agrarna posestva, se pravi,da je bilo razširjeno predvsem velikoposestništvo, zaradi česar so imeli zemljemerci malo dela. Dandanes se je stanje povsem spremenilo, saj je mnogo več majhnih posestnikov, ki pa so še kako navezani na svoja zemljišča. Danes imamo torej dosti več zemljiških lastnikov kot v preteklosti. To pa tudi pomeni, da je potrebno točno vedeti za meje, za kar so potrebne točne meritve raznih zazidljivih in nezazidljivih površin. To je pravzaprav glavni razlog, da imajo še danes geometri polne roke dela.
Tudi tehnološki napredek in velika stanovanjska stiska sta bila med glavnimi vzroki, da se je v gradbeništvu še marsikaj spremenilo. Tako se danes zgodi, da razne pristojnosti geometra pridejo navzkriž z pristojnostmi drugih poklicev, kot, denimo, gradbenih izvedencev, inženirjev in arhitektov. Stanje bo še bolj kaotično čez dve leti, ko se bodo morali geometri kosati s profesionalci drugih držav Evropske skupnosti, ki so se šolali tri leta več, čeprav no-
sijo enak ali podoben naziv. To pa seveda še ne pomeni, da geometri niso ohranili glavnih značilnosti svojega poklica, ki jih pravzaprav še danes ločujejo od ostalih in sicer: zemljemerstvo in opravljanje vseh ka-tasterskih del.
Po končanem petletnem študiju in po dve letni praksi pri arhitektu, inženirju ali geometru, se lahko praktikant, po opravljenem državnem izpitu, vpiše v Zbornico za geometre. Prav možnost, da lahko, kdor je končal šolo za geometre, opravi praktikanta! tudi pri inženirju, arhitektu ali geometru je pravi kamen spotike. Zgodi se namreč, da prav zaradi tega pristojnosti geometra pridejo navzkriž z pristojnostmi arhitektov in inženirjev. K še večji zmešnjavi pa pripomore tudi zakon iz leta 1971 št. 1086, po katerem lahko tudi geometri operirajo na področju železobetona.
Število vpisanih v geometersko Zbornico je od leta 1986 kar kostantno. V 102 pokrajinska kolegija je bilo leta 1989 vpisanih skoraj 81.000 geometrov. Medtem ko je lani končalo šolo za geometre 26.000 študentov. Od teh se je, kot je razvidno iz raznih statistik, skoraj ena tretjina vpisala na univerzo, nekaj se jih je zaposlilo v družinskem gradbenem ali načrtovalnem podjetju, ostala polovica pa se je odločila ali za svoboden poklic ali za zaposlitev pri kakšnem delodajalcu. Velikih težav pri iskanju zaposlitve geometri v preteklih letih niso imeli. Po raznih predvidevanjih ne bodo imeli večjih težav niti v prihodnjosti, saj je poklic geometra uvrščen na sedmo mesto posebne razpredelnice najbolj iskanih poklicev devetdesetih let.
Cilj, ki so si ga geometri in njihova zbornica zadali, je predvsem ta, da se, preden bo italijansko delovno tržišče povsem združeno s tržišči ostalih držav evropske skupnosti, točno določijo meje in pristojnosti poklica. V njihovem Svetu pa se razpravlja tudi o možnosti, da bi v naslednjih letih uvedli za geometre še tri izpopolnjevalna leta na univerzi, saj bi se, kot pravijo, samo z dodatnim tri letnim univerzitetnim študijem geometri lahko enačili s profesionalci ostalih držav Evropske skupnosti.
ničarjev. Natečaja se lahko udeleži, kdor ja končal šolo za profesionalne bolničarje, je vpisan v poklicni seznam in nima še 46 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki ipolnjujejo še ostale pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 7 z dne 20. januarja 1990. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo interesenti poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 5 Del Cividalese, Presidio ospedaliero, Via Cavallieri di V. Veneto n. 6, Čedad (Videm).
Area selezione, Piazza della Vittoria 11/8, 16121 Genova. Telefon: 010/594730 ali 010/5531134, telefax:010/5531185.
Prodajni agenti z vet mandati. Zaposlitev mu ponuja mlekarna Soresinese, ki že dolga leta posluje z mlečnimi izdelki, kot so to: maslo, provolone in grana padano. Zaposlitev mu ponujajo na območju Trsta, Gorice, Padove, Parme, Modene, Reggio Emilie, Ferrare in Verone. Pogoji: dobra vpeljanost pri trgovcih s prehrambenimi izdelki in poznavanje mlečnih izdelkov. Kogar zanima naj pošlje svoj podroben življenjepis na naslov: Latteria Soresinese, via dei Milič 11/17, 28015 Soresina (GR), pod šifro: SR 89.
in orodjem za industrijo in privatnike in hoče okrepiti svojo prodajno dejavnost v pokrajinah: Trst, Videm, Padova, Como, Bologna, Firence, Aguilg, Modena, Teramo, Cremona, Forli, Aqu-ila, Latina in Pescara. Zagotovljeno je kadrira-nje Enasarco, zanimive provizije. Interesenti bodo imeli tudi možnost obiskovati posebni poklicni tečaj. Pogoji: svoj avto, soliden izgled, organizacijske sposobnosti, dinamičnost in razvita sposobnost za kontaktiranje s publiko. Interesenti naj pošljejo svoj življenjepis na naslov: Casella Postale 10502, Milan.
316 pomočnikov kupoprodajnega sektorja
zaposlitev za določen čas 24 mesecev (pogodba za delovno usposabljanje mladih) jim ponuja distribucijsko podjetje , ki hoče okrepiti svoje delovanje v Furlaniji-Juliski krajini, Venetu in Emilii Romagni.
Zaposlitev z nepolno delovno dobo za določen čas 18 mesecev, pa dobi 35 pomočnikov kupoprodajnega sektorja. Interesenti naj pišejo na naslov: Unicomm, Direzione personale, via G. Galilei, 36034 Malo (Vicenza).
Prodajni funkcionarji, ki nimajo še 33 let. Zaposlitev jim ponuja avtoprevozniško podjetje KN Domenichelli, ki hoče okrepiti svoje delo^ vanje v Trstu, Mestrah , Pordenonu, Trevisu, Bologni, Firencah, Milanu in Rimu. Pogoji: končana višja šola, 3-letna delovna izkušnja na prodajnem področju, razvita sposobnost za kontaktiranje s publiko. Interesenti naj pošljejo svoj življenjepis s prošnjo na naslov: KN Domenichelli, Direzione Personale, via Cagliero 14/A, 20125 Milan, pod šifro: Rif. to DP. 03.
19-letna knjigovodkinja, ki je končala šolanje na DTTZ Žiga Zois, išče prvo zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo. Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "B2".
22-letni knjigovodja, ki je končal šolanje na DTTZ Žiga Zois in je odslužil vojaščino, išče zaposlitev kot uradnik. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "B3".
19-	letna knjigovodkinja, ki je končala šolanje na DTTZ Žiga Zois z delovno prakso in obiskovanim tečajem za operaterje na računalniku, išče zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "B4".
20-	letna knjigovodkinja, ki je končala šolanje na DTTZ Žiga Zois in obvlada angleščino in nemščino, išče prvo zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "B5".
22-letno dekle, s končanim tečajem za vodenje skupin s prizadetimi otroci, s katerimi ima tudi nekaj prakse, in opravljenim tečajem za strojepisje pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje, išče katerokoli zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A4"
19-letno dekle, ki je končala tečaj za tehnič-no-administrativnega uradnika pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje, išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A5".
19-	letno dekle, ki obvlada angleščino in nemščino, s končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois in opravljenim tečajem za operaterje na zavodu ENFAP ter z vozniškim dovoljenjem, išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A7".
20-	letni knjigovodja s končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois, išče katerokoli zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A8".
21-	letno dekle, ki obvlada angleščino (opravljen izpopolnjevalni tečaj v Londonu), nemščino, strojepisje in trgovsko dopisovanje ter končanim šolanjem na DTTZ žiga Zois, išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A9".
Mladi diplomanti v inženirstvu, pravu in ekonomiji. Zaposlitev na področju raznih uslug jim ponuja CONSED d.o.j., ki hoče okrepiti svojo dejavnost tudi v Trstu in Benetkah. Prednost pri zaposlitvi bodo imeli tisti, ki obvladajo angleščino. Predviden je tudi tečaj za delovno usposabljanje. Možen je tudi zanimiv zaslužek in kadrovsko napredovanje. Interesenti naj ekspresno pošljejo svoj podroben življenjepis in telefonsko številko na naslov: CONSED srl,
Glavni natakarji in natakarji, ki dobro obvladajo svoj poklic. Zaposlitev na svojih luksuznih ladjah, ki križarijo okoli Karibskih otokov, v severni Evropi, po Sredozemlju in na vzhodu, jim ponuja pomorska družba Love Boat. Interesenti morajo obvladati angleščino.
Zaposlitev dobijo tudi kuharji in slaščičarji, ki se spoznajo na mednarodno kuhinjo.
Interesenti naj pošljejo svoj podroben življenjepis, sliko in delovna priporočila na naslov: Personnel Services INC. P.O. Box 300, Chiasso 6830 (Švica).
Prodajni agenti. Zaposlitev jim ponuja mednarodno podjetje, ki trguje s stroji, izdelki
18-letno dekle s končanim tečajem za teh-nično-administrativne uradnike in tečajem za frizerke na IRFOP, z delovnimi izkušnjami kot prodajalka, frizerka in uradnica, išče zaposlitev-Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: ' A10".
18-letni fant bi se želel zaposliti kot vajenec v mehanski delavnici ali pa kot prodajalec trgovini nadomestnih delov za avtomobile 1 ^ motocikle. Ponudbe pošljite na naslov: Prim0*’ ski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 341 Trst, pod šifro: "Ali".