PoStnina plačana e gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE © ST. 5 © 27. JANUARJA 1956 © LETO XV © CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El o šolski Dirosni Od prve svetovne vojne in Vse do danes se stopnjuje gibanje za reformo šolstva bolj ali manj v vseh naprednih deželah sveta, Predvsem v tistih, v katerih temelji šolski sistem še vedno na začetnih pridobitvah buržoazne revolucije in je na njih v pretežni meri tudi obstal. Buržoazna šola je nastala na pridobitvah IS. stoletja, ko je znanost še raziskovala stvari, kakor pravi Engels v svojem delu »Ludvig Feuerbach in konec klasične nemške filozofije«. Povsem razumljivo, saj pravi Engels v tstem delu: »Najprej je bilo tre-raziskati stvari, preden je bilo Mogoče raziskati procese.» Sola Pa je v vsem svojem bistvu obtičala na spoznavanju stvari. V »Uvodu« k »Dialektiki prirode« Pravi Engels: »Ne pozabimo, da ie to zastarelo naziranje o prirodi, čeprav ga je napredek znanosti preluknjal na vseh koncih krajih, vladalo še vso prvo Polovico 19. stoletja in da se v bistvu še sedaj poučuje na vseh šolah.« Kam se je torej premaknila znanost od 18. na 19. stoletij- O tem pravi Engels: »... če je oilo prirodoslovje do konca pre- razpadle monarhije. V to vrsto poizkusov spada vsekakor Schrei-nerjevo delo in njegova prizadevanja za demokratizacijo in enotnost jugoslovanskega šolstva. Nosilec naprednih stremljenj v šolski reformi je bil delavski in organizacijske čvrstine ali celo pod nekdanjim pritiskom kapitana osnovi nekih doseženih uspe- listične družbe zaostale, sočasno hov, kajti revolucionarni značaj pa izoblikovale iz mnogih vzgo-reformnih teženj ni dopuščal nje- jiteljev poslušne uradnike, ki so gove ostvaritve v stari družbi, vestno izpolnjevali službo v od- Menim, da spadajo v šolsko reformna gibanja vsa prizade- V dneh 21. in 22. januarja je zasedal v veliki dvorani Doma sindikatov v Ljubljani združitveni občni zbor Združenja učiteljev in združenja profesorjev Slovenije. Poleg poročil in razprave — ki je bila mestoma pod povprečno ravnijo — o praktičnih problemih, s katerimi se ukvarja organizacija in članstvo, je zbor poslušal skrbno pripravljeno predavanje o reformi šolstva, ki ga je zboru prebral tovariš Vlado Majhen. Predavanje je take narave, da odpira vpogled na problem reforme šolstva pri nas slehernemu delovnemu človeku, ne samo pedagogu-strokovnjaku. Ker je v naši delavski javnosti veliko zanimanja za to stvar, objavljamo predavanje tovariša Majhna v celoti, z željo, da bi ob tej stvari spregovoril na straneh našega lista čim širši krog delovnih ljudi. teklega stoletja pretežno Ta j o č a znanost, znanost trčenih stvareh, tedaj je v na-šern stoletju v bistvu urejajoča znanost, znanost o procesih, o postanku in razvoju teh stvari in o zvezi, ki veže te pri-r°dne procese v eno samo veliko celoto.« S stališča sodobne znanosti ‘e*i torej šolska reforma k tisti “Veliki osnovni misli, da ne sme-pojmovati sveta kot kompleks "Ovršenih stvari, marveč kot kompleks procesov ...« Šolsko reformno gibanje se je močno razplamtelo neposredno Po prvi svetovni vojni. V življenje ga je priklicala oktobrska Teyolucija s spremembami v Sovjetski zvezi, ponekod pa tudi nacionalna osvoboditev dežel izhod avstroogrske monarhije, kakor n. pr. v stan Jugoslaviji, yer so ,se napredne družbene *i\e borile za to, da bi se reformiralo šolstvo, podedovano od razred, ki je opogumljen po Okto-zbi-' brski revoluciji skušal zrušiti o do- ! oblast kapitalistov tudi v evropskih deželah. Ker delavski voditelji II. Internacionale zaradi svojega oportunizma niso hoteli izkoristiti revolucionarnega razpoloženja delavskega razreda, se je buržoazija znašla in ponovno utrdila svoj položaj. Vzporedno s tem je seveda usihalo tudi gibanje za reformo šolstva, čeprav nikoli ni docela zamrlo, kakor ni zamrlo delavsko gibanje. Vse nadaljnje demokratično in socialistično gibanje spremljajo težnje po šolski reformi, ki jo oživlja na Slovenskem dr. Zgeč v znanem delu »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda«. V Avstriji tvegajo nove poizkuse dunajski socialisti, na Češkem pa stoji na čelu demokratično-re-formnega gibanja za reformo šolstva Vaclav Prihoda. Seveda bi bilo napačno če bi ocenjevali šolsko reformno gibanje samo z vidika njegove izoblikovanosti stremljenj šolskih ustanov, ki so vanja naprednih pedagogov in učiteljev, ki so spoznali, da v starem sistemu ne morejo uresničevati napredne družbene vzgoje. V šolsko reformno gibanje uvrščam vsa tista prizadevanja naprednih znanstvenikov, ki že dolga desetletja dokazujejo, da se mora šola osvoboditi vseh idealističnih in neznanstvenih primesi ter stopiti na pot resnične znanosti. Boj za šolsko reformo pa je vedno črpal svoje osnovne energije iz kritike in nezadovoljstva naprednih družbenih razredov, ki vidijo v stari šoli eno izmed tistih reakcionarnih ustanov, ki vleče mladino nazaj in jo priklepa na reakcionarno ideologijo kapitalistične družbe ter ne dovoli, da bi mladina usvajala nove pridobitve napredne družbene misli. Posebna značilnost boja za šolsko reformo je brez dvoma celo ta, da je pritisk od zunaj, to je pritisk množic, često močnejši od OB OBČNIH ZBORIH OKRAJNIH SINDIKALNIH SVETOV V GORICI, KRANJU IN MARIBORU Razveseljiv napredek Pretekli teden so zasedali med drugimi tudi občni zbori ^krajnih sindikalnih svetov za goriški (14. januarja v Gorici), vinjski (15. januarja v Kranju) in mariborski (18. januarja v Mariboru) okraj. ..Značilno je, da so bili vsi trije ^cni zbori zelo dobro obiskani, ,.a ®o delegati predvsem razprav-. o naših najvažnejših družnih, gospodarskih in socialnih adevah in to tako zrelo, da je ^°goče reči, da stvari dobro pojejo in da jim je večinoma tudi sho, kako jih kaže urejevati. , ako so tudi ti trije občni zbori, 0°*: je letos sploh opazno _gromno večino sindikalnih Sani: za or- ž zacij, pokazali, da so organi-delavskih sindikatov v r '-'njem razdobju zelo lepo ih '^-veselj ivo napredovale. Ne-i Ornno je na ta napredek de-Vskih sindikatov, poleg števil-jjJ1 drugih čini tel jev, prvenstve-vplival razmah družbenega navijanja: objektivna stvar- Šio namreč sili ogromne mno-sorf ljudi, ki aktivno Zarieluiejo v urejanju družbenih w?v’ da posvečajo našim družba?01 Pro’°lemom kar največ cm 'le. Pozornosti in moči in terja b« niih razsodne ter zrele druž-Ijj e aktivnosti. Povsem razum-6jnie. da so v tem pogledu Posl ati Poklicani opraviti svoje ti lanstvo: pomagati usposabljanj® lavce za uspešno upravljata. ’ ,to se pravi, pomagati jim jih Ucevati družbeno stvarnost in tj j Usposabljati, da znajo v prak- dejavnosti iti najzrelejšz fgj^nejša stališča in poglede. to, y. vsakodnevni nejavnosti togb^vljati najzrelejša in najna- hc__ družbeni -6ttl so položaj, v kakrš-sindikati Zna;,. se aeiavsKi sinaiKati 0(j ki terja od njih, predvsem bena k’ so vsestransko druž-tetopi .fktivni, je kajpak najbolj ra-^Pto obračunal z neplodnimi PotrfwVami 0 Potrebnosti in neti na.. Posti delavskih sindikatov neka- x družbenih prilikah, ki so •niti J časa skušale nevarno hro-organizacije, in prav tako temeljito obračunava z ostanki tistih okorelih sindikalnih odbornikov in vodstev, ki vso svojo pozornost posvečajo le lastnemu mehanizmu sindikatov, kot da bi bil le ta sam sebi namen, ter tako razdvojujejo organizacijo v nekem formalističnem drobnjakarskem sindikalnem prakti-cizrnu. V nasprotju z vsem tem postaja sindikalna organizacija stro- kovna organizacija upravljalcev, ki dajejo svoji organizaciji ton in pečat in so jo na ta način postavili v središče našega družbenega življenja. Tako je postalo danes že povsem jasno, da se za raznimi oblikami sindikalnega prakticizma, formalizma, drobnjakarstva in podobnih rekvizitov krijejo le birokratski, lum-penproletarski in podobne vrste negativni družbeni ostanki. Letošnji občni zbori sindikalnih organizacij so v veliko zadovoljstvo dokazali, da so naše organizacije v ogromni večini teme-(Nadaljevanje na 2. strani) v visnosti od vladajočega razreda ter še vedno nimajo moči, da bi se vključili v sodobna družbena dogajanja. Po drugi svetovni vojni je misel na šolsko reformo ponovno zaživela v večini evropskih dežel. Kje so vzroki za današnje šolsko reformno gibanje o svetu? Kaj se je v svetu premaknilo, da se v zvezi z družbenimi premiki izpreminja odnos množic do starega šolskega sistema? V najkrajših orisih bi lahko nanizali te izpremembe z naslednjimi ugotovitvami: 1. Razvoj proizvajalnih sil in z njim povezani družbeni odnosi so se v poslednjem obdobju močno izpremenili. Klasične oblike kapitalizma in imperializma se umikajo oblikam državnega kapitalizma in pojavom socialističnih elementov v sodobni družbi. Na tem novem ekonomsko-družbenem stanju v svetu temelji tudi izgradnja naše notranje in zunanje politike. Tovariš Kardelj je izdelal v raznih razpravah (Nadaljevanje na 6. str.) Kaj in kako naj se učimo v naših šolah, kako bo vzgojen naš naraščaj — to so vprašanja, ki zanimajo slehernega delavca in ne le naše šolnike OB TARIFNEM SISTEMU V TOVARNI GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« Na račun skupnosti Iz sestavka »Namesto komandiram ja nekaterih, naj se uveljavijo socialistični odnosi«, objavljenega v zadnji številki našega lista, so bralci lahko razbrali, kaj vse zasenčuje uspehe delovnega kolektiva v Kidričevem. Pisec sestavka je le mimogrede omenil zgrešenost tarifne politike v podjetju. Presodil je namreč, da terja sistem nagrajevanja poseben del obravnave, ker po svoje osvetljuje lokalistične težnje vodstva podjetja do skupnosti in je veren odraz odnosov v kolektivu. Oglejmo si, v čem so nesmisli tarifne politike v Kidričevem, ter s čim so porušena osnovna načela nagrajevanja. Tarifni pravilnik Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem določa z osmim členom, da se plače obračunavajo »tudi po delovnem učinku, izmerjenem za celotno podjetje z ozirom na mesečni operativni plan«. Člen 20 pravilnika pa pravi: »Z ozirom na specifičnost tovarne glinice in aluminija se delovni učinek v smislu člena 8 tega pravilnika določa za vsa proizvodna mesta s primerjavo mesečnega operativnega plana proizvodnje, ta pa odgovarja planu podjetja za dobo marec—december 1955. Sorazmerno ž doseganjem mesečnega operativnega plana se določa odstotek v odnosu na tarifno postavko, ki se za dotični mesec izplača delovnemu kolektivu. V pravilniku o normah je razviden odstotek za izračun plač...» Operativni plan — skupinska norma Kolikor je doslej znano, lahko, na žalost, le Kidričevo hvali s tako edinstvenimi določili nagrajevanja, s tem da je operativni plan podjetja, ki se vsak mesec spreminja, obenem tudi že skupinska norma skorajda za ves se po- kolektiv. Kdorkoli vsaj malo pozna uredbe, načela nagrajevanja, normiranja bo takoj lahko spoznal, da v tem podjetju sploh ne moremo govoriti o nagrajevanju po delovnem učinku. Ce bi mesečni plan šteli za skupinsko normo ali preseg plana za preseganje skupinske norme, potem bi prišli do nesmisla, da imajo vsa naša podjetja uvedene norme za vsa delovna mesta, kajti vsako podjetje ima letni in mesečne operativne plane. In če bi bili ti plani že tudi kar delovne norme, čemu potlej izgubljajo strokovnjaki v številnih podjetjih toliko časa za uvajanje izkustvenih in tehničnih norm, za uvajanje akordov. Pravilnik o normah brez norm O nagrajevanju po delovnem učinku lahko govorimo le tedaj, (Nadaljevanje na 4. strani) PRED VOLITVAMI V SKUPŠČINO OKRAJNIH ZAVODOV ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Sindikalnim vodstvom in organizacijam! Pismo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dragi tovariši! V času od 1. do 15. februarja bodo volitve v skupščine okrajnih zavodov za socialno zavarovanje. Na teh volitvah bo izvoljeno nekaj tisoč delavcev in uslužbencev, ki bodo v imenu zavarovancev in kot njih predstavniki upravljali v socialnem zavarovanju. Izredno pomembne in odgovorne naloge, ki jih vrše samoupravni organi na tem važnem področju socialne zaščite nas opozarjajo na veliki družbeno političen pomen teh volitev. V doseženih uspehih povojnem Lani so v tovarni metalnih polizdelkov z Slovenski Bistrici povečali proizvodnjo za 10 %. Pogled v toplo valjarno. Ob stroju je predsednik sindikalne podružnice tovariš Franc Koren razdobju našega socialnega zavarovanja, v zelo razvitem obsegu, pravic in ravni gmotnih sredstev, ki jih daje družba na tem področju, se zrcalijo napredni, socialistični pogledi na vlogo in mesto socialnega zavarovanja v našem družbenem sistemu in veliki skrbi družbene skupnosti za varnost delovnih ljudi. Za uveljavljanje takšne politike je zelo važno, v kolikšni meri se razvijajo in krepc samoupravni organi v socialnem zavarovanju, na katere je družbena skupnost prenesla upravljanje te službe in koliko se na tem važnem družbenem področju uspešno uresničujejo demokratična načela samoupravljanja. Triletno delovanje samouprave, v kateri je aktivno sodelovalo na tisoče delavcev in ^uslužbencev, je potrdilo sposobnost naših deloVnih ljudi, da prevzamejo tudi na tem področju samostojno odločanje o svojih vsakdanjih zadevah in potrebah. Njihove izkušnje bodo vsekakor zelo koristne tudi za delo novo izvoljenih organov, v katere je res treba izvoliti ljudi dobro usposobljene za to pomembno družbeno delo. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije poziva sindikalne organizacije in njihova vodstva, naj v največji meri zastavijo svoj družbeni in politični ugled, da bodo volitve na ravni, ki ustreza mestu socialne in zdravstvene zaščite v naših družbenih razmerah. Posebno vazno je, da za to delo razvijejo svojo dejavnost občinski in okrajni sindikalni sveti, da bi pravilno usmerili dejavnost sindikalnih organizacij in dosegli sodelovanje z organi samouprave in organi oblasti, kakor tudi z organizacijami Socialistične zveze. Sindikalne organizacije so dolžne in vsestransko zainteresirane na tem, da pomagajo samoupravnim organom v predvolilni dejavnosti, kakor tudi v organizacijskih in tehničnih pripravah na volitve, v sklicevanju zborov zavarovancev, v določanju volilnih enot in števila delegatov, v organizaciji samih volitev itd. V pripravah in na samih volitvah v organe socialnega zavarovanja naj pride do izraza demokratičnost službe socialnega zavarovanja in njeno približevanje zavarovancem, dalje poročanje o delu samoupravnih organov, kakor tudi družbena kontrola zavarovancev in seznanjanje zavarovancev z njihovimi pravicami. Hkrati naj bo to vzpodbuda samoupravnim organom za zatiranje pojavov birokratizma, nehumanega odnosa do zavarovancev in kršenja njihovih pravic, kakor tudi za uveljavljanje ukrepov za socialistično vzgojo zavarovancev, za razvijanje njihove zavesti in varčnega odnosa do sredstev socialističnega zavarovanja. Pri vsem tem je lahko vloga sindikatov dragocena. Veliko pomoč sindikalnih organizacij pričakujemo v izbiri kadrov za nove člane samoupravnih organov, kajti od tega, kdo bo izvoljen v te organe, je v veliki meri odvisno uspešno uveljavljanje socialne in zdravstvene zaščite našega delavskega razreda v prihodnjem obdobju. Večje sodelovanje delavcev, strokovnih kadrov iz gospodarstva in ustanov, aktivnejše sodelovanje žena in predvsem skrb, da bo sestav v novi skupščini v celoti odgovarjal položaju gospodarstva dotičnega področja in stopnji razvoja socialnega zavarovanja — predstavlja posebno važne naloge le letoš- kadrov je danes mnogo njih volitev. Za izbiro več pogojev koi vcasin. v praKticni politični dejavnosti in vsakodnevni borbi za socialistično graditev, je zraslo mnogo sposobnih tovarišev, ki že z uspehom delujejo v samoupravnih organih. Vsestranska prizadevnost v pripravah in pri volitvah v organe socialnega zavarovanja je trenutno najvažnejše pereče opravilo Zveze sindikatov Jugoslavije. Beograd, 17. januarja 1956 Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije •DELAVSKA ENOTNOST« I Z N A S I H ORGANIZACIJ 27. JANUARJA 1956 ST. 5 OB OBČNEM ZBORU MARIBORSKEGA OKRAJNEGA SVETA KAJ NAS TIŠČI? pimo več blaga, ali pa imamo že toliko blaga, da lahko povišajmo plače. Ta ali velja prav tako aa Preteklo sredo, 18. januarja, je bil v Mariboru občni zbor mariborskega Okrajnega sindikalnega sveta, ki so se ga razen delegatov udeležili še predsednik Republiškega sveta sindikata tovariš Janko Rudolf, sekretar Okrajnega komiteja ZK tovariš Vladko Majhen in član tajništva RS tovariš Roman Albreht. Občnemu zboru je poročal predsednik sindikalnega sveta tov. Ivan Gorjup. V predsednikovem poročilu za- višino le od tega, če bodo plače sledimo med drugam podatek, da višje. To je zelo preprosto! Toda je vrednost industrijske proizvod- vmes je še en ALI, kakor je de-nje v mariborskem, okrajni pora- ja'l tovariš Janko na občnem zbo-sla lami za 5260 milijonov dinar- ru. In ta ati praivi: ali lahko ob jev ali za 7,1 odstotka. Ta števil- sedanjih možnostih znižamo cene ba, vzeta sarma zase, bi predstav- in da za isto količino denarja kalij ala že določen uspeh. Toda št e- ' “ ’' vitke govore tudi, da gre velik del na zvišanje cen (6 %) in da je bila proizvodnja večja le za 850 milijonov (L.lVo). Če te podatke soočimo še z enim, da je bilo namreč lani porabljenih, zia okrog 7 % več delovnih ur kot predlanskim, potem postanejo stvari že zaiskirbljnijoče. Krivični pa bi bili, če bi dejali, da velja to za vse kolektive mariborskega okraja. Precej kolektivov je, kjer so z veliko prizadevnost jo zvišali delovno storilnost in močno napredovali, No, in o teh zadevah se je sukal. razgovor na mariborskem občnem zboru. Za letos predvidevajo v mariborskem družbenem planu, da bo industrijska proizvodnja večja za 7 %>, delavcev bodo zaposlili okrog 400 več, ali 3,3 %. To kaže že na pozitiven odnos, torej na povečanje delovne storilnosti, kar pa bo treba šale uresničiti. Obenem pa predvidevajo po delovnih kolektivih, da bodo plače za .desetino večje kot lani. Če se bo to res zgodilo, potem si ne moremo obetati, da nam bo ob koncu leta kaj laže. Blaga bo, če se bodo predvidevanja mariborskega plana uresničila, le za 7 % več na trgu, denarja iz plač pa za 10%, kar pomeni, da bodo z več denarja lahko kupiM sorazmerno manj blaiga. Torej bo draginja še večja. Tak račun je zgrešen pa četudi nekateri mislijo, da je vse od- viti smo morali temelje našemu gospodarstvu in istočasno skladno z možnostmi in prilikami mislili na delovnega človeka, ki mu je vse to naanenjano — ne bi ponavljali že vsem znanih stvari. Saj smo tudii doslej večkrat slišali različna mnenja, kako bi si izboljšali gmotni položaj, še danes nekateri pravijo, da so investicije začetek in konec truda za višjo življenjsko raven. Spet so drugi, ki trdijo, da so samo investicije krive, da pri nas slabo živimo. Prvi in drugi gledajo na ta vprašanja le z enim očesom. Da nimajo prav, bodo občutili sedaj, ko omejujemo investicije, jih vsklajiujemo in ko se bo izkazalo, . . ° s bistvo naše »nove« gospodarske I S™ politike. Ob tem imamo opravka I S,'° ^ Pnu z dvema stvarema: z drugačno de- ^ w P • b* VSl' t®laT* litviio narod, dohodka in uspeš- f! blagajne so se nabirale nejšim gospodarjenjem, ki naj i V **** denaTJ'^ Šele. P°* nam da več kot doslej. Tisti, ki k? 90 Pomagali začetne misli, da smo šele sedaj spoznali, 1 l X nj"m sf da bi bilo konec koncev le dobre m^"h iLbir'“ - “j- sasr" ^ ijanjsko raven, zirva v zmoti. Na XT ” j . ... to simo mislili že takrat, ko smo ,a zadnjem sandikalnem se- s puško v roki preganjali obupa- j s*™®11 pa so sklenili, da bodo torje, na to smo mastili, ko smo Placevtah J>o 200 dinarjev prispev-sestavljiali petletni načrt, na to ! „ mesečno, tako da bo večja smo misliti ves ta čas. Vendar vsa- j mo'/tnos't dajanje posojil, ka stvar ob svojem času. Posta- ' Jože Fanfar OB OBČNIH ZBORIH OKRAJNIH SVETOV V GORICI, KRANJU IN MARIBORU Razveseljiv napredek (Nadaljevanje s 1. strani) Ijito prebolele te stvari in da se danes javljajo taki pojavi le še v posameznih primerih. V OSPREDJU EKONOMSKO SOCIALNI PROBLEMI Vsi trije občni zbori so postavili v ospredje ekonomske in socialne probleme, ki nastajajo v zvezi s spremembami v naši gospodarski politiki, jih temeljito družbeno analizirali ter odredili glavne smeri dela organizacije. V središču pozornosti je bila zlasti problematika proizvodnosti dela, ki je vsekakor osnovni in najsolidnejši pogoj za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi in za uspešen napredek gospodarstva, in tisti ekonomsko-so-cialni problemi, ki so tesno vezani s problematiko proizvodnosti: nagrajevanje delavcev, odpuščanje odvečnih delovnih moči, organizacija dela itd. Na občnih zborih je bilo ponovno zelo jasno in nedvomisel-no povedano, da je temeljni, izhodiščni, odločilni prvi pogoj za uspešno povečevanje produktivnosti dela — nagrajevanje po delu. Samo kadar bo vsak delavec povsem jasno vedel, da bo za boljše in več dela prejel večjo plačo, bo sam od sebe skrbel za to, da bo čimveč napravil, da bodo njegovi proizvodi čim boljši, to se pravi, razvil se mu bo tisti ekonomski interes, ki je v pogojih družbenega upravljanja, poleg proizvajalnih sredstev samih, edina solidna, napredna gibalna sila. Zato je dosledna izvedba nagrajevanja po delu danes najvažnejši imperativ za naše gospodarstvo, ne samo s stališča produktivnosti dela, ampak tudi 5 stališča krepitve dejanskih so-:ialističnih ekonomskih odnosov med ljudmi. PLAČNI SISTEM Opaziti je, da so organizacije sindikatov doslej posvečale več pozornosti proučevanju in kritiki plačnega mehanizma, to je proučevanju in kritiki pravnih predpisov, uredb, določil, prizadevajoč si po svojih močeh pomagati ta mehanizem izpopolniti, manj pa so se praktično zavzemale za uveljavljanje posameznih načel nagrajevanja v praktičnem plačevanju, čeprav so tudi to seveda delale. Na osnovi te ugotovitve kaže t-ot da so si organizacije obetale, da je rfostodno nagrajevanje po delu odvisno zgolj Ije od pozitivnih pravnih predpisov in da je moči take predpise v kratkem tako izdelati, da jih ne bo mogel nihče izigravati. Praktična tarifna politika pa je pokazala, da je uvajanje nagrajevanja po delu predvsem družbeno-ekonomski proces, v katerem je treba zlasti zlomiti takemu načinu nagrajevanja nenaklonjena naziranja kot so birokratski formalizem, uravnilovka, privilegaštvo, egoizem in špekulacija itd., kajti ljudje s takimi pojmovanji najčešče maličijo duha pravnih predpisov zato, da ugode svojim ekonomskim ambicijam. Taki ljudje, ne pa uredbe," povzročajo danes glavne težave pri doslednem uvajanju plačevanja po delu. Človeku ni treba biti poseben ekonomski strokovnjak, da lahko razume, kako škodljive so mahinacije v zvezi s špekulativnim povečevanjem plačnih fondov (zaposlovanje prekomernega števila delavcev v tovarnah, papirnato poviševanje kvalifikacij, namerno odrejanje nenormalno nizkih norm itd.); kako kvarno je samovoljno odrejanje zgornje meje za individualno prekoračevanje norm (10 %) in poviševanje individualnih norm samo najboljšim delavcem; kako nevarno je dodeljevanje premij brez ekonomskih meril itd., kar vse počno nekateri ljudje v našem gospodarstvu. Vsak ekonomski laik, ki je vsaj en sam dan živel od dela svojih rok ve, da je tako početje ekonomsko kvarno. Zanimivo pa je, da se ljudje, ki počno take stvari v gospodarstvu, dosledno skrivajo za uredbe, češ s predpisom ni določeno, uredba stvari ne regulira, oziroma opravičujejo svoje početje s tem, češ saj je v skladu S predpisom, saj ne nasprotuje določilom uredbe in podobno. Kako pa je tako ravnanje v skladu z družbeno ekonomskimi težnjami in z načeli naše plačilne politike, o tem taki ljudje ne razmišljajo, ampak Cesto pravijo, da sta politika in gospodarstvo dve med saboj neodvisni zadevi. Zaradi takih pojavov bodo morale sindikalne organizacije posvetiti več skrbi temu, da se kar v praktičnem plačevanju bolj kot doslej uveljavijo socialistična načela nagrajevanja, kajti nobena obstoječa uredba takega načina nagrajevanja ne onemogoča in se bodo morale zato odločneje in dosledneje kot doslej spoprijeti s tistimi ljudmi, njihovimi nazori in njihovo gospodarsko prakso, ki povzročajo uvedbi takega plačevanja težave. S tem pa seveda ni rečeno, naj bi sindikalne organizacije pustile vnemar prizadevanja za izpopolnitev mehanizma tarifne politike. Nasprotno, prispevki sindikalnih organizacij k temu delu bodo tem tehtnejši in zrelejši, čim več izkušenj si bodo organizacije pridobile v praktični skrbi za neposredno uveljavljanje plačevanja po delu kar konkretno v gospodarskih organizacijah. (Nadaljevanje prihodnjič) * V vodmji, nam to ne dovoljuje, da bi šli hitreje naprej. To nas tišči, tu mas čevelj žuli. Razen tega pa je biiia še delitev narodnega dohodka sila napeta An je, hočeš nočeš. morala biti taka. Vprašanje zase je, kako bo s tem odpuščanjem delavcev iz tovarn, o čemer je zadin je čase veliko slišati. Bržčas od tega ne bo dosti. Vsaj v celoti vzeto ne, saj se predvideva celo, da bo zaposlenih letos nekaj več ljudi kot lani. Veliko bolj gre za določen premik, da se v tovarnah rešijo tistih., ki so jih doslej držali le zavoljo plačnega sklada. Vsekakor je treba ob tem videti v prvi vrsti človeka, ne pa pozabiti, da so zakoni, denarno blagovnih odnosov neizprosni. Tisti, ki je nediscipliniran, ki mu je tovarne in delo v njej deveta brigia, naj si poišče delo drugje. Ne moremo in ne smemo pa se pregovarjati in sklepati o tem, da bomo izločili v prvi vrsti poročene žene, kot je predlagalo nekaj delegatov na občnem zboru. Postopek ob odpuščan ju delavcev je sedaj resda enostavnejši, toda v podjetju je sindikat, je organizacija Zveze komunistov, ki jima ne sme biti vseeno, kakšno politiko vodijo v podjetju in koga odpuščajo. Bodimo si še z nečim na jasnem! Doslej smo dostikrat napravili na silo iz človeka skorajda zločinca, brž ko smo ugotovili, da nam na tem in tem delovnem mestu ni več potreben ter smo ga hoteli odpustiti samo zia*-to, ker je postal ekonomsko od več. Takemu smo naprtili vse mogoče grehe ter mu onemogočili, da bi dobil delo drugod. Vzeli smo mu pravico na socialne dajatve za časa nezaposlenosti in pritjsniti smo mu pečat, ki se ga zlahka ni znebil. Povejmo sedaj človeku jasno, kako stoje stvari, ne pa da brskamo po njegovi preteklosti samo zato, da bi se ga znebili. Človek je torej na prvem mestu, zanj boj zia produktivnost, ekonomika pa zahteva svoje Ko smo že pri mariborskem občnem zboru, bi povedal še eno. Poročila so brali debele tri' ure in lahko si predstavljate, da je to le malce prehuda, pia najsi bo še tako tehtna. Nekdo je hudomušno priipommal1, da bi morali izvoliti še komisijo, ki naj bi ugotovila stopnjo utrujenosti delegat tov ... Sicer pa moramo po poročilih in razpravi' sodeč reči, da so opravile sindikalne organizacije mariborskega okraja veliko delo, če se spomiraiimo le tarifnih pravilnikov in lanskih težav ob naraščanju cen Ob takih priložnostih smo zasledili na političnem torišču dostikrat le sindikalne odbornike, ki so si večkrat osamljeni v boju za socialistična načela zaslužili vse n rimanje kljub slabostim, ki jih še srečujemo. VLADO Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA ŽELEZNIČARJEV SLOVENIJE Sindikat naj bo sila ki odpira novim pokolenjem pot v bodočnost Pretekli petek je bil v Ljubljani občni zbor Republiškega odbora sindikata železničarjev. Občnega zbora so se udeležiti član Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Ramam Albreht, zvezni ljudski poslanec Avgust Jaizbinšek, tajnik sindikata železničarjev Jugoslavije tov. Rade Vučkovič, predsednik Republiškega odbora železničarjev Hrvatske tov. Janič in drugi gostje. Pravočasni prevoz blaga in potnikov je velikega pomena za naš gospodarski razvoj. Kljub zastarelemu voznemu parku, pomanjkanju vagonov, lokomotiv in slabim programom so železničarji svojo nalogo zadovoljivo opravili. Rezultati delavskega upravljanja v železniških kolektivih nam kažejo, da je bil lansko leto storjen precejšen korak naprej. To vidimo v živahnih razpravah in zanimanjih o gospodarskem stanju podjetja, kakor tudi v izvršitvi letnih planskih nalog. Kolektivi, ki so tesno sodelovali z delavskim svetom so dosegli uspehe in so Laže reševali težave. Zlasti so se izkazali delavski sveti v ljubljansko kurilnici, na ljutomerski, mariborski in goriški postaji, v delavnici »Boris Kidrič« v Mariboru in še drugod. Delavski svet mariborske kurilnice pa se ne more pohvaliti z delom. Lani niso osem mesecev čutili potrebe, da bi se vsaj enkrat sešli. Tudi sindikalna organizacija, komunisti, upravni odbor An vodstvo podjetja se niso dosti zmenili zanje. Nesreče 'im zamude, to sta dve stvari, ki tarejo železničarje najmanj toliko kot nas potnike in kolektive, ki so odvisni od železniškega prometa. Lani je bilo 760 iztirjanj samo pri premikih, poškodovanih ali uničenih 135 vozil, 143-krat se je vlak utrg1?''. škoda na progah, vozilih in blagu je Med samo vožnjo v potniškem kn tovornem prometu je bilo lani 26.248 ur zamud. Skupna škoda zaradi tega znaša okoli 150 milijonov dinarjev. Smrtnih nesreč je bilo lani 23, težjih in lažjih poškodb 3740. Zaradi nesreč in bolezni je bilo izgubljenih 325.434 delovnih dni. Zakaj vse to? Železničarji pravijo: preobremenjenost prog in vagonov, utrujenost zaradi prekomerne službe. Na progi Celje—-Maribor vozi vsak dan 26 parov vlakov in imajo čuvaji turnus 24/24 ur. Človek mora torej vzdržati v službi neprenehoma 24 ur. Pravijo, da je nezgodam delno kriva tudi slaba izbira ljudi in premajhno poznanje predpisov. Zato so delegati pred lagali, da naj pri zdravniškem pregledu kandidatov uvedejo še obvezen psihološki pregled. Nadalje naj prouči na seminarjih vzroke nesreč tudi celoten kolektiv in naj se poostri kriterij pri polaganju izpitov. Občni zbor priporoča, naj bi ustanovili organe higiensko-tehnične zaščite. Tako vidimo, da uprava Železniškega transportnega podjetja v Ljubl jani kot eno največjih podjetij še nima higiensko-tehn ič-no usposobljenih ljudi. In še kaže izdelati nov pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti, urediti delovni čas in nadurno delo itd. Zaradi prevelikega števila obolenj plačujejo marsikatera. železniška podjetja še dodatni prispevek za socialno zavarovanje. Lan} je bilo za higiensko-teh-nično zaščito določenih 10 milijonov dinarjev, še tega niso izkoristili, s čimer si niso pridobili posebno velike slave. Pred sindikalno organizacijo železničarjev pa stoji važna naloga uvajanja mladih kadrov v železniško službo. Sindikat naj bo tista sila, ki bo novi generaciji ^ivguu, »viJMaiu i n u ‘ JV. . uoiu o'iu, m»vi zjnašaila 59 milijonov dinarjev. I odprl pot v bodočnost. ZA INVALIDA NI MESTA? Ko razmišljam ob zgodbi invalida Draga Rističa iz Kranja, se nehote spomnim na besede, ki jih je zapisal Tomaž Linhart v »Zupanovi Micki«.. Takole pravi: »Vidiš, ne zna vsaki z gospodo inu s temi šribarji v cerkev hoditi. Kader bo dober s tebo, al kader mo boš kaj prinesel, postavim eno tele ali kaj taciga, bo tako priluden inu ponižen; tistikrat bo tudi tebi jezik tekel, koker de bi ga bil namazal. Kader boš pak kako prepirungo al zdražbo imel. bo vse drugači: on te bo sukal, on te bo zvijal, de ti bo beseda v ustih otrpneta.« Njegova zgodba pa je takale: Prvega novembra lani je prevzelo založniško podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju pod svojo streho osnovna in obratna sredstva obrtnega podjetja Fotoservis. Preklic sindikalnih knjižic SMS,”*čls^t^en^ga Sindikalni knjižici sta izgubila in ju ! pa še komercialne fotografije. proglašata za neveljavni: Franc Knafelc, | Bivši upravnik Fotoservisa je do-zelezostrugar (štev. sind. knjižice 134316), l,t „„ 1 , . in Ivan Plank, modelni mizar, oba v Že- j ™ delo fotoreporterja, eno asluz- pa je ostal učenec v prekvalifikaciji, 80°to vojaški vojni invalid Drago Ristič. Ta je doslej dobival štipendij* Glavnega odbora ZVI, da bi se prekvalificiral in se usposobil z& fotografa. Ko so Fotoservis li\ kvidirali, je opravil pomočniški izpit za kvalificiranega fotografa-Zadnjih štirinajst dni decembra je bil na rednem letnem dopustu-ob koncu leta pa so mu odpovedali, češ da je njegovo delovno mesto ukinjeno. Ristič je ostal brez dela, honorarno pa so zaposlili nekoga, ki že tako dela pri Projektu. Kaj pa predpisi? Ristič ima prekvalifikacijsko pogodbo in tudi uredba govori o tem, da ima učenec pravico biti še šest meseceo zaposlen tam, kjer se je učil. Je, Ristič morda izjema? Zakaj zanj ti predpisi ne veljajo? Morda zato-ker je invalid? Prav bi bilo, če bi se delavski svet podjetja Gorenjski tisk zamislil nad tetn-.kakšen odnos ima do invalidov narodnoosvobodilne borbe. In kaj lezarni Store. , - -----,------r~ j— —™ pravi k temu 'sindikalna podruž- i benko so odpustili, problem zase niča? Stane Bobek OB ROBU DOGODKOV OB PROGLASITVI NEODVISNOSTI SUDANA NAJMLAJŠA REPUBLIKA Na novega leta dan je na nekdanji palači britanskega guvernerja v Kartumu zaplapolala modro-zeleno-rumena sudanska zastava in oznanila svetu rojstvo neodvisne republike Sudana, šeste neodvisne afriške države. S proglasitvijo neodvisnosti Sudana je bila razbita kolonialna fronta v Afriki; okrepile so se nacionalno-osvobodilne sile Afrike in kolonializem je doživel nov poraz. Sudan (arabsko Bilad es Sudan: dežela črncev) je velika afriška dežela. Meri 2,505.700 kvadratnih kilometrov (desetkrat več kot Jugoslavija). In Ima le devet milijonov prebivalcev. V severnem delu Sudana žive Arabci, v južnem črnci. Arabcev je 54 '/o. Sudan meji na tri neodvisne afriške države (Libijo, Egipt in Etiopijo) in na štiri kolonialne dežele (Kenijo, Ugando, Belgijski Kop go ln Francosko ekvatorialno Afriko). Glavno mesto Sudana le Kartum. Ogromne predele Sudana pokriva pustinja. Komaj 0,5 ”/« zemlje je obdelane. Veliko je travnikov (9,6«/,) in gozdov (37,6 •/•). Zemlja, ki je obdelana je Izredno plodna, posebno med Belim in Modrim Nilom. Goje bombaž (glavno Izvozno blago), pšenico, sorgo Itd. Živinoreja je močno razvita; leta 1948 je bilo v Sudanu 3,500.800 glav goveje živine, 10 milijonov ovac in koz, poldrugi milijon velblodov; meso Izvažajo. O Industriji ln rudarstvu skoraj ne moremo govoriti. Dežela je še neraziskana; strokovnjaki trde. da skriva v svojih nedrih veliko dragocenih rud. V Sudanu so pred mnogimi stoletji vladali egiptovski faraoni. V prvih desetletjih devetnajstega stoletja je deželi vladal turški podkralj v Egiptu Mohamed Ali. Turki so vladali v Sudanu skoro 60 let. Medtem so sc tudi evropske velesile začele zanimati za ta del sveta. Najprej se je poizkušala utrditi v Sudanu Franclja, kmalu pa jo je Izpodrinila Anglija. Angleži so že 1844. leta ustanovili v Sudanu svojo prvo trgovsko družbo. Ko so 1869. leta zgradili Sueški prekop, so Angleži začeli resneje prodirati v Egipt in od tam v Sudan. Sudanci so se večkrat upirali Turkom in Angležem. Znana je Mahdljeva vstaja, po kateri je bil Sudan osem let neodvisen. Ob koncu preteklega stoletja so Britanci Sudan zavzeli. Vodil Jih je lord Kitchener, ki Je postal prvi angleški guverner Sudana. V bojih okrog Kartuma in Fašode je padlo več deset-tlsoč Sudancev. Leta 1899 so oklicali Sudan za anglo-egiptovski kondominij. Sudanci so se potem še večkrat uprli. Znani so upori leta 1914 ln 1919. Anglo-cglptovska pogodba iz leta 1936 na osnovi katere je dobil Egipt formalno neodvisnost, določa tudi. da bo Sudan kondominij (skupna uprava) Velike Britanije ln Egipta do 1956. leta. Po drugi svetovni vojni se je v Sudanu močno okrepilo nacionalno gibanje. Nastali sta dve politični struji: ena se je zavzemala za neodvisnost, druga za priključitev Egiptu. Prva je bila močno razširjena na črnskem Jugu, kjer so samostojno vladali Angleži, druga pa na arabskem severu. Angleži, ki so uvideli, da stare obliko njihovega kolonializma propadajo In da so dnevi kondominija šteti, so bili bolj naklonjeni tistim silam, ki so zahtevale neodvisnost. Upali so, da bodo v formalno neodvisnemu Sudanu, ki bi mu načelovali njihovi prijatelji, laže ohranili svoje pozicije. Egipčani pa so podpirali tiste sudanske sile, ki so se zavzemale za priključitev k Egiptu. Leta 1947 so v Sudanu volili prvo zakonodajno skupščino. Večino je do bila Fronta neodvisnosti. Unionistična stranka (proegipčanska) je bojkotirala. Medtem je Egipt vedno bolj odločno nastopal proti angleški vladavini v Suezu in Sudanu. Leta 1951 je egiptovska vlada odpovedala sporazum iz 1936. leta. Kralj Faruk se je proglasil za kralja Sudana. Kazalo jo že, da bodo Sudanci dobili novega gospodarja. Kolo zgodovine pa se je drugače obrnilo. Leta 1953 je v Egiptu zmagala revolucija. Nova egiptovska vlada je prisilila Angleže da so se umaknili iz Sueza. Obenem sta se vladi Anglije ln Egipta sporazumeli, da bodo lahko Sudanci sami (najkasneje do 1956 leta) odločili o svoji usodi. Prepustili sta jim dve možnosti — združitev z Egiptom ali neodvisnost. Nekaj mesecev kasneje so bile v Sudanu prve parlamentarne volitve. Zmagala je Unionistična stranka, ki jo je vodil Ismall El Azhari. sedanji predsednik vlade. Dobila je 50 po- slancev, Fronta neodvisnosti pa 1® 23. Vlado je sestavil El Azhari. . Itezuitati valitev so vznemiril Črnski Jug, ki je bil vedno bolj al1 manj hud nasprotnik arabskega S®* vera. Nezadovoljni so bili tudi A#' glezl, ki so ocenjevali zmago Unio-nlstične stranke kot svoj poraz 1® egiptovski uspeh. V Sudanu so 1*' bruhnili nemiri. Južni Sudan je zelo zaostal. S®' verni je naprednejši. Na Severu J® kmetijstvo močno razvito, na Jugi izredno primitivno. Gospodarski i®' teresi povezujejo Severni Sudan * Egiptom. Predvsem reka Nil. Brež Nila ne bi bilo Egipta in Sudan®* Nil lahko spremeni sudanske in egiP' tovske puščave v plodna področja* Zato ni čudno, če so se mnogi Sudanci zavzemali za združitev z EgiP' toni. Trdili so (in še trde), da i>° Sudan le v skupnosti z Egiptom premagal zaostalost. Na Jugu o tem »® mislijo veliko. Tradicionalno sovraštvo do Severa in Arabcev je včasih močnejše kot so skupni interesi. T® sovraštvo že dolga leta izkoriščaj® Angleži. Tudi tokrat so ga hoteli •*' koristiti. Vsa zadnja leta se je Jug uplr*1 vladi v Kartumu. Največji upor le. bil lansko jesen, ko so uporni čm®1 pobili več sto predstavnikov Severa* Nevarnost, da bi se Južni Sudan i®! cil od Severnega Sudana in progi a6*1 svojo državo (to bi seveda Angleže®* ilstlčna godilo), je bila vedno večja. Vodi* volitve Unionistične stranke El Azhari Jf spoznal to nevarnost, zato - je hote* pridobiti svojo stranko, da bi se odločila za neodvisnost. Tedaj so *® uprli voditelji Unionistične stranke* El A zh arij a Je skupina unionistov* ki niso hotli zavreči svojih načrtov za združitev z Egiptom, celo izklj®' čila iz stranke. Vodja te skupine V, bil Mnhamed Nuredin. Po nekaj tednih dvoboja Azhari : Nuredin El Azhari zmagal. Spet je pos**, predsednik Unionistične stranke. je podprla njegov program shdansk® neodvisnosti. Anglo-egiptovski sporazum, ki 6® ga sklenili 1953 leta, določa, da m®' rajo leta 1956 izvoliti v Sudan® ustanodajno skupščino, ki bo odloča** o usodi dežele, El Azhari je 16. gnsta 1555 leta sklical sudanski Paf lament. ki je sklenil, da se moral® angleške in egiptovske čete v devetdesetih dneh umakniti Iz Sudan®' Parlament je odklonil določila anz*® P O DOMOVINI UTRINEK IZ DELU IN TEŽAV MARIBORSKE LIVARNE Ali ne diši po...? Po čem? Monopolizem? Zakaj? Nočejo jim podeliti najpotrebnejšega elektrolitskega bakra, potrebnega za običajno obratovanje To je torej Mariborska livarna. Kup starih poslopij. Noč tovarniškega ni videti in težko bi uganil, kaj je stanovanjska hiša, kaj upravno poslopje in kaj delavnica ali skladišče. Dvorišče je čisto in snažno in spomladi bodo cvetele cvetlične grede. Nekoliko dalje so kupi odpadkov. Med njimi tu in tam zablešči zdatobarvna medenina ali baker. Tega kolektiv oblikuje v dragoceno vlečeno medenino, armature, instalacijske cevi, kremaste odlitke in slično tako iskano blago doma in zunaj po svetu. Kolektiv ne bi mogel reči, da je številen. Majhen pa tudi ni. 650 delavcev in delavk, uslužbencev in uslužbenk si prizadeva, kljub dokaj težkim pogojem, da stisne iz odpadnega materiala čim več in čim bolje. Bili so med p.r-yimi, ki so za svoje proizvode pričeli izkoriščati odpadke barvnih kovin in tudi danes te odpadke v celoti uporabljajo. Vendar brez dodajanja osvežujočega materiala, to Je elektrobtmega bakra, ne morejo izdelati dobrih proizvodov. | toda zakaj tak postopek pri ! dodeljevanju bakra, še poseke!. : ker gre v primeru Mariborske 1A- TAKO JE PRAV Že nekaj let z zadovoljstvom ugotavljamo, da so občni zbori sindikata kemičnih delavcev Slovenije med najboljšimi. Tudi ob letošnjem lahko to ugotovimo, saj je prekosil celo vsa pričakovanja. Skrbno sestavljena poročila, osvetljena z mnogimi podatki in primeri ter kritična uvi u atu- , - , , * , . , - Doslej je še nekako šlo, kolek- varne za manjše količine? Kar po- , ocena dela v preteklem letu, so tiv, ki si je nabrali velikih izku- glejmo, kako so to storili dali zborovalcem dovolj možnosti, šernj veliko doprinaša skupnosti. ' Združenje rudnikov, topilnic dla P°y®do svoje pripombe m to, Njegov bruto produkt je znašal v in predelovalne industrije barva- ^ar mislijo. To so v izredni živali-letih 1953, 19554 in 1955 točno nih kovin Jugoslavije je sklicalo ,n'1 razpravitudi storili. Pri tem so 5.760.378,094 dinarjev, od tega so sestanek za delitev bakra 20. 12. 1 P°kazali široko gospodarsko in odvedli skupnosti v teh letih 1955. leta Sestanka se je udeležil družbeno politično znanje, 2.814,917,010 dinarjev. To n® majih- zastopnik livarne. Toda, ker ni Uspešno delo tega sindikata je na reč. Seveda pa teh uspe- bilo zastopnika barskega rudnika, vsekakor znatna zasluga njegove-hov kolektiv ne more doseči brez ni Združenje dokončno ničesar republiškega vodstva. Odlika najpotrebnejše količine elektrolit- odločilo. Zastopnik livarne je zato tega vodstva, ki se po svoji deškega bakra. S tem pa so nastale drugi dan še opravil razne oprav- javnosti uvršča med najboljše težave že v preteklem letu. Kajti ke in se vrnil v Maribor. In glej republiške odbore, je v zavesti Združenje rudnikov, topilnic in čudo. Nekaj tovarišev je že 20. 12. velike odgovornosti do svojega predelovalne industrije barvanih 1955 odkrilo zastopnika rudnika članstva. Čvrsta povezanost z kovin Jugoslavije zahteve kolek- Bora v neki kavarni. Lepo so se osnovnimi organizacijami in stro-tiva po bakru vedno zavrača in zmenili in drugi dan 21. 12. 1955 kovnimi vodstvi ter ustreznimi letos sploh ni dodelila bakra li- razdelili baker med seboj, ne da odseki trgovinske zbornice je nevarni. Morda so zato globlji vzro- bi povabili stalnega zastopnika li- dvorano prispevala k uspehom ki. Toda bolj kot jih iščeš, teže varne, ki je bil v Beogradu. znaten delež. jih najdeš in vse bolj se vsiljuje Ne sa-mo to. Na sestanku srnine , Predsedstvo RO kemičnih de- grda misel, da. gre za to, da bi iz- ■ . » . ", 1 lavcev deluje kot enota in se lo- rinili to prizade™« podjetje iz CTmMIšEiSTi”SS fc «=™ b„z ekšanj. tudi najtežjih konkurence. Proizvodnost kolektiva je namreč večja kot v ostalih utr jure mtiiLiitmprsuvci n- - . , sličnih podjetjih, večja tudi kot v W * toz^ Stične^pojave Tnbraz" oklevanja novem, sodobno urejenem Svetoza- ^»d^t^ozar^Toda „bso(]j ^pravilnosti in slabosti, če se pojavilo v kakem kolektivu, ter mu vztrajno pomaga, da jih odpravi. revu kar pa je razumljivo, ken-r" v Zrapisniku s sestanka 21. 12. 1955 si taki kolektivi še nabirajo izkušenj. OB VOLITVAH V SKUPŠČINO SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Temeljite priprave v Konjicah Rriprave za volitve v skupščino social- | izbiro kandidatov oziroma novih Članov zavarovanja v konjiški okolici dokaj skupščine. Takoj zatem bodo širši sestanki < --0-» --- dobro potekajo. Pretekli teden so o tem zavarovancev po volilnih enotah in po ka-T od nji©ga pričakupe Sikllpnosit, fA, r,.«— 1 ‘. 11 _ _ — »ti i.trrcnAffO nnhnr, lr.« _.11 . i "1. 1 , • 1 1 1 . .1 , _ 1 ‘ L J_71" ] _ . _ 1 . i , i i in 50. 12. 1955 o tem ni ne duha ne sluha. Ne, to res ni način in brez potrebe se zavira delo kolektiva, ki je doslej storil vse, da kar najkoristneje izkoristi dragocene barvne kovine. Pri tem je vselej razumel, da ni mogoče oddvojiti zadostnih sredstev za rekonstrukcijo obrata. Doslej je spravil sicer pod streho novo poslopje. Toda če zaradi takega postopka Združenja kolektiv ne bo mogel uresničiti Razpravljali na seji izvršnega odbora krajevne skupščine socialnega zavarovanja, kmalu zatem pa še odborniki sindikalnega sveta. V teh dneh se bo sestala še posebna komisija, ki bo določila volilne enote, po-kg tega pa bo tudi skrbela za temeljite tehnične, kadrovske in politične priprave. Za novo skupščino je predvideno, da bo Štela okoli 23 članov, ki bodo izvoljeni j mnoga. A-aio doqo v ivonjican in okoiici k od približno 2900 zaposlenih delavcev in j sodelovanju pritegnili tudi odbornike teh uslužbencev ter nekaj nad 900 osebnih in • ‘--------- 1— družinskih ter invalidskih upokojencev. Po podjetjih, na katerih bodo poleg ostalih nalog potrdili tudi kandidatne liste in postavili volilne odbore. Poleg sindikalnih podružnic, na katerih bo ležalo osnovno breme Vseh priprav, bodo tu morale pomagati še organizacije ZK v podjetjih in SZDL, saj bodo same volilne priprave dokaj važna politična naloga. Zato bodo v Konjicah in okolici k tudii' tega poslopja ne bodo dokončali. S preselilivi jo enega dela tovarne v novo poslopje,, se bodo vsa-j do. neke mere razbremenili res težkih pogojev dela- Tega pa sii želi ves kolektiv in upa, da bo vodstvo livarne z vso upornostjo rešilo tudii to vprašanje, ki po podatkih pride en upokojenec na pridno tri zaposlene. Če pa k vsem tem Prištejemo še njihove družinske člane, ki bivajo socialno m zdravstveno zaščito, P°tem lahko trdimo, da njihovo število Presega polovico vsega prebivalstva se-je konjiške občine, ki šteje blizu 18.000 t»di. Tu še niso všteti tisti, ki dobivajo r®dne ali občasne podpore. Skupščina bo imela dokaj odgovorno saj bo odločala o pravilni uporabi Sredstev, ki jih naša skupnost daje v te kamene. Samo na konjiškem področju, ki bna samo nekatere dajatve, gredo te številke letno v nekaj desetin milijonov, za . ~~ —- --------- .U,uiu,aujt » katere zavarovancem prav gotovo ne more Kočevju je na seji, dne 16. januarja 1956 biti vseeno, kako jih bodo uporabljali, j odločila: Prav zaradi tega so odborniki sindikalnega 1* Volitve v skupščino Okrajnega za-s^eta predlagali podružnicam, naj dobro voc\a ^ socialno zavarovanje v Kočevju 111 temeljito premislijo, kakšne ljudi bodo j sc izvedejo dne 18. in 19. februarja 1956. tle in izvolile, saj bo od njih od- \ Določijo se sledeče volilne enote: darili. Priporočali ' a) Rudnik r forumov, kar naf omogoči res vsestransko, krivdi Iijpdi, ki gledajo le Svoje politične in kadrovske priprave ter žago- j OZike koristi, ogroža koristi fcolek-tovi dober uspeh. L V. I trsa im pse skupnosti. IZVLEČEK iz odločbe komisije za izvedbo volitev v skupščino zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju Komisija za izvedbo volitev v skup-šem0 Zavoda za socialno zavarovanje v Predlagale m izvorne, saj uu ujm vu- . Jisno, kako bodo gospodarili. Priporočali gu.dnRk rjavega premoga v Kočevju, 50 jim dalje se, naj bi tiste, ki so se v | lekstllana — tovarna sukna v Ko- * j - - 7 ——j "•» note, jv j av »c * i v ---— - v adujjh treh letih pri tem delu dobro izka- j cevJu» spet kandidirali, saj imajo iz tega ! x .c) kmetijsko gozdarsko podjetje v Ko-Področja le že določene izkušnje ki so za - Pravilno vodenje in upravljanje nrav tako 1 , Q Prza,v.no posestvo »Snežnik«, Kočev-bujno potrebne. ska Reka, kjer se volitve opravijo po de- sk„pS^nokaloLSlVneegabeza™rnnia ! ^Prevozniško podjetje »Avb* Kočev- fe T tem° tedbiu °š^rša ^to^etovarda§ vsega W ° »Pravijo po delegatih, »ktiva v Konjicah, Zrečah, Ločlh in ®v i 1 Kljur.avmcarstvo KTčevje, Vitanju, kar naj bi omogočilo, seznaniti! Knčfl JT- k P°&et,e >TrF.»promet<, res vodilni aktiv iz podružnic o vlogi so! kfCT “ Tohtve °Pravlfo P° de- iimnpSr!kaz?tr™7teiiIkah0oggromnfasreda-| volitve tora™8 *G^<’ kočeTie' kier se zadnja ILzazdrav- ! ^TvT^ce^ToLO Kočevje, jer se volitve onravirn nn rlplhiratik otroške doklade, pokojnine itd. Q^°ka osvetlitev vseh teh vprašanj in I j) C)k ra in i° in d Iti • °al°g bo tudi najbolj omogočila pravilno | kjer U odb,°f v Kočevju, po delegatih, , .— —j---—i odbor v Koč se volitve opravijo po delegatih, k) Društvo upokojencev, kjer se volitve opravijo po delegatih, l) Občinski ljudski odbor Ribnica, kjer se volitve opravijo po delegatih, m) Med zadružno lesno industrijsko podjetje, Ribnica, n) Občinski ljudski odbor Sodražica, kjer se volitve opravijo po delegatih, o) Občinski ljudski odbor Draga-LoŠki potok, kjer se volitve opravijo po delegatih, p) Občinska ljudska odbora Lašče in Doprepolje z voliščem v Velikih Laščah, kjer se volitve opravijo po delegatih, r) Gradbeno podjetje »Zidar«, Kočevje. Podjetja in ustanove, ki so v prednjem odstavku navedene kot volilne enote, so odgovorne za pravilno izvedbo volitev. ;.%v« . .v.. . .V.V.V.V.V.V, .. .v v/.v.v.v.v.v.v.v.^ ................... ...... *•*«*»*«*» • • • e • o. ...... ••««.. • ' .......o.«....*« • •». .••#••••••• »J !•••%%*........ Xv.v vXv2 UVŽAV 57 % kriminala zakrivi alkohol. — 90% nečloveškega ravnanja z otroci zagreše alkoholiki ali njihovi potomci. RAZGOVORI O LITIJSKI KOMUNI Prvi sadovi (Nadaljevanje ira j s.°. plebiscitu. Dne 19. decem-Progi.-,, ^javil, da bo parlament sam je >-,11 neodvisnost Sudana in da Plebiscit nepotreben. je to Izjavil, se je El Az-^°lltU«i bo po koristno, ko hočejo obvarovati ®*f, ver^tnosti potrebno v murnove šole pred sedanjimi po- ??c+ems sam slste™ S0Jftva teme" manjkljivostmi, vendarle bistvo hfejše izprememti. Osnovne za-reforme ne more obstati na tem, htev?’ k' se postavljajo bodoce-da bomo večno odpravljali sla- mu solstvu’ pa bl blle nasiedTye' bosti. Škodljivost takega ravna- j Sole morajo postati bolj nja nam je dokazala, praksa po- kakor so bile doslej — družbene slednjih let, ko smo iz leta v leto ustanove. Kako bomo to dosegli? popravljali in krpali šolski me- Najprej na ta način, da bomo v hanizem. Dokaj razširjena je tudi njih učili in vzgajali ljudi hkrati teorija, da mora psihologija od- za delo in upravljanje. Drugič, ločati o usodi vašega reformira- § tem, da bomo spopolnjevali nega šolstva. Ni dvoma, da ne bomo smeli zanemarjati znanstvenih dognanj iz psihologije, vendar je res, da jo moramo postaviti na pravo mesto. Njen vpliv se mora, kakor povsod na svetu uveljaviti navznoter šole, v razredih, pri pouku in vzgoji, v odnosih med vzgojitelji in učenci. Pedagogika in psihologija ne moreta samostojno postavljati družbenih ciljev, marveč lahko samo pomagata in olajšujeta do-sezanje teh ciljev. Zaradi tega družbeno upravljanje šolskih od- stvoval in užival osebno zado-borov, katerih osnovna naloga je voljstvo? Trdim, da dve stvari: ravno v tem, da nenehno skrbe , _ . . , ,, , ... . , ... : a) Sposobni smo ga družbeno za to, da sole ne bodo izgubile U £ .. našo stvarnost «e aa vtikn 7 drnžhpnirn živlipniprn Tn zasiarai1 v našo scvamobi, c e yu, , ... ^^ vzgajamo v zdravem patriotizmu tretjič: znanost o razvoju družbe u t- » *- , J ...... ... . m pripadnosti do socializma. Ce bo morala dobiti v šolah enako- na tem temelju zasidramo, vredno mesto s prirodoslovnimi m ge mam ni treba bati> ^ znanostmi. Menim, da prav nič b- „ življenju odpovedal, ker ga ne pretiravam, ce trdim, da si jD0 vsajc dan ta ideja priganjala zakoni o gibanju družbe v naših h knjigam in k izpopolnjevanju šolah še niso priborili tistega znanja, kajti brez tega ne bo mesta in ugleda, kakor ga uži- mogel koristiti svoji družbi, vajo zakoni o gibanju prirode, Takšen politično-moralni lik naj čeprav je Engels pred sedemde- bo protiutež tistemu malome-setimi leti, ko je pisal knjigo o ščanskemu komodnežu, ki po Feuerbachu, opozoril: »... ljudje končanih šolah ne jemlje več ne živimo samo v prirodi, tem- knjig v roke in se predaja daveč tudi v človeški družbi, in Sevni lenobi, tudi ta ima svojo razvojno zgo- dovino in svojo znanost nič _b) Drudo, s čimer lahko ooo-manj kakor priroda.« rožimo absolventa sleherne šole, mora biti delovna metoda. Poleg Celovite človeške osebnosti ne idejnosti in znanja je važno, moremo dobiti vse dotlej, dokler kakšne delovne metode in nava-si ta osebnost ne bo znala gi- fle si je privzgojil človek v šoli. banja družbe razlagati prav tako Nihče danes ne more vsrkati z zakonitostmi, kakor si razla,ga vase potrebnega znanja, lahko gibanje prirode. Če je mistika pa sj ga nenehno prisvaja, če ga pregnana iz prirode, mora izgi- naučimo metod, kako se uporabnin tudi iz družbe. Ijajo knjige in kako se izkorišča 2. Bodoče šole morajo biti na znanje, ki ga ponuja praktično višji znanstveni ravni kakor so življenje. Priznati moramo, da se sedanje. Kako bomo to dosegli? stara šola ni brigala, kako se bo Katera je pot, ki vodi k višji učenec nečesa naučil, to je bilo znanstvenosti? Če hočemo doseči več ali manj njegova osebna ta cilj, moramo v osnovi spreme- stvar. Nova šola pa bi morala v niti naše pojmovanje o znanju, tem oziru revolucionarno preseki ga danes razumevamo to.ko, kati in se naravnost truditi, da da je tem večje, čim več nam bi posredovala svojim učencem more učenec povedati o stvareh nove delovne metode. Teh pa si in o posameznih dogodkih, če- seveda ne morejo pridobiti, če so prav za vsem tem znanjem vča- obsojeni na stalno pasivno spre-sih nima niti najosnovnejšega Jemanje znanja, če ne poznajo celotnega pogleda na gibanje druge obveznosti kakor poslušati prirode in družbe. Če hočemo to učitelje. Delovne metode se pri-naziranje premagati, potem se dobivajo z aktivnostjo v iskanju moramo ravnati po Engelsu, ki je materiala za seminarje, v sarno-v Feuerbachu napisal znamenito st°inib pripravah na diskusijo, misel: »Velika osnovna misel, da z eksperimentiranjem itd. ne smemo pojmovati sveta kot j ob koncu izvajanj mi dovo-kompleks dovršenih s t v a r i, j lite še dve pripombi, ki sta na-marveč kot kompleks p r o c e - j čelne narave. s o v , v katerem se dozdevno ne- . Prva pripomba velja vsem ti-spremenljive stvari prav tako stim, ki pozivajo, naj s šolsko kakor njih miselni odrazi v naši reformo uvedemo razlike med glavi, pojmi, nepretrgano spre- j mestom in vasjo, med umskimi min ja jo s tem, da se porajajo in 1 in fizičnimi delavci ter pričaku-prestajajo, in sicer spreminjajo jejo, da bo šolska reforma upo-tako, da se pri vsej navidezni \ števala njihove predloge. Obsta-slučajnosti in kljub vsemu tre- jajo predlogi za posebno ob ra v-nutnemu nazadovanju končno navanje nadarjenih otrok. Me-uveljavlja napredujoč razvoj — nim, da komisija nima pravice ta velika osnovna misel je zlasti vnaprej razlikovati državljanov. od Hegla dalje prešla že tako v občo zavest, da ji v tej splošni obliki skoraj nihče več ne ugovarja. Toda priznavati jo na jeziku in izvajati jo v resnici v Naloga komisije in družbe kot celote je, da postavi enoten in demokratičen sistem šolstva, enak za vse državljane. Reševanje nadarjenih, manjnadarjenih, kmeč- posameznem primeru na vsakem J kih in mestnih otrok pa se naj področju, ki ga je treba raziskati, | rešuje z raznolikostjo metod in to je dvoje.« V najkrajših bese- prizadevanj naših vzgojiteljev dah bi lahko rekli, da moramo navznoter šole, to je v učno-preiti v šolah od pouka o stva- vzgojnem procesu. Po demokra-reh k pouku o procesih. To pa tičnih, socialističnih in humanih ne pomeni nič več in nič manj načelih je potreben manj nadar-kakor podirati tiste stroge pre- 1en človek vsaj tiste pozornosti grade med sedanjimi predmeti, j kakor nadarjen, če ne več. Šol-ki' so ^povzročale omejenost in I ®ka reforma mora obravnavati izolacijo dejstev. In nadalje: šele kot osrednji problem vprašanje: ta način pouka bo nujno terjal kako P°yečati kulturno in pro-tudi uporabo nove metode: mar- svetno raven vseh državljanov, ksistično-dialektične, ki se v se- Reforma šolstva bo dolgotraj-danjem načinu šolskega dela ni nejši proces presnavljanja naših mogla polno uveljaviti. šol iz sedanjega v novo stanje. 3. Zavreči moramo staro mi- faradi tega je zgrešeno mišlje-selnost, da posreduje vsaka šola nJe’ da bomo z uveljavitvijo re- zase neko zaključeno in popolno znanje. Zaradi tega se nenehno porajajo težnje, da bi bilo treba stalno dodajati učno snov, sicer da absolventi ne bodo razpolagali z dovoljnim znanjem. Ni dvoma, da si vsi iskreno želimo iz leta v leto večjih in boljših uspehov. Kljub temu pa nihče ne more jamčiti, da bi lahko v kakršnikoli šoli oborožil človeka z znanjem, ki bi mu zadoščalo za vse življenje. Nobena še tako obsežna splošna izobrazba tega ne more dati. Kaj pa lahko damo vsakemu absolventu na pot, da se bo družbeno koristno udej- forme takoj preskočili v reformirani šolski sistem, osvobojen od sedanjih težav. Za začetek je važno najti pravilna izhodišča in določiti cilje; med izhodiščem in ciljem pa se bomo prav gotovo srečavali z raznimi težkočami. ki bodo zahtevale mnogo naporov od vzgojiteljev, učencev in staršev. Ce ne bomo klonili pred začetnimi težavami, bomo lahko dosegli pomembne uspehe, kajti zgodovinske izkušnje naših vzgojiteljev niso majhne, pri delu pa jih bodo spremljale simpatije in pomoč staršev, kakor tudi veselje otrok, ki se bodo bolje počutili v reformirani šoli. moramo pribiti, da je reformai ZGODOVINE DELAVSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV RAZPUST Pred osvoboditvijo delavskim pro- in še danes upoštevanim imenom delovanje delavskih organizacij žara- (-•ni m nnir nmonni io m vil Vlil « n V 1 —X -1 „ 1 «> ..ni- — »vn« -- .Cirohnd .1 .. 79 A i ... J _ 1 in ro. Splošna delavska zveza »Svoboda« za . TJ.«_t.l.« TJ «w. « t t . ri rtrrA nctonAirl di omejitve društvenega delovanja v . , j v, _ . . . | ---- — »n, x>.iuUj0au. -------------u- in ukinitve delavskih političnih or- SOiStva družbeno dejanje, ki gaf oblastnikom. Razpuščali so jiih. ker na »Svoboda« pričela z delom, je ganizaci j otežkočeno. zelo važni in rešujemo S pozicij delavskega )50 menili, da je razpust najlažja izbruhnila prva svetovna vojna in iv. (obramba proti njim. Toda delavsko zadržala njen razvoj. Samo ponekod, razreda in njegove ideologije v prosvetno življenje si je utiralo pot. tako na primer v Ljubljani, so de- to je znanstvenega socializma. Ce / Pred prvo svetovno vojno je c. kr. lovale njene knjižnice. * - - . 1 __J 1 _ t -- TJ"__■ ; «1 V «x,v. 1 ("11 Q Ir, pomembni. To so slovenski razredno zavedni delavci tudi razumeli in zaradi tega so 7. julija 1935 prihiteli v Celje. Več se delavski razred bori za vpliv) deželno predsedstvo za Kranjsko odo- Konec leta 1918 in v letu 1919 je kakor 10.000 delavcev je bilo ude-„ ~„7« a. A-,/-,iii-i i brilo ustanovitev delavske zveze »Vza- bilo delovanje »Svobod« obnovljeno leženih na celjskih proslavah Prišli na solstvo celo V pogojih kapi- ( jemio8t,. Ta je bila poieg tržaškega in razširjeno na vso Slovenijo. Nova so peš. s kolesi z vozmi z avtobusi talisticne družbene ureditve, kor T ------------- — —J— —~<1- ^-i— • • ...........-• še ni svoboden, kako bi mogli) ter z rednimi in posebnimi vlaki* Dopoldanski sprevod, zborovanje, kul" n Jtt X —. —4- —. I _ . x : iti Ljudskega odra« prva moderna so- pravila »Svobode z razširjenim delov- .»» ____ „„ cialističnia delavska prosvetna zveza nim področjem so bila potrjena z od- ____________________ ________________ '‘..'‘l __1 "" na Slovenskem. Toda oblastniki so ločbo Narodne vlado v Ljubljani pod turne prireditve športni" nastopi" in pričakovati takšno nespamet, da \ budno pazil! na njeno delo. Nenehno štev. 2G32/pr. iz leta 1920. Sčasoma je splošno razpoloženje udeležencev j® bi se odpovedal svojemu napred-l so prežali in iskali vzrok Za njen »Svoboda« razširila svoje delovanje tu- bilo tako silno. da ’ ' '-1 .mlinu USI šolstvo takrat ) razpust. In to se je kmalu zgodilo, dj na razne kraje izven Slovenije in je smo bili tam. težko nemu vplivu na smsivo mitra-i, y Zveza je prir6diia 12. aprila 1913 v svoje torišče tudi s pravili v našlo- --- -- ko je prišel na oblast! Delavski \ veliki dvoran; Mestnega doma v vu »za Jugoslavijo« razširila na vso razred ni nikjer prišel slučajno (Ljubljani predavanje Ivama . Cankar- državo. Pravila so bila v tem smislu unnhlnst fpmnpč nn P nori mlinski ) ia »Slovenci in Jugoslovani«. Can- opremljena že dne 16. oziroma 25. fena oblast, temveč po• zgoaomnsni / kar je T tem predavanju zastopal bruarja 1926. leta. Odtlej se je ime- ga bomo vsi, k1 tam. težko pozabili, še zdaj. po 20 letih, so nam nekateri prizor1 živo pred očmi. Vse je poteklo v znaku prebujanja delavskih množic-Ker so bili v Celju zbrani tudi delavski zaupniki, je bilo sklicano, si- UVUCIU. v VVIVVIIVU.VV V.o . , . j j . V IV v. X. JV/ • v v/XXX Ir/x . xx.xx„ -^-1- ./ X vx XXX J ji XV«. V.. IVVtt. W« l X v o v. JV x IX L V IdVMU J-Ctupil IM JC umu MUlfd.mi, družbeno dogajanje. Pričeli smo nujnosti, prav tako kakor je ne- \ dosledno socialistično in Jugoslovan- novala »Svoboda«, delavska kulturna cer izven progra.ma zleta, tudi poseb-proces samoupravljanja, ki bo1 koč prihajala na oblast buržoa ob nadaljnjem razvoju izobliko- j zija. val takšen tip novega državi ja- | Tistim ki v dohi boje« med L v« ie„^krš«^ K»v?h no' rllh 1 >J™ela ,31 sko stališče. Avstrijski oblastniki so in telovadna zveza za Jugoslavijo v bili razjarjeni. Izkoristili so prilož- Ljubljani, nost in z odločbo z dne 19. _aprila ’ , , j nh ctrnnn tnkn Tistim, ki V 0,001 OOJ6V mea ( ske baron Schwarz razpustil »Vza- Poleg krajevnega udejstvovanja na, aa oo ac^vec^oo ^szroju^ eoko narodniki in socialisti v Rusiji} jemnosU, češ da je s^ tem predava- posameznih društev so »Svobode« pri- v - im / UaifcMVl Oll, OUl/tUHOtt IZ X V UiO l v/vaj VIC* JV/ o v v/XXI pivuu.u (JV/V3 CIOU VZJL11II UtUCHOV cvv ''OVIJ UUU t?« priziv O spremljal delo V šolan ka- * J. rr,~1/mpf4 zakai rvri-V11^111 kot nepolitično društvo »preko- rejale tudi gostovanja in medsebojne kor vzannteli v Šoli kai se do- 71 ^ mogu razu uk , j v \ račiia svoje področje, se podala na obiske, okrajne zlete in pozneie tudi kor vzgojueij v sem, Kaj se ao pada delavskemu razredu V se- (politično polje in > sokriva sovraž- zlete vseh podružnic »Svobode« Ti danjem obdobju vodilna zgodo-) nega in nepatriotičnega vedenja in so se imenovali vse delavski zleti. Leta 17777n-ilnna ip ndammrial Pie- \ g°rv£r;ien;,3 pisatelja Cankarja«. 1935 je bil prirejen zadnji tak zlet Vinska Vioaa. te oaaovarjai trie \ Toda delavci niso odnehali. Usta- v Celju. Delo »Svobod« in zleti gaja v podjetjih. Ključ k šolski reformi nam vinska vloga, je odgovarjal• Pie miši jati, da jo lahko izvede iz- odpira razumevanje tega procesa, hanov takole: no posvetovanje za ustanovitev delavskega političnega gibanja pod ime-Delo »Svobode« j© bilo zelo uspeš- nom Socialistična zveza delovnega r1Aoei ~ 90 -~ljudstva. Prežeti z novim navdušenjem se vračali in vrnili izletniki na svoje domove s krepko voljo, da bodo v svojih organizacijah poživili delo in se še bolj posvetili izobraževalnemu delu med delovnim ljudstvom- . Toda že nekaj dni po zletu, ki . . ---- -------— .i. ------- mu je sledil napad klerikalnega gla' novili so novo društvo z značilnim bili zlasti Po letu 1929. ko je bilo sila »Slovenca«, so bile izročene cefl' 27. JANUARJA 1956 • ST. 5 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST. Z obiska v Delavski knjižnici v Ljubljani PRED 30-LETNICO Delavska knjižnica Zveze Svobod in prosvetnih društev v Ljubljani vsa leta po osvoboditvi lepo napreduje. Leta 1945 je knjižnica izposodila 59.648 knjig 18.966 obiskovalcem, lani pa že 178.545 knji’g 42.157 izposojevalcem. V letu 1955 so nabavili 2850 knjig, tako da je imela knjižnica ob no-Oem letu 58.029 zvezkov. Vsak mesec obišče knjižnico približno 1709 dijakov (študentov), 1574 delavcev in nameščencev, 567 ostalih (upokojencev, gospodinj, obrtnikov) in 6 kmetov. Bralci najraje segajo po leposlovnih delih, po romanih in povestih, po potopisih, a manj po političnih in poljudnoznanstvenih knjigah. Nemške knjige berejo predvsem starejši ljudje: nameščenci, upokojenci in gospodinje. Izposojevalci so v preteklem letu Prebrali 61.456 knjig v nemškem jeziku. Izposodili pa bi jih lahko še znatno več, če bi imeli na razpolago tudi več knjig, ki so izšle Po vojni. Bralci tudi vse raje segajo po knjigah, ki so pisane v srbskem in hrvatskem jeziku tč,959). Narastio pa je tudi zani-Pianje za knjige v angleškem, francoskem in italijanskem jeziku (4729). Zanimiv je tudi pregled, kate-fe pisatelje bralci najraje izposojajo. Od domačih pisateljev prednjačijo: Bevk (920), Miško Kranjec (804), Ivan Cankar (678), Tavčar (529), Vaštetova (460), Jurčič (780), Kersnik (758), Finžgar (777) itd. Vrstni red najbolj bra-Pih slovenskih pisateljev se pre-Cej razlikuje od vrstnega reda v Podeželskih ljudskih knjižnicah. Razveseljivo je, da je na tretjem Piestu Cankar, kar pa je verjetno Posledica visokega odstotka dijakov, ki izposojajo te knjige kot Šolska berila. Razveseljivo je tudi *o, ker sta na čelu slovenskih pisateljev še dva živeča pisatelja. Statistični pregled nudi dokaj stvarno sliko okusa bralcev, saj razpolaga knjižnica z dovoljnim številom knjig pisateljev, ki so Pajbolj iskani. Morda bi bilo raz-rnerje nekoliko drugačno, če bi Xrneli v knjižnici več izvodov Predvojnih del Miška Kranjca, po katerih izposojevalci vprašujejo. Izmed pisateljev iz svetovne 'iterature zavzema prvo mesto Balzac (1071), Zola (997), Tolstoj j* P4- (778), May (674), Dumas '496) Maupassant (490) London (486), Doi/le (480), Šenoa (470) Traven (795), Rolland (791), Brom-fjeld (780), Dostojevski (777) itd. " tej razpredelnici bi bil vrstni fcd drugačen, če bi imeli v knjiž- Gostovali so » Igralska družina Svobode v Ko-|.evju je v režnji Jožeta Smoleja na-“judirasl-a sodobno Bitenčevo dramo "ugasle luči*, s katero je z uspehom gostovala tudi v Kočevski reki in 7. Velikih LaSčah. Igralci s© pri prav-Majo n,a uprizori tov ameriške kome-aije »Draga Rutih«, me d tein ko režiser Savinjšek pripravlja režijo ojpe-*ete »Pri belem konjičku«. . . Lutkarji so razveselili kočevske ciciban© in pionirje z lutkovno igrico ©rebrni pajek«. . Po daljšem odmoru so začeli tudi flamiburaši ponovno z vajami. Polival jih bo kapelnik rudniške god-® aa pihala. Pred kratkim so usta-tudi risarsko sekcijo, ki bo v tosnji jeseni priredila razstavo, b Ljudska univerza že od novem-j/a dalje redno prireja zelo kvalitetah1. Predavanja, ki so spremljana s 2 optičnimi slikami.. Prebivalci ka~ Hii? Za ta predavanja precejšnje za-Vm an’*e’ sa-i dvorana doslej ^d-a-o polno z as ed en a. ^ Igralska družina Svobode lz Ra-8?® je v preteklem letu naštudirala dramskih del, ki so doživela J Ponovitev. Uprizoritivam je prisojalo 7112 obiskovalcev. !ualj zveze v Ljubljani in vsem po-Hr.,?nieam odločbe bana Dravske ba-6 J‘ne v Ljubljani dr. Dimka Puca. e ^nterimi se na temelju čl. 11 zakona •JJruštvih, shodih in posvetih, druš-te? ‘Svoboda«, delavska kulturna in ravTE'inH zveza v Ljubljani, zaradi fM . nia zoper državni in družbeni Sei ln zaradi prekoračenja statutar-itra?- Področja — razpušča. Odločba hnjfosvske banske upravo Dravske zdnovine je imela štev. II/2-No 361/57 dne 13. juljia 1935. jlin-i er i° utemeljitev razpusta za-navajam nekatere važnejše v :trdbe iz nje, po objavi, ki je bila enanjem delavskem tisku: nep^v?. Pravilih Zveze (čl. 1) je zveza l*o jii “®na. njen delokrog pa obsega lo^ ni. 2 pospeševanje duševne in te-«e i® vzgoje delavstva. Že dalj časa Vaj? opazilo, da Je usmerjeno delo-Sebe® društva in podružnic ua po- met vedno rua razpolago dela, ki jih bralci želijo. Vrstni red 99 tujih pisateljev kaže, da bralci naj- | raje segajo (z izjemo nekaterih I pisateljev pustolovskih romanov) j po klasiki, da so jim najbolj všeč pisatelji, ki realno opisujejo življenje. Romanopisci so znatno bolj priljubljeni kot pa novelisti. Najbolj brana so dela angleških, francoskih in ameriških romanopiscev (nad 50 odstotkov; za njimi pa dela nemških, ruskih, italijanskih in drugih pisateljev. Najbolj brane so knjige, izdane po osvoboditvi, kar v dokajšnji meri dokazuje, da je bila naša založniška politika v glavnem pravilno usmerjena. Mladina pa najraje izposoja Verna (674) Stevenssona (408), Bevka (289), Sienkiemizca (215), brata Grimma (196) Milčinskega (159), Sppri (142) London (176) itd. Kljub temu, da je založba Mladinske knjige izdala v zadnjih letih precej mladinskih del, knjiž- nici še vedno primanjkuje del za mladino od dvanajstega do šestnajstega leta starosti. Fantje si želijo predvsem pustolovskih knjig; zanimivo pa je, da ose raje segajo po partizanski literaturi. Težje je ustreči dekletom od desetega do štirinajstega leta starosti. Zanje imamo na razpolago povsem otroško literaturo, nato pa takoj knjige za odrasle. Za dekleta, ki odraščajo — zanje žal nimamo primernih del. Razmeroma majhno čitalnico (25 sedežev) je obiskalo v preteklem letu 4620 bralcev. V čitalnici, ki je odprla takrat kot knjižnica, imajo obiskovalci na razpolago poleg vezanih povojnih časopisov in raznih priročnikov še 9 dnevnikov, 27 tednikov ali štirinajstdnevnikov in 42 raznih revij. Knjižnica ima tudi lastno knjigoveznico, ki je zvezala v lanskem letu 7789 knjig, revij in časopisov. V lastni knjižnici stane vezava knjige 170 do 150 dinar- jev, medtem ko stane v drugih knjigoveznicah vezava od 250 do 700 dinarjev. Seveda imajo v knjižnici razne težave in želje, ki jih ni mogoče takoj uresničiti. Tako bi imeli radi na razpolago več sredstev, da bi lahko povečali število sodobnih del iz tuje književnosti. V lanskem letu so na primer nabavili 70 francoskih knjig in v knjižnici je takoj znatno poraslo zanimanje za dela v francoskem jeziku. Knjižnica je obnovila tudi stike s podobno delavsko knjižnico v Celovcu, v septembru pa je organizirala predavanje avstrijskega pesnika Hermana Lienhar-da. Za leto 1956 so izdelali okusen koledarček o obliki knjižnega znaka v 9000 izvodih. Ta koledarček bo doseeel tudi pometji-ben vzgojni uspeh, saj sc bodo z njim mnogi bralci odvajali vihanja listov ali zaznamovanja strani z neprimernimi znaki. Letos bo v septembru knjižnica proslavljala 70 obletnico ustanovitve. Poskušali bodo izdati majhen zbornik, ki bo orisal vlogo Delavske knjižnice v 70 letih. Navedene številke nam povedo, da ta vloga ni bila majhna. Anton Gojmir Kos: Lastni portret, 1949 J RAZMIŠLJANJE O NOVI SLOVENSKI OPERETI Razvedrilo in smeh Igralska družina iz Kranja je uprizorila v Mestnem gledališču v Ljubljani opereto »Oj, to leetovo srce« Prizor iz »Hasanaginice«, ki jo je z uspehom uprizorila igralska družina Svobode »Solidarnost« iz Kamnika Igralske diru žitne Svobod so že ne&aijibrat uspešno gostovale v lljusblj-ainsikem Mestnem gledališču. Tem družinam so se pridružili tudi igralci kranjske Svobode z opereto s Oj, to leotovo srce«. Riilo bi preobširno, če bd razpravljali o tem, ali je primemo »Sodobna pota« Sporočilo predsedstva Sveta zveze Svobod in prosvetnih društev o novem glasilu Zveze »Sodobna pota« Predsedstvo Sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev je na svoji zadnji seji, ki je bila pod predsedstvom tovariša Ivana Regenta 19. januarja letos, razpravljalo o osrednjem glasilu Zveze. Sklenilo je, da bo tako osrednje glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev odslej nova kulturno-prosvetna revija >SODOBNA POTA«, ki jo bo začel izdajati Svet Zveze. Potrebo po izdajanju osrednjega glasila kaže razvoj, ki so ga napravila društva, posebno Svobode d zadnjih letih in hkrati povečana družbena vloga le-teh v življenju delavcev in drugih delovnih ljudi. Zveza potrebuje glasilo tudi zavoljo tega, da bi ji bilo v izdatno pomoč pri tesnejšem in vendar gibkem povezovanju številne, sto tisoččlanske prosvetne organizacije, ki je nastala po združitvi obeh Zvez — Zveze Svobod in Ljudske prosvete, zlasti pa še pri vsebinskem poglabljanju in uresničevanju splošnih smernic Izrednega kongresa prosvetnih društev na Jesenicah. Nova kulturno pr o svetna revija »SODOBNA POTA« naj bi torej po svoji zasnovi služila predvsem idejnopolitičnemu, kul- turnoprosvetnemu, organizacijskemu in strokovnemu usmerjanju prosvetnih društev, hkrati pa bi morala biti zrcalo vse njihove obsežne dejavnosti, problemov in pobud. Z živahno in pestro vsebino, z najrazličnejšimi poljudnimi sestavki, ki bodo razčlenjevali, ocenjevali, usmerjali ali pa popularizirali celotno prosvetno dejavnost društev, si bo prizadevala odgovarjati na tista splošna in konkretna vprašanja kulturno-prosvetnega dela, ki so pomembna za širši krog članov in društvenih kolektivov in nuditi tisto gradivo, ki ga prosvetna društva potrebujejo pri svojih vsakodnev- nih izobraževalnih, vzgojnih in kulturnoumetniških prizadevanjih. uprizarjati operete ali ne. Toda če se že delavsko prosvetno društvo Svoboda zanjo odloči, potem js prav, da zbira med najboljšimi. Opereta »Oj, to leetovo srce« sodi med slabe operete. Zgodba je tako ohlapna, komične situacije že tako znane in obrabljene, da se jim ne moremo od srca nasmejati. Župan je na primer naglušen in vsako besedo napačno razume. Znanstvenik piše študijo o alkoholu in sc seveda zaljiubi v profesorjevo hčerko, ki je za spremembo preoblečena v hribovsko tudi v Ljubljano. V svojem gledališkem listu so zapisali: »Opereta je. po naši igralski družini prvič izvajana v Jugoslaviji. Zanjo smo se odločili zato, ker smo hoteli vključiti v eno odrsko delo skoro vse sekcije, poleg tega pa nuditi delovnemu človeku dve uri zdravega razvedrila in smeha, čeprav se sami zavedamo, da z opereto sicer ne moremo prav posebno obogatiti kulturnega obzorja našega delovnega človeka.« Res je, z opereto ne moremo bogatiti kulturnega obzorja in prav je, da se kranjski igralci tega zavedajo. Zamerimo jim le to, da niso uvideli, da s to opereto nudijo razgleda- dekle; zgodba bi brez dvoma še- j nejšemu delavcu tudi zelo skrom-pala brez raztresenega profesorja j no razvedrilo: Iz slame pač ni S tem ko začne izhajati kul-turnoprosvetna revija >SODOB-NA POTA« kot glasilo enotne prosvetne organizacije Zveze Svo- da jih bod in prosvetnih društev, prenehata izhajati prosvetna revija »Socialistična misel« in štirinajstdnevnik »Ljudska prosveta«. Kulturnoprosvetna revija *SO- in vetemjaškega mladega inženirja, kateremu pomaga loterija iz nesreč. V opereti srečujemo stare znance, ki so se le malo prešmiin-kali, podobni so otrokom, ki gre- mogooe sezidati palače. Toda kljub ohlapnemu besedilu, ki je nudilo igralcem kaj šibko oporo v oblikovanju značajev, pa je bila celotna uprizoritev DOBNA POTA« bo letos izšla v desetih številkah in jo bodo prejemali vsi dosedanji naročniki »Socialistične misli« in »Ljudske prosvete«. do v maškare, preoblečeni v na- L celotna uprizoritev snozne. Glasbi bi lahko dali pod- 1JIl ^el'"ko za.TzehM?®t. za• «*?• do* naslov »malo tukaj malo tam« H*0*? sproščenost m tud, pre-(motivi so v glavnem zelo, zelo % ™a. Za ^likovan.je kornic-znanii). Za spremembo poskrbi še ni ,- ™ta'ca.iev /,iasti so sc odliko-bailet in solze. Libreto je napisal ■ Of'0'1Tk J™a kot folwica, ki Hinko Stepančič, glasbo pa Janko £ Gregorc. Opereto so igrali v Kranju sedemnajstkrat in to je najbrž igralce opogumilo,. da so prišli PREGLEDALI SO SVOJE DELO Z zaupanjem v novo sezono V laško Svobodo so se včlanili delovni kolektivi trafopostaje, zdravilišča in tovarne »Volna«. — Število članov se je povečalo na 565. Na zadnjem občnem zboru se je delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Laškega organizacij- sko zelo učvrstilo. V društvo so soglasno vstopili delovni kolektivi Trafopostaje, Zdravilišča in *Vol-ne«. Tako je naraslo članstvo od prvotnih 160 članov na 565. S to veliko prot.idržavDo in komunistično )razširitvijo so bili dani društvu demonstracijo. Ta dan je torej druš-(vsi pogoji, da bo lahko začelo tvo. očitno delalo zoper državni in /uspešneje delovati na širšem področju. V erjetno bodo v La-nmč’ satorarf^1lanad<5 21 buržoaoijo, kaže tudi, da je moralo biti deiova- \škem delovali štirje pevski zbori, M cdSapfire^vTv1C;e&e^ Ž& (»* jamskih skupin in drugih slovenskih študentov«, »delavstvo, združi se proti vojni in fašizmu« itd. Udeleženci s0 pa klicali: živ jo So- šASs-iir-t ““t/-1oveaane med sebo:-« » Ver ne kaze za del° Svobode pra- drugi strani tabor fašističnih držav. Tak j so bili torej razlogi za raz-ki so za vojno. Zahtevamo priznanje pust »Svobode«. Iz njih se jasno vidi, Sovjetske zveze, amnestijo vseh po- kat je bilo nekdanjim jugoslovanskim iitičnih kaznjencev, izboljšanje de- oblastnikom pr,; delu »Svobod« na vega razumevanja. Laška Svoboda je deležna vse premajhne pomoči sindikalnih iB ,Poudarek delavskega razreda težftJ^htev ekstremno ^socialističnih h h, i V ’ ki so prehajala že na komu. polje. Posebno je to bilo povodom društvene priredit-i6 hn 6 7- t. m. v Celju. Prireditev ‘ien ,a, Po osrednjem vodstvu najav-doiJi kot kulturni delavski dan po Tonem sporedu. 6bseV,rired‘tev pa ni prekoračila samo a Ptograma, marveč je zavzela Btni; Popolnoma protidržavon in ko-n‘stičen značaj. l*0se}L6(bsem je bila pred programom 1'klao,.3 konferenca delegatov. ki katertVp S' bila prijavljena in na tonJ®, bi]a sklenjena ustanovitev društoltl6”e stranko. S tem se je ga (1° udejstvovalo politično, za kar S j^L.Pravsiib ni bilo upravičeno, dri s?11 Povnrke in zborovanja je tudi dokazalo ravnanje P°vorV«rz?vni in družbeni red. Med 5500 se je je udeležilo kakih trakov^5, 50 . nosili table in rdeče e 2 napisi »skupina neodvisnih tedna, > zevanja. Sedej Alojz iz Ljubljane je govoril: »Ta množica, ki je tukaj zbra-n~ bo storila smrt našemu družabnemu redu. Hočemo politično svobodo, da se organiziramo politično v socialistično zvezo delovnega ljudstva. Hočemo amnestijo političnih kaznjencev, vrnitev državljanskih pravic in ukinitev zakona o zaščiti države, da se raizpusti Narodna skupščina in razpišejo nove volitve. Ureditev države naj se izvrši v soglasju s Hrvati, Slovenci in Srbi. Hočemo minima1' ---’ * no razorožitev.« sindikalnega sveta. Zelo priljubljena je knjižnica Vložena je bila pritožba, na katero pa dolgo ni bilo odgovora. V Zagrebu je bila zaplenjena št. ^29 tod , _ , ... 19. julija 1935) delavskega lista »Rad- )Svobode, ki šteje preko 7000 knjig. o'razpustu™6*' T kateri eo p° 106811 \Izposojevalci zelo radi segajo po Toda razpust »Svobode« ni orna. (teh knjigah. jal delavcev. Ustanovili so novo zve- ) r , . , .. zo pod nekdanjim imenom »Vzajem- ( Laščanom se zal, aa je bilo n ost«, ki je izobraževala delovno )sedem predavanj na Ljudski uni-b^to^si^r 2a preteklo sezono premalo, lavskih prosvetnih zvez: Prvo »Vza- \saJ J& vila dejavnost Ljudske uni-- _____ ________ jemnosU so razjpu&tili zaradi Can- /verze v prejšnjih letih bolj raz- minimalne mezde, mednarod- knrjevega predavanja, ,‘Itiudski oder« V;£,arla, Nalaktivneiši n d mi Ir,,, iB/jurožitev.« na Primorskem so zatrli fašisti. »Svo- /7 V.,, ^ajaKiivnejsi v arustvu Med rami t™{ , , , bode« so razpustili zaradi celjskega \.fe oil brez dvoma pevski odsek. M^HSMi.vzklikf: zlasti.iz ^ D^^lza^LTa letaka maTlBV0 druga svetovna vojna. fpripravlja na radijsko snemanje; V novi »Svobodi« so stare delav- }kakor vsako leto, upajo, bo govor j _________ ______________ vrst akademikov, kakor pri eprevo-du. • n8?« 8 j Lovske množice vračale iz velja domov, so iz z rdečimi trakovi okrašenih vagonov še nadalje vzklikale razna protidržavna in komunistična gesla. Potemtakem je delavski kulturni dan prešel na politično polje in v d u nadkriljevaila soigralca. Včasih Je že izgubila pravi čut za mero in je s pretiravanjem bolj škodovala kot pa koristila zelo dobri uprizoritvi navihane natakarice. Izmed moških se je odlikoval Leskovar Boris kot upokojeni profesor, zadovoljivo pa sta rešita svoji vlogi trudi Kokalj Rado, Benčan Viktor in v nekaterih prizorih tudii Riba Pestotnik. Prepričani smo, da te dokaj ostre besede ne bodo vzele mladim igralcem poguma im da nas zasedel na tekmovanju mladin- k®do kmalu presenetili s kvalitet-skih pevskih zborov prvo mesto. neJ|šll‘m delom. Slabše pa deluje izobraževalna \ sekcija. Svojo nedelavnost o pr a- ! Občina jih podpira vičujejo člani z nerazumevanjem sindikalnih podružnic in prosvetnih. delavcev, ki bi jim bili v prvi vrsti dolžni pomagati. V zelo živahni razpravi na občnem zboru so člani povedali mnog; predlogov, za še uspešnejše delo. Laški Svo-boclarji stopajo z optimizmom v novo sezono. Z. E. Svoboda v Medvodah je v preteklem letu dosegla nekaj pomembnih uspehov. Igralska <1 nižina je naštudirala tri zahtevna dela, ki jih je občinstvo hvaležno sprejelo. Godba na pihala je pogosto nastopala, ni pa beležila očitnejšega napredka v svoji umetniški rasti. Velike težave ima Svoboda s prostori. Za delo Svobode kaze precejšnje razumevanje občinski [k., r odbor, ki je že kupil zemljišče, na katerem bo stal bodoči kulturni dom. Socializem v dejanju Sindikalna podružnica celjske cinkarne si je med vsemi podružnicami celjskega okraja priborila prvo mesto v tekmovanju za počastitev desete obletnice osvoboditve. To je še toliko pomembnejši uspeh, saj še do nedavnega niso prihajale iz tega kolektiva nič kaj razveseljive vesti. Agilni sindikalni odborniki so zadnje čase razvili tolikšno pobudo, da je podružnica v marsikaterem pogledu res lahko za zgled ostalim. O tem bomo podrobneje še drugič kaj napisali. Danes si poglejmo, kako skrbe za to, da bi otroci članov kolektiva v šoli bolje napredovali. »Mi smo težka industrija,« mi je pripovedoval tajnik podružnice Valter Štajner. »Zato moramo toliko bolj skrbeti za bodoči naraščaj iz delavskih vrst.« Popi- ske prosvetne organizacije našle (tudi tokrat s «nnnn,i i ras,caJ lz delavskih vrednega naslednika in v njej bodo \ , . s svolHni nastopi zel Sali so vse otroke cinkarniških >• pjrji7ds%eli°, £ ■ a„vce„v,P5d5.,: sv-ss Cvetko A. Kristan ~ ’ ' (na mladinskem slavju o Kranju šolo hodijo. Ugotovili so, da iz- med nekaj sto otrok cinkarniških delavcev ne obiskuje višje gimnazije niti toliko kolikor je prstov na eni roki. Razumljivo, da so bili presenečeni nad to ugotovitvijo. Sklenili so vso skrb posvetiti delavskim otrokom. Njihov namen je, da čimveč otrokov pripeljejo v višjo gimnazijo in na univerzo. Dijakom cinkarniških delavcev, ki se slabo uče, so oskrbeli inštruktorje, ki jih plača sindikalna podružnica: Potrudili pa se bodo zlasti za nadarjene dijake, ki dajejo upanje, da se bodo dokopali do univerze. Te nameravajo tudi pogodbeno štipendirati. Glede vsega tega imajo še velike načrte. Vzpostavili so stik z vodstvom celjskih gimnazij, ki tovarni redno poročajo, kako cinkarniški dijaki v šoli napredujejo. Pravijo tudi, da bodo čez čas to skrb za otroke tako razširili, da bodo spremljali otrokov razvoj od zibelke naprej. NEKAJ MISLI O JAPONSKIH SINDIKATIH Sohi© dobiva zaupanje Fo zadnji vojni se je japonsko sindikalno gibanje močno okrepilo. — V sindikalnih organizacijah je nad 6 milijonov članov. — Najmočnejša organizacija je Sohio, ki je pod vplivom levih socialističnih sil. PRED SESTAVO NOVE FRANCOSKE VLADE TEŽAVNA NALOGA Združitev levih in desnih socialistov v enotno socialistično stranko Japonske blagodejno vpliva tudi na odnose med japonskimi sindikalnimi organizacijami. Nasprotja so se nekoliko polegla, in voditelji prtih sindikatov nič več tako odločno ~~ sprtih sindikatov nic vec tako oaiocno ne odklanjajo skupnih akcij. Za proces pomirjevalna in zbliževanja skrajnih kril v sin- jevanja in zbliževanja skrajnin Kru v sindikalnem gibanju pa je značilna stalna rast najmočnejšega sindikata, ki se imenuje Sohio in ki je pod vplivom levičarskih socialističnih struj. japonsko sindikalno gibanje se je po zadnji vojni močno okrepilo. Leta 1945 so imeli japonski sindikati 578.481 članov, leta 1953 pa že 5,851.286. V prvih povojnih letih se je na Japonskem razvilo več sindikalnih organizacij. Socialisti so ustanovili Sodomej (Ja- ponsko federacijo dela), ki je imela 1947. leta 1, 067.000 članov. Ta sindikat " ~ zavzemal za 48-urni delavnik, večje mezde, demokratični sistem socialnega zavarovanja, za kolektivne pogodbe, odpravo militarizma, fevdalizma itd. Komunisti in nekateri levičarski socialisti pa so ustanovili sindikalno organizacijo Sanbecu, ki je 1948. leta imela 1,211.423 članov. Njen program je bil podoben programu Sodomeja, bil je le nekoliko bolj radikalen, v Sanbecu je bil pretežno industrijski proletariat, v Sodomeju pa delavci in nameščenci, ki so bili organizirani na teritorialni osnovi. Razen teh dveh je bilo tedaj na Japonskem več manjših sindikalnih organizacij. Po letu 1948 so v Sanbecu prevladali skrajni levičarski elementi, v Sodomeju pa skrajni desničarski. To je povzročilo številne škodljive spore, ki so oslabili obe organizaciji. Delavci so ju zapuščali. Tedaj so levi socialisti ustanovili novo sindikalno organizacijo — Sohio, ki si je zaradi svojega realizma in odločnosti kmalu pridobila županje številnih delavcev. Danes ima Sohio nad 3 milijone članov (54®/o vseh organiziranih delavcev). Sanbecu in Sodomej pa le po nekaj deset tisoč. je v skladu z načeli levih socialistov in ta načela najdemo tudi v programu enotne socialistične stranke Japonske. Francoska skupščina se je spoprijela s težavno nalogo — sestaviti mora novo francosko vlado. To je hudo kočljiva na loga in prav imajo tisti, ki trde, da je v sedanjem parlamenta teže sestaviti vlado kot v prejšnjem. Nobena stranka niti zveza strank nima dovolj mandatov. Vsakemu Sohio se zavzema za zboljšanje mezd, polno zaposlitev, zagotovljeno socialno zavarovanje, sodelovanje med delavci in kmeti, obrambo miru itd. Program Sohia Nacionalizacija zavarovalnih družb v Indiji Indijska vlada je nacionalizirala vse zavarovalne družbe za življenjsko zavarovanje. Država bo odslej lastnik 149 indijskih in 16 tujih zasebnih zavarovalnih družb s skupnim kapitalom 3,5 milijarde rupij. Predstavnik vlade je izjavil, da bo ta ukrep »zagotovil gmotno podlago petletnega plana«. Prvaka Republikanske fronte, ki imata največ upov za sestavo nove francoske vlade: predsednik socialistov Guy Mollet in vodja radikalsocialistov Mendes-France Razpoloženje v francoskem političnem življenju in položaj v parlamentu sta takšna, da ima največ upov za sestavo nove vlade eden izmed prvakov Republikanske stranke mandatorju je potrebna pomoč tistih, ki jih je pred volitvami napadal. Nasprotja med programi strank in volilnih zvez so tolikšna, da ne moremo pričakovati kompromisov, iz katerih bi izšle vladne koalicije sprtih taborov. Razpoloženje v francoskem političnem življenju in položaj v parlamentu sta takšna, da ima največ upov za sestavo vlade eden izmed prvakov Republikanske fronte, v kateri so socialisti in radikal-socialisti. Vse kaže, da bo najprej poizkušal sestaviti vlado predsednik socialistov Guy Mollet. Voditelj radikalsocialistov Mendes-France bi bil v njegovi vladi podpredsednik in minister za gospodarstvo. Prvaki Republikanske fronte so večkrat poudarili, da svojega programa ne nameravajo spreminjati in prilagajati težnjam posameznih skupin v parlamentu, katerih podporo potrebujejo. Zato se sedaj vsa Francija sprašuje — kdo jih bo podprl? Komunisti, ki še vedno vztrajno pozivajo socialiste in radikale, naj skupno ustanove Ljudsko fronto, jih bodo verjetno podprli, če svojega programa ne bodo spreminjali. Desničarske stranke, ki so doslej vladale, pa se boje, da bi s tem nastala \ parlamentu »Jjudsko-frontna večina«, zato pritiskajo na socialiste in radikale, naj v svoj program vnesejo nekaj njihovih zahtev, oziroma izpuste nekaj zahtev, ki niso v skladu z načeli njihovih programov. Sedaj je vse odvisno od socialistov in radikalov, če bodo spremenili svoj program, kakor zahtevajo desničarske stran- KAJ POČNO HITLERJEVI UČENCI V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI? asistična mučilnica Pred nedavnim je v Johannesburgu, glavnem mestu Južnoafriške unije, demonstriralo več tisoč belcev. Demonstranti so protestirali proti vedno hujšemu rasnemu nasilju južnoafriške vlade, nasilju Hitlerjevih učencev, ki so prekosili učitelja. O Južnoafriški uniji smo v našem listu že veliko pisali. Morda se bo kdo spomnil, kako smo ob koncu 1954. leta ugibali, kaj bo prinesla tej deželi zamenjava predsednikov. Tedaj je odstopil Malan, burski klerikalni nacionalist, ki je spremenil Južnoafriško unijo v rasistično mučilnico. Njegovo mesto je prevzel dotlej znani vodja V preteklem letu je Strijdomov fašistični režim v Južnoafriški uniji aretiral 968.593 domačinov in kaznoval z zapornimi kaznimi 861.269 črncev burske nacionalistične stranke Johanes Gerhardus Strijdom. Šele kasneje smo 1 zvedeli, da je bil Strijdom že med zadnjo I vojo fašist, da je javno hvalil Hitlerja, * nastopal proti Zidom in demokraciji, in da se je zato moral nekaj povojnih let skrivati v Malanovi senci. mešancev, pravico. doslej imeli volilno Fašistično nasilje in rasistična politika Strijdom pa je kmalu pokazal kaj zna. Že prve mesece svoje vladavine je prekosil U-l___ NT___J ______•_ ~ .1 -__ celo Malana. Nad njegovim početj«_______ zgražajo tudi tisti kolonialni krogi na Zahodu, ki so znani kot zagovorniki politike rasne neenakopravnosti. V Južnoafriški uniji živi 13,500.000 ljudi. Črncev je 9 milijonov, belcev 3 milijone, mešancev milijon, Indijcev pol mili- je lani zaprla jih 861.269 ob- Strijdomova policiji 968.593 črnoev; od teh sodili na zaporne kazni. Južnoafriški domačini nimajo najosnovnejših pravic. Ni zakona, ki bi jih ščitil. Policaji jih lahko zapirajo kadar hočejo, in sodišča jih obsojajo, če so krivi ali ne. Kriv pa je domačin zelo hitro: če je, na primer, ponoči na ulici, če stavka, se vozi z vlakom, ki je namenjen belcem, če ponudi roko belcu ali pride v kavarno. Sistem rasne diskriminacije je do podrobnosti izdelan. Belci imajo svoje avtobuse, črnci svoje. Indijci se lahko vozijo v atobusih belcev, toda le na zadnjih sedežih. Demonstracije v Johannesburgu, glavnem mestu Južnoafriške unije. Demonstranti nosijo veliko knjigo, ovito s črnim trakom. Knjiga je ustava, črni trak — smrt. Pogreb ustave! Več tisoč demonstrantov je na tak način demonstriralo proti vedno ostrejši vladni politiki rasne diskriminacije. Črnci žive v izredno težavnih življenjskih pogojih. Večinoma so nekvalificirani delavci, hlapci in dekle, šol za črne otroke je zelo malo in še te so le osnovne. V gimnazijo ali srednjo strokovno šolo črni otrok nc sme stopiti. Le 4000 črncev ima volilno pravico (vseh je 9 milijonov) in ti volijo tri belce, ki naj bi bili nekakšni parlamentarni zagovorniki njihovih interesov. Strijdom pa noče odpraviti tudi to možnost, da bi nekdo, ki bi deloval v prid domačinom, prišel v parlament. Razen tega pa hoče izenačiti s črnci tudi tistih nekaj tisoč vlade Južnoafriške unije povzročata strah in razburjenje v vsej deželi. Med ljudmi, ke, ne bodo izgubili samo podpore komunistov, ampak tudi mnogih levih elementov v svojih strankah. Čc pa bodo odklonili pobudo desnice, bodo izgubili nekatere desne radikale in spet ne bodo imeli dovolj glasov za sestavo vlade. IZ ARGENTINE ZE SPET ZAROTA Preteklo nedeljo se je argentinska vojska spet pojavila na ulicah Buenos Airesa. Vojaške straže so zavarovale predsedstvo vlade, vojno ministrstvo in še nekatere važne objekte. Vlada je odkrila zaroto . .. Položaj je torej hudo kočljiv. Od tega, kako bo francoska skupščina rešila to težavno nalogo, kakšno vlado bo sestavila in kakšen bo program te vlade, je odvisen tudi mednarodni položaj Francije, oziroma njen pozitivni ali negativni vpliv na mednarodna dogajanja. Po skopih poročilih, ki prihajajo it Argentine, so v zaroto zapleteni nekateri oficirji in politiki, med njimi tudi Juan Jose Urango, minister v vladi generala Lonardija. Poročajo, da je Urango pripravljal upor garnizije v Buenos Airesu. Državi udar naj bi izvedli v nedeljo. Nekaj ur prej je policija zarotnike aretirala. Kmalu bo minilo pol leta odkar so desničarske sile prisilile Juana Dominga Perona, dolgoletnega predsednika Argentine, da je odstopil. Od tedaj je Argentina imela dve vladi in nekaj zarotniških junt. ............................... ~ iloiaj V deželi je še vedno zelo nemirno. Položaj je tak, da nihče ne more z gotovostjo trditi, kakšna vlada bo jutri in kdo se bo jutri uprl. ki obsojajo Strijdomov reakcionarni režim, niso več samo črnci, ampak tudi nekateri belci, ki se zavedajo, da dolgo ne bodo mogli držati na vajetih ogromno množico črncev, in se zato zavzemajo za kolikor toliko znosne odnose med črnci in belci. S poti sovjetskih voditeljev v Indijo, Bulganin in Hruščev Burmo in v Indiji. Afganistan. VELIKA DELAVSKA ZBOROVANJA V FRANCIJI Proti fašistični reakciji Francoski sindikati prirejajo v vseh francoskih mestih delavska zborovanja, na katerih sprejemajo sklepe o boju proti Poujado-vemu gibanju, ki ga podpirajo velekapitalisti in kolonialni krogi Med francoskimi delavci raste odpor proti Poujadovemu (beri Pužadovemu) fašističnemu gibanju. Ze v zadnji številki našega lista smo pisali, da sta dva velika francoska sindikata (sindikat kovinarjev in sindikat poštarjev) pozvala vse sindikate, ne glede v katc so vključeni, katero sindikalno zvezo naj podpro bojkot članov NASILJE NA CIPRU Iz gimnazije v Nikoziji na Cipru Sili 50 grškM 11,1 izključili 50 grških dijakov, ki en dan niso prišli v šolo v znak protesta proti uradovega idružilo še gibanja Tej akciji se je takoj pet strokovnih sindikatov, ki včlanjeni v komunistične, socialistične in krščanske sindikate. Pred dnevi je socialistična sindikalna zveza »Force Ouvriere« organizirala v ^seh francoskih mestih velika zborovanja, na katerih so delavci sklenili, da bodo bojkotirali poujadiste. Na zborovanju v Parizu so delavci sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo pripravljenost »delavskega razreda Francije, da se združeno n enotne postavi po robu načrtom poujadistov za pohod na Pariz«. Poujade namreč grozi, da si bo s pomočjo fašistov in velekapitalistov prisvojil taciji nekega njihovego sošolca Dijak, ki oblast. Njegov program, 5ci je bil do volitev so ga angleški policaji aretirali, je pisal . preecj meglen, je danes že dokaj jasen. To protibritanska gesla. Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani, uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 - Dom sindikatov. Udgo Našlo Telefon precej meg je fašistični program, antisemitizem, koloniali; zem, program, ___•• 'T, diši po nasilju^ koncentracijskih laboriščih ubij " ” * " uredništvo 32-538, petek. 30-046. Poštni _ , m uprava 32-031, uredništvo 32-538, upr prdeal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221. List izhaja vsak Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, pol- letna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. in ubijanju. Podpirajo ga skrajni desničarji, nekdanji francoski fašisti in kolonialni krogi, zlasti iz Alžira. Poujadov volilni uspeh (dobil je nad 2 milijona glasov) je ohrabril tudi desničarje v itaiiii, Nemčiji in Angliji. Fašistični elementi v teh državah pripravljajo ustanovitev nekakšne »črne internacionale«, v kateri bi zavr**’ Ponjade eno najvidnejših mest. Poujadizem je torej vedno bolj nevaren. Predvsem delavcem, komunistom« socialistom in vsem naprednim ljudem. Te nevarnosti se francoski delavci zavedajo* Zato te dni zborujejo in sprejemajo sklep* o boju proti fašistični reakciji. NAZADNJAŠKA GONJA V AMERIKI štirih južnih državah Doslej so že ______ ,__________ ZDA sklenili, da za njih ne velja sklep Vrhovnega sodišča Združenih držav o odpravi plemenskega razlikovanja v šolah-Te države so: Mississippi, Virginija, Geof' gija in Alabama. V državah na aincriškeOT Jugu je namreč nazadnjaško gibanje, ** nasprotuje enakopravnemu odnosu med belci in črnci, še kar precej močno. To rasistično . gibanje podpirajo kapitalisti i* farmarji. ŽRTVE V KENIJI Iz Kenije poročajo, da so angleške črfC v zadnjih bojih ubile 60 Kenijcev, ki so bojevali za svobodo svoje domovine. OKNO SVET Sluzel Belgijskega Konga (Nadaljevanje in konec) Obstal sem pred vitrino z diamanti, malimi drobnimi kamenčk-i, velikimi kakor zrno pšenice. Večjih diamantov niša razstavljali. Iz grafikona, ki je bil pripet na zid muzeja. sem razbral, da so 1953. leta izkopali v tej koloniji 12,580.270 karatov diamantov. Krivulja se vzpenja in govori o povečani proizvodnji diamantov v Kongu, v deželi to- jard belgijskih frankov, kar pomeni 7 in pol milijard frankov letno. Od tega bo imela največje koristi prestolnica, morebiti kakšen drobec tudi kolonija, saj šo pod njenim nebom ne samo ogromna bogastva, marveč tudi bogate plantaže. Znano je. da je v Afriki mogoče relativno majhnim ix, v l-V- plega sonca, ki jo je priroda ob-bogastvi, a ji je trudom dobiti največje dohodke. Muzejski grafikon v Tervurenu, 15 km od Bruslja, ne govori, da so v belgij- d a ril a z vsemi zgodovina vzela svobodo in neodvisnost. Na bruseljskih ulicah som v ne. ,,ka.i dneh srečal samo nekaj črncev, v filmskih revijah kakor tudi na fotografijah, razstavljenih v muzeju v Tervurenu pa sem videl neprimerno več slik Belgijcev *v Kongu kakor pa je črncev v prestolnici. Bele ljudi je v centralno Afriko, domovino primitivnih domačinov, izvabilo .bogastvo črnega kontinenta. Na ogromnih površinah Belgijskega Konga so 1953. leta pridobili 200 000 ton bakra, 18.000 ton kavčuka, 6924 ton jute, 56.300 ton bombaža itd. Podatkov za 1954. leto na grafikonu v muzeju še ni bilo. Vsekakor pa navedene številke govorijo. da bogastvo te kolonije še zdaleč ni izkoriščeno, niti ni doseglo najvišje možno izkoriščanje. Gorovja in hriboviti predeli so ostali še nedotaknjeni, čeprav v svojih nedrih skrivajo dragoceno rudo, ki čaka samo ljudi, da jo izkopljejo in nasujejo v peči, iz katerih bo priteklo še tisoče ton kovin. Shranjeni so tudi zemljevidi mnogih ekspedicij, ki so iskale bogastvo Konga. Prav zato Belgijci predvidevajo — to so socialisti na svojem novemberskem kongresu 1955. leta v Bruslju podčrtali — da bodo leta 1956 v Kongo investirali 30 mili- skem Kongu pred dvemi leti pridelali 34.000 ton kave, 16.433 ton sladkorja, ogromne količine banan, pomaranč in drugega tropskega sadja. Zdelo se mi je, kakor da ta kolonija ne ve za meje svojega bogastva. Sicer pa to ni čudno. Saj je vse to bogastvo povezano z delnicami privatnih podjetnikov, kapitalistov in bank. Muzej Belgijskega Konga v Tervurenu je dokaz neizmernega bogastva te kolonije. S fotografij na okni-h muzeja kakor tudi z razglednic. ki jih prodajajo ob vhodu, pa je mogoče dobiti samo bledo sliko o življenju domačinov iz Konga. Slike prikazujejo le nekatere osebe mnogih ekspedicij, od rudarskih do etnoloških, sledijo palmovi nasadi, v katerih črnci pobirajo sadeže, urejene hiše belcev, nekatera nova naselja afričanov, kakor tudi razne primitivne hišice iz šibj,a in blata. Civilizacija še ni prodrla med domačine. • Iz razgovorov v krogih belgijskih socialistov je bilo slišati, da bi Kongo v pol stoletja lahko dobil neodvisnost (!?) Pustimo bodočnost, da prej ali kasneje zapiše ta srečni trenutek črnih do- listn — »kajti brez tega v tej koloniji proces civilizacije ne more naglo napredovati.« »Predstavljajte si samo delavca, ki iz svoje primitivne okolice odhaja na delo, iz iz katerega se ponovno vrača v primitivizem. »On,« pravijo dalje socialisti »nima časa, da bi vzgajal svojega otroka. A zaostala žena?! —-v čem lahko ona pomaga otrokom?! V na j več ji meri s tem, s čimer sama razpolaga — s primitivizmom. Prevzgoja samo tiste delovne sile, to je moške, ki je potrebna za ra/zna dela, pomeni d® bodo domačini ostali na vedno isti stopnji primitivnosti.« Tako govo-re socialisti, tiho. skromno. V Bruslju sem slišal, da sd socialisti spoznali, da je treba šolstvo v Kongu razširiti tudi na žene . .. Čeprav je civilizacija v Belgijskem Kongu šele v razvoju, imajo domačini v osrčju Afrike močno razvit smisel za umetnost. Njihovi kipi im ornamenti v lesu, železu itn glini — razstavljeni v muzeju — v resnici zaslužijo visoko umetniško ceno. To so dela, sadovi različnih bogočastij, običajev in verovanj, tradicije in smisla za estetiko, lepoto, kakršno vidijo s svojimi očmi. Mnoge belgijske umetnike so vzpodbudila, da so obiskali Kongo da bi v njem poiskali motive za svoja umetniška dela. Desetine izmed njih so v poslednjih letih res našle izredne motive s tipično afriškimi barvami; ustvarili so pomembna umetniška dela. V posebnem oddelku pred vhodom v dvorane bogočastij in običajev domačinov, je razstavljenih okrog dvajset, oljnatih slik. Toda to so umetniška dela Evropejcev o afriškem kontinentu, o Kongu, ki ima svojstveno umetnost. Obiskovalec potrebuje samo mačimov Belgijskega Konga, od katerih se samo nekaj moških torih se samo nekaj moških šola in prilagaja sodobnemu življenju. »Enakopravnost žena v Kongu je nujna,« — pravijo belgijski sociar Plesna maska plemena Ba-Luba, ki živi v Belgijskem Kongu deset korakov in že lahko vidi dela iz prve roke. Razlike so zelo velike. Umetniška roka domačinov iz Konga je izdelala miniaturna in tudi večja dela, — podobe ljudi z izrazom bolečine na licu. mirovnimi pipami, obrednimi in verskimi maskami, maskami vračev, ki »izganjajo hudobne duhove« iz bolnih teles. Mnoge umetnine imajo versko obeležje, v katerih so mrtvi dobili pomembno mesto. Morda so pogosto mladi umirali, če so obredom ob koncu človekovega življenja posvetili tolikšno pozornost? Muzej Belgijskega Konga v Tervurenu poleg Bruslja spada med najbolj urejene muzeje te vrste. V njem je zbranih dovolj predmetov in gradiva, iz katerega je mogoče razbrati usodo te velike kolonije, v kateri se v povojnem razdobju odvija življenje dokaj mirno, brez krčev in dogodkov, ki jih zasledimo v drugih krajih vznemirjene Afrike. V Bruslju so mi rekli: »Mi vodimo pametno politiko v svoji koloniji«, če jih primerjamo z ostalimi kolonialnimi silami. »Pravzaprav« —- so dodali kot podrobnejšo obrazložitev — ». . . Beldgijci s svojim odnosom do domačinov niso dali domačinom nikakih povodov, da bi se odkrito, a manj oboroženo uprli, kakor se to dogaja v drugih afriških kolonijah, 'v katerih jp čutiti velike nemire« Belgijski Kongo torej miruje. Vračal sem se z obiska muzeja Belgijskega Konga, obkroženega z ogromnim parkom, ki je med letom ves v cvetju. Razlog za izredne življenjske pogoje Belgije, ki so — kakor pravijo, za Švedsko najbolj ugodni v Evropi — je treba Iskati v marljivosti in varčnosti Belgijcev, v njihovi razviti deželi in v veliki meri tudi — v izredno bogati belgijski koloniji —■ Kongu, kateremu je postavljen muzej v Tervurenu. Relija Atanasijevič J