INFORMATICA 2/1979 
KOMUNIKACIJSKI 
PROTOKOLI 
M. KAPUS 
A.P. 2ELEZNIKAR 
UDK: 681.324 
VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA, MARIBOR 
IJS, LJUBLJANA 
Članek podaja pregled najbolj razširjenih formatov za prenos informacij. Podrobno 
obravnava HDLC sinhrone protokole in komuniciranje z informacijskimi paketi. 
COMMUNICATION PROTOCOLS 
in the paper the most commonly used formate for the Information transfer are de-
scribed. Details are given about the HDLC and the packet level Communications. 
1. UVOD 
Leta 1976 je CCITT izdal nekaj novih smernic za 
prenos Informacij v priporočilu X25, ki podaja 
način komuniciranja med terminali oz. DTE 
(Data Terminal Equipment) In DCE (Data 
Circuit-terminating Equipment02 informacijskimi 
paketi. 
Komuniciranje lahko obravnavamo na treh 
nivojih. Prvi nivo podaja električne 
karakteristike linij in fizikalne procedure za 
njihovo vzpostavljanje. 
Drugi nivo je kontrola linije z digitalnimi 
sekvencaml, ki omogoča zanesljiv prenos 
informacij v realnih tokokrogih. 
Tretji nivo obravnava manipulacijo z 
Informacijskimi paketi v stalnih ali začasnih 
logičnih kanalih. 
X25~ podrobno definira tretji logični nivo. Za 
Ilustracijo drugega nivoja podaja uporabo HDLC 
protokola z asinhronim načinom odgovora v 
dupleksni izvedbi. Prvi nivo je opisan v 
priporočilu X2l. Članek je pregled protokolov 
za drugi in tretji nivo. 
DTK/DCE 
vmesnik' 
x^H?>-^v-<^i 
L 
L 
2 
L 
5 
T 
I 
|<—DTfc; ^l«=- -DC£-
I 
-Vmesnik X2^ 
Ll - fizikalni vmesnik 
L2 - logični vmesnik na nivoju nabora 
logični vmesnik na nivoju paketa 
uporabnikovi procesi 
transportna funkcija mreže 
X21 kontrolor linije ali 
V24 modem 
L3 
P 
T 
O 
2. SEKVENČNI NIVO 
2.1. Uvod 
Za prenos informacij se uporablja več formatov. 
Asinhroni format 
XiXXX START 
''O 
D-. 
Ai-
-*t-
"N 
PARITKTA ^TOP JOC 
X - sekvenca prostega teka 
Pariteta - liha, soda ali ni prisotna 
N - 5,6,7 ali 8 
Ustavitveni (stop) znak - 1, 1.5 ali 2 bita 
Sinhroni format z enim z^logom za sinhronizacijo 
SIN. Podatki 
-IV-
CRC 1 CRC 2 
SIN. - sinhronizacijski zlog 
CRC - kontrola pravilnosti prenosa 8 metodo 
krožečega ostanka 
Siqhroni format z dvema zlogoma za 
sinhronizacijo 
SIN. .1 SIN, 2 
1 1» 1 
Podatki 
CRC 1 CRC 2 
Format pri zunanji sinhronizaciji 
Podatki 
II 
CRC 1 CRC 2 

Za asinhrone formate je značilna mala dolžina 
informacijskega polja po pravilu en znak - en 
nabor. Sinhroni formati uporabljajo nabore 
različne dolžine, ki vključujejo več zlogov 
(byte) . S tem lahko prenašamo kontrolne ukaze v 
saftiem naboru, manj je redundančnih startnih in 
ustavitvenih• bitov, če pošiljamo dolge 
sekvence. Zato so sinhroni formati idealna 
oblika prenosa večje količine informacij. 
Najbolj dovršen format uporabljajo HDLC 
protokoli. 
Vidimo, da je pri NRM možen enakovreden pretok 
informacij v obeh smereh, pri ARM pa sekundar v 
glavnem le potrjuje pravilen sprejem. 
2.2.2, Uporaba asinhronih protokolov 
Z ARM lahko izvedemo sirapleksni prenos 
(simpleks), neuravnoteženi dupleksni in 
uravnoteženi dupleksni prenos (dupleks). 
Za simpleksni prenos imamo: 
Paket: glava podatki 
V" -•-
***** 
zastava 
kontrola 
nabora 
labors 
informacije 
JfCS 
zastava 
* P -+ * S * 
* » 
***** 
naslov kontrola (C) 
2.2, HDLC - High Leve! Data Link Control 
j9 skupno ime več standardiziranih protokolov 
za sinhroni prenos podatkiv. Ti protokoli 
vzpostavljajo in prekinjajo ivezo, kontrolirajo 
pravilnost prenosa, sami popravljajo nekatere 
napake, o drugih pa obveščajo višje nadzorne 
strukture. Razlikujejo se po namenu za različne 
konfiguracije sistema. 
Pri vseh je osnovna prenašana enota nabor, 
sestavljen iz začetne in končne zastave, 
.naslovnega ' zloga, kontrolnega zloga, 
informacijskega polja spremenljive dolžine in 
dveh zlogov za FCS (Frame Checking Seguence). 
Eden izmed bitov kontrolnega zloga je P/F bit. 
Ki ureja odnos hierarhije med partnerjema, in- a 
tem neposredno določa vrsto protokola. 
2.2.I. P/F cikel 
Sa vsaki liniji ima eden od partnerjev 
primarno, drugi pa sekundarno vlogo, Primar 
oddaja ukaze, sekundar odgovarja, V ožjem 
pomenu le primar oddaja informacije, vendar to 
ni nujno, Ce je terminal priključen na več 
linij, je lahko za nekatere primar, za druge 
sekundar. P/F bit imenujemo v naborih, ki jih 
oddaja primar, P (Poli) bit, v naborih, ki jih 
oddaja sekundar, pa F (Final) bit, 
Primar, ki zahteva od sekundarja odgovor, to 
označi s P = 1, Sekundar konča odgovor z 
naborom, ki ima F = 1. Primar lahko oddaja 
nabore s P', toda šele P - nabor aktivira 
sekundar. Ko sekundar odda F - nabor, ne sme 
oddati nobenega nabora več, dokler ne sprejme P 
- nabora. Sekundar lahko odda F - nabor takoj 
ali pa za nekaj F' - nabori. Prvi način 
Imenujemo asinhroni način odgovora (ARM -
A8ynchronous Response Mode), drugi pa normalni 
ali sinhroni način odgovora (NMR - Normal 
Response Mode' ali SDLC - Synchronou8 Data Link 
Control), 
ASINHRONI NAČIN SINHRONI NAČIN 
Primar 
p'~ + 
P ~ + 
p — + 
p-~ + 
Sekundar 
+—F 
+--F 
Primar 
p '— + 
p — + 
p'-- + 
p-—+ 
P'~ + 
Sekundar 
+—F' 
+—F' 
+~F 
Primar oddaja informacije, sekundar jih 
potrjuje (ali zavrača) s nabori brez 
informacijskega polja. Pretok informacij je le 
v eno smer. 
Za neuravnoteženi dupleks (Unbalanced Duplex) 
jen 
*i!r*** 
« * 
* p * 
* * 
* A * A- * 
***** 
* * 
-+ .* S * 
* * 
A * ft * * 
Primar oddaja informacije, sekundar odgovarja z 
F-nabori, ki vsebujejo informacijsko polje. 
Ker je število F-naborov omejeno s številom 
P-naborov, število P'-naborov pa ne, in ker je 
dolžina informacijskega polja navzgor omejena, 
je pretok informacij v smeri od primarja k 
sekundarju močnejši. 
Pri uravnoteženem dupleksu (Balanced Duplex ) 
imamo t 
***** 
* * 
* p * 
* * 
***** 
* * 
* S * 
* * 
***** 
***** 
* * 
* S * 
« * 
***** 
* * 
* p * 
* « 
***** 
Vsaka postaja na liniji ima vlogo primarja in 
sekundarja. Tako imamo simpleks v dveh smereh. 
2.2,3. Uporaba SDLC 
Pri SDLC je pretok informacij zaradi narave P/F 
cikla lahko vselej dupleksni. Zato je SDLC 
uporaben tudi za bolj kompleksne konfiguracije 
sistema, npr. multipoint in loop. 
Javlja se vpraSanje izbire polovičnega in 
polnega dupleksa. (Polovični - half - dupleks 
poteka po eni sami žici izmenično v obeh 
smereh. Polni - full - dupleks ima za vsako 
smer poseben vod.) Uporaba polnega dupleksa je 
smiselna pri ainhronih protokolih, ko sta na 
liniji lahko hkrati P' in F' nabor, pri ARM pa 
je polni dupleks uporaben le kot uravnoteženi 
dupleks. 

52 
2,3. Podroben opis nabora pri UDLC 
2.3,1. Zastava (Flag) 
Zastava označuje začetek in konec nabora in 
rabi kot znak za sinhronizacijo. Njena oblika 
je 01111110. Da ne bi sprejemnik enakega 
vzorca znotraj nabora prebral kot zastavo, se 
avtomatično vstavi O za vsakimi zaporednimi 
petimi 1. Pri sprejemu se O odstrani. 
2.3.2. Naslovni zlog 
pe v 
Kadar 
Ne glede na smer pretoka informacij 
naslovnem zlogu vedno naslov sekundarja. 
vsi partnerji vsebujejo primarno in sekundarno 
funkcijo, je dogovorjeno, da sta v naslovih 
sekundarja na DTE najniZe utežena bita b O = 
1, b 1 = 1, na DCE pa b O = 1, b 1 = 0. Tu je 
skrito nekaj redundance. 
2.3.3. FCS zloga 
rabita za kontrolo pravilnosti prenosa polja 
med začetno zastavo in zlogoma FCS. Pri tem se 
uporablja metoda CRC (Cycling Redundancy 
Checking) v različnih oblikah. Več o tem je 
napisanega v (5). 
2.3.4. Formati kontrolnega zloga (C) 
C zlog ima tri formate? I (Information), S 
(supervisory) in NS (nonsequenced). 
( 
g 
2 3 4 S 
Inforraacl.jski 
N(S) •p/F 
• 6 7 
N(R) 
^ 
Nadzorni 
' " 
s p/F N(RI 
NP 
1 ' ' 
kvenčni 
IVI p/F M 
2.3.4.2, Nadzorni format S (Supervisory) 
ima pri ARM vlogo odgovora, pri NRt-1 pa vlogo 
ukaza in odgovora. Ti soi 
RR (Recieve Ready). Potrjuje pravilen sprejem 
naborov do vključno H<R) - 1 in sporoča, da je 
postaja pripravljena na sprejem. 
BNH (Recieve Not Ready). Opozarja, da jo 
postaja preobremenjena in ne moro sprejeti 
nobenega nabora, ki zahteva prostor v vmesniku. 
Potrjuje sprejem naborov do N{R) - 1. 
REJ (Reject, zavrnitev). Zahteva oddajo ali 
ponovno oddajo nabora s sekvenčnim številom 
N(R) in potrjuje sprejem naborov do M(R) - 1. 
Zali te va REJ se briše.- ko postaja pravilno 
sprejme nabor N(R)= 
-p 
% 
fn 
o 
F-n 
ws 
£; 
I 
-p 
•H 
^ 
•H 
> 
(-1 
P-
000 
000 
000 
100 
000 
010 
011 
100 
OUl 
Ndo 
w(iO 
lUH) 
W(H) 
10 
•H 
o 
a 
a 3 
f* W 
h -H 
la tH 
V, a 
•H o 
« M 
p/l' 
p 
p 
!•' 
P 
1'' 
Jr' 
1 
JVi.' 
p/i.' 
P/J-' 
p/i.' 
•p 
•H 
X> 
•H 
•<r2 
•d 
10 
N 
0011 
Olil 
0111 
0011 
1111 
0011 
0011 
0111 
0011 
0001 
0101 
1001 
N.(S)0 
£0 
R 
•H 
X) 
m 
Ui 
t» 
IMSI 
SIM 
POL 
UISG 
OHUJK 
ohP 
W-( 
um 
hhj 
L 
N 
.0 
X 
n 
— 
— 
— 
-
— 
— 
t-, 
o 
> 
o 
hU 
'd 
o 
— 
-— 
-
-
— 
-
o 
M 
m 
'O 
•H 
O 
a 
H 
(H 
O 
n 
0 
•-H 
O 
a m 
•a 
a) 
p. 
o 
o, 
u 
p. 
<a 
•ro 
rH 
O 
P( 
lU 
U 
•H 
4J 
0) 
UJ 
(U 
ti 
' 1 
(V? 
c5 
a 
•rl 
.^^ 
K 
s™-* 
« 
01 
O 
1 
(U 
•o '-^ 
:i ca 
•rD ^---
u » 
4J 
o o 
a^ -a 
— 
— 
— 
— 
2.3.4,1, Vlogo P/F bita poznamo, V I in S 
formatu pa se pojavljata H(R) in N(S). N(R) je 
sprejemno sekvenčno Število (Recieve Sequence 
Number),' N(S) je oddajno sekvenčno število 
(Send Sequnce Number), Informacijski nabori 
(I) se Štejejo po modulu 8 ločeno za obe smeri. 
Kadar postaja A odda postaji B informacijski 
nabor, je v njem N(S) zaporedno Število nabora 
v smeri A —+ B, N(R) pa število naslednjega 
I-nabora, ki bo'prišel v smeri B —+ A. 
Vsak partner na liniji ima svojo V(R), 
spremenljivko sprejemnega stanja (Recieve State 
Variable),in V(S), spremenljivko oddajnega 
stanja (Send State Variable). V(R) je Število 
naslednjega I-nabora, , ki ga . bo postaja 
sprejela, V(S) pa zaporedno Število naslednjega 
oddanega nabora. Ko postaja odda I-nabor, 
vpiše V(S) v N(S) in V(R) v N(R). Potem se 
V (S) poveča za 1. 
V (S) +— ( V (S) + 1 ) ( mod a ) 
Ko se sprejme I-nabor, se mora V(S) ujemati z 
N(R) in V(R) z N(S), saj je V(R) postaje A enak 
V(S) postaje D in obratno, če je I-nabor 
pravilno sprejet, se V(R) poveča za 1. 
V(R) +— ( V(R) +1 ) ( mod 8 ) 
Nabori NS in S formata se ne štejejo v 
sekvenco. N(R) v S-naboru je le kontrolna 
informacija. 
2.3,4.3, NS (Nonsequenced) format 
imenovan tudi U (Unnumbered), pozna različne 
ukaze pri ARM in NRM. Pri NRM so tos 
NSI (Nonseojenced Information) . Služi za prenos 
informacij v naboru zunaj redne sekvence 
informacijskih naborov. Sprejema ni treba 
potrjevati. 
SNRM (Set Normal Response Mode). Podredi 
sekundar primarju, S^ekundar lahko odgovarja le 
na zahtevo primarja.V(R) in V(S) se resetirata 
(na 0). Pričakovani odgovor je NSA, Sekundar 
ostane v NRM do sprejema DISC ali SIM ukaza. 
DISC (Dlsconect). Postavi sekundar v stanje 
off-line. Sekundar ne more več oddajati 
I-naborov, dokler ne sprejme SNRM ali SIM 
ukaza. Pričakovani odgovor je NSA. 
NSA (Nonsepuanced Acknovledgement) . je 
pritrdilni odgovor na SNRM, DISC ali SIM ukaz. 
Nadaljni prenos naborov sproži primar. 
RQI (Request for Initialization). S tem 
sporoči sekundar primarju, da želi SIM ukaz. 
Vsak ukaz razen SIM sproži ponovitev RQI. 

53 
SIM (Set Initiallzatlon Mode). Sproži 
proceduro za vzpostavitev normalnih funkcij na 
nivoju linije. V(S) in V{R) se resetirata. 
ROL (Reque8t On-Line). S tem sporoča sekundar, 
da je v stanju off-line. 
CMDR (Command Reject). Ta odgovor odda 
sekundar v stanju NRM, fie sprejme napačen ukaz. 
To je v primerih I 
1. Kontrolno polje ni definirano. 
2. Informacijsko polje je predolgo za vhodne 
vmesnike. 
3. Nabor vsebuje informacijsko polje, ki je 
pri danem formatu kontrolnega zloga 
prepovedano. 
4. N(R) se ne ujema z V(S) sekundarja. 
2.6. Sistemski parametri 
2.6.1. Vsakokrat, ko primar aktivira sekundar 
s P-bitom, vključi časovnik TI. Primar ukaz 
ponovi, če časovnik izteče pred odgovorom 
sekundarja. To lahko naredi N2-krat. Kasneje 
je potrebna akcija na višjem logičnem nivoju. 
Pri tem primar ne ve, koliko njegovih 
informacijskih naborov je bilo potrjenih. Zato 
shrani svojo V(S) na notranjo spremenljivko x, 
V(S) pa dobi vtednost zadnje N(R), ki jo je 
sekundar potrdil. V primeru, da kasneje pride 
odgovor z N(R), ki ni v območju med vključno 
novo V(S) in x, to pomeni, da se je sekundar 
zmedel v štetju naborov in primar odda REJ. 
2.6.2. Maksimalno število zlogov v naboru (NI) 
je določeno z maksimalno dolžino 
informacijskega polja. 
2.6.3. Maksimalno število informacijskih 
naborov (k), ki jih postaja lahko odda, preden 
jih sprejemnik potrdi, je manjše ali enako 
sedem. 
kontrolno polje 
zavrnjenega 
ukaza N(S) N(R) 
O 
z o o o o 
najviše uteZeni bit 
napaka 1 ; 
napaka 5 
napaka 2 
napaka 4 
X. - I -^ W - 1 
W/\-!f - O 
W/\Z - O 
Vrsta napake je označena v informacijskem 
polju, kot kaSe slika. Odgovor CMDR se 
ponavlja do sprejema SNRM, DISC ali SIM, 
Protokoli za ARM poznajo ukazei 
SARM (Set 7Vsynchronous' Response Mode), kot SNRM 
pri NRM protokolih, oblika 000 p illlj OA 
(Unnumbered Acknowledgement) ° NSA) CMDR in 
DISC. 
2.4. Abortiranje (razveljavljanje) 
j 
Če želi oddajnik' napol oddani nabor 
razveljaviti, odda osem zaporednih enic. če 
jih doda še sedem, linija preide v prosti tek 
in jo je treba ponovno ' inicializirati. Lahko 
pa osmim enicam doda zastavo in s tem ostane na 
liniji. če abortira sekundar, ne sme več 
oddajati, dokler ga primar ne pokliče. 
2.5, Kontrola zanke (loop) pri SDLC 
Normalno sekundarji ponavljajo ukaz primarja po 
zanki. Primar dobi status sekundarjev z ukazom 
ORP (Optional Response Poli), oddanim na 
skupni, sistemsko določeni naslov. Z ukazom GA 
(go ahead) da pravico sekundairju z najvišjo 
prioriteto, da začne oddajati lastne 
informacije. Ostali ukazi so vsi prej našteti. 
3.1. 
PAKETNI NIVO 
Uvod 
Paket je zaključena logična enota, ki se 
prenaša v informacijskem polju naborov po 
logičnih kanalih. Logični kanal je kanal brez 
motenj, ki ga dobimo iz realnega kanala tako, 
da uvedemo kontrolo na drugem nivoju (na nivoju 
binarno Ejekvonco) . 
Paketi !io sesi t.ivl jont Iz kontrolno glave 
(honder) Lii poiUitl.ov v oŽjcm poivienu besede. 
Glede iia ylavo jlli de I i iiio v 14 tipov. 
VRSTA PiiKETA 
Od DCE k BTi; Od DTE k DCE 
Vzpostavljanje zveze in čiščenje 
IMCOMIHG CALL GALL. Rfi^UEST 
CAUu COttHECTED 
CLEAR INDIGATIOM 
DOK CLEAK 
CO]Si'iaMATION 
CALL JLCCEPTED 
01£ JU iiUiTJS.B1 
DTE CLEAR 
OOUfIRIilATIOM 
Prenos podatkov in prekinitev 
DCE DATA DTE DATA 
DCE INTEHRUPT DTE IlvTERfiUPT 
DCE INTERRUPT DTE IBTERHUPT 
GOUKIRMiiTIOU COWFIRMATIOM 
Kontrola pretoka in reset 
DCE RB 
DCE EKR 
RESET IMDICATION 
DCE RESET 
COMKIHMATION 
Restart 
RESTART INDICATIOH 
DCE RESTART 
COMJ<"'IHMATIGM 
DTE RR 
DTE HM 
DTE REJ. 
RESET REQUEST 
DTE RESET 
COUFIRMATION 
RESTART REqU£ST 
DTE RESTART 
COIffilHMATION 

54 
3.2. Procedure pri prenosu 
3.2.1. Prenos informacij med dvema DTE se 
odvija preko DCE; 
DTE A + DCE + DTE B 
Pri tem se uporabi poljuben prost (READY) 
logični kanal, navadno najniže oštevilčeni. 
Logični kanali so razporejeni v največ 15 
skupin, V vsaki je največ 255 kanalov. Kanal 
je enolično določen s številko skupine in 
Številko kanala znotraj skupine"^, 
3.2.2. Vzpostavljanje in prekinjanje zveze 
DTE A zahteva zvezo z DTE B s paketom CALL 
REQUEST. DCE o tem obvesti DTE D z INCOMING 
CALL. DTE B potrdi vezo s CALL ACCEPTED. DCE 
obvesti DTE A s CALL CONNECTED. Če je veza že 
vzpostavljena ali če takrat, ko DCE oddaja 
INCOMING CALL, DTE B hkrati zahteva isto zvezo 
na istem logičnem kanalu, DCE takoj odda CALL 
CONNECTED. 
DATA paketi se štejejo po modulu 8 ali 128 za 
vsako smer vsake linije. V ta namen uvedemo 
P(K), sprejemno sekvenčno število paketa, in 
P(S), oddajno sekvenčno število paketa, ki 
služIta za kontrolo okna. Širina okna W je 
največje število DATA paketov, ki se lahko 
hkrati prenesejo brez vmesne kontrole, in ni 
večje od 7 oziroma 127. Določa se za vsak DTE 
in vsako smer posebej glede na dejansko potrebo 
po prenosu informacij. Prvi prenašani paket 
ima P(S) vedno enak P(R) sprejemne postaje. 
V enem oknu so paketi lahko vidno ločeni v dve 
skupini z bitom Q (data qualifier), vendar ne 
smejo biti pomešani. 
Prenos podatkov poteka po istih zakonitostih 
kot na nivoju binarnih naborov in lahko 
ugotovimo naslednjo ekvivalenco pojmov: 
DCE DATA paket - I-nabor 
DTE DATA paket - I-nabor 
DCE RR paket - RR-nabor 
DTE A 
VZTOSTAVLJAKJK 
ZVi-ZK 
PODITKI 
ČIŠČKUJi. 
DC£ 
CAUJ hEQU£ST 
-• iIMCOMIWG CjiiL 
-J CALL ACCEPTED 
CALL COHNECTED 
DATA 
DATA 
ICLEAR HKQU£ST 
Ci£AJJ IIMDICATIOH 
CJJEAH C!OKi'IHMATIOM >-
CLEAR COI<i?IHiJATIOH 
DTE B. 
DTE RR paket 
DCE RNR paket 
' VZKJSTAVLJAflJi ^"^ ™" P^'^^^ 
ZVEZE i3jg j^j pgj^g^. 
P(S) 
P(R) 
PODATKI 
ČIŠČENJE 
W 
- RR-nabor 
- RI^JR-nabor 
- RNR-nabor 
- REJ-nabor 
- N(S) oz. V(R) ali V (S) 
- N(R) oz. V(S) ali V(R) 
parameter k 
3.2.4. Reset in restart 
Če DTK D noče sprejeti zvoze, odda CLEAR 
REOUEST. DCE obvesti DTE A s CLEAR INDICATION z 
navedbo, da je DTE B zaposlen. DTE A potrdi z 
DTE CLEAR CONFIRKATION. DCE obvesti DTE B z 
DCE CLEAR CONFIRMATION. Če DCE ne more 
vzpostaviti zveze zaradi drugih vzrokov, to 
označi v paketu CLEAR INDICATION. Prekinitev 
zveze lahko zahteva kadarkoli. 
3.2.3. Prenos podatkov 
Podatki se prenašajo v DTE in DCE DATA paketih. 
Če se nadaljujejo v 'naslednjem paketu, to 
označimo z bitom M (more data). Glede na to 
delimo DATA pakete v tri skupine; 
a) podatkovno polje krajše od maksimalnega 
dovoljenega, brez M, 
b) podatkovno polje maksimalno, brez M, 
c) podatkovno polje maksimalno, z M. 
Dolžina podatkovnega polja je omejena na 16, 
32, 64, 128 (najpogosteje), 256 (255), 512 ali 
1024 oktetov (8 bitov). 
Z RESET in RESTART paketi odstranimo z 
izbranega kanala vse DATA in INTERRUPT pakete. 
Z RESTART paketi resetiramo vse kanale, ki so 
vezani na pobudnika restarta. Reset (restart) 
lahko sproži DCE in vsak DTE s paketom I1ESET 
(RESTART) INDICATION Oziroma rtESET (MCSTART) 
REOUEST. PotrdiIna paketa sta DTE in DCE RESET 
(RESTART) CONFIRllATION. Procedura je enaka kot 
pri CLEAR paketih. 
3.2.5. Interrupt (prekinitev) 
INTERRUPT paketi omogočajo prenos podatkov 
izven redne sekvence DATA paketov, po funkciji 
torej ustrezajo NSI-naborom na nivoju dva. 
Lahko jih uporabljamo, kadar v kanalu ni racSET 
in RESTART paketov, zveza pa je vzpostavljena. 
DTE pošlje podatke DCE v DTE INTERRUPT pnketu. 
DCE potrdi z DCE INTERRUPT CONFIRMATION. DCE 
pošlje podatke v DCE INTERRUPT paketu, DTE 
potrdi z DTE INTERRUPT CONFIRllATION. 
3.2.6, Posebni dogovori o načinu komuniciranja 
Vsakokrat pri vzpostavljanju zveze lahko DTE v 
CALL paketu zahteva določen način 
•komuniciranja. Specificira npr. širino okna W 
ali maksimalno dolžino podatkovnega polja. Če 
teh specifikacij ni, dobita parametra 
maksimalno možno vrednost v mroži. DTE lahko 
zahteva Reverse Charging (povratno 
odgovornost). Ta dogovor mu omogoča, da lahko 
zahteva oddajo informacij z drugega terminala. 
Druga skupina dogovorov velja za določeno zvezo 
DTE/DCE trajno za dogovorjeni čas. Npr.: 
Omogočitev povratno odgovornosti (Reverse 
Charging Acceptance). DCE se obveže, da bo 
sprejela Reverse Charging Reque3t, če se pojavi 
na tej liniji. 

55 
Enoamorni logični kanal (One-way Logical 
Channel). Kanalu se pripiše ena od smeri 
DTE/DCE ali DCE/DTE. 
Ponovna oddaja paketa (Packet Retransmission). 
Terminal dobi pravico zahtevati od DCE ponovno 
oddajo paketa s paketom DTE REJ. 
DCE označi te dogovore v CALL INDICATION 
paketu. Seveda je možnih dogovorov še veliko. 
Za vse velja, da se kodirajo v paru oktetov, v 
prvem oktetu vrsta dogovora, v drugem pa 
pripadajoči parametri. 
3.3 Formati paketov 
CLEAR REOUE.ST in CLEAR , INDICATION 
paketni format 
,++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 8 7 6 5 4 3 2 1 + 
++++ + ++++++++++ + + + + + -!•'•+++++++++++++++++ + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+0 O O 1 + številka kanalne + 
+++++++++++++++++++++ + 
+0 O 1 O + skupine + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+številka logičnega kanala' + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 0 O O 1 O 0 1. 1 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ kodirani vzrok čiščenja + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
CALL REQUEST in INCOMING CALL 
paketni format 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 8 7 6 5 4 3 2 1 + 
++-H-++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+0 O O 1 + številka kanalne + 
++++++++++•)•++++++++++ + 
+0 O 1 O + skupine + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 0 O O O 1 O 1 1 + 
++++++++++++++++ 
+ dolžina naslova + 
+ klicane DTE + 
+ v poloktetih + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+naslov DTE, ki kliče, in klicane DTE + 
+v BCD kodu, 4 biti - 1 cifra, ničle + 
+do polnega zloga + 
-^ ++++++++++++++++++++++++++++ 
0 0 O O + 
Kodiranje vzroka čiščenja v 
Cl^EAR INDICATION paketu 
+dolžina naslova 
+DTE, ki kliče, 
+v poloktetih 
+ 
+++ 
+ O 
+ 
O + dolžina naslednjega polja + 
+ v oktetih + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+kodirani dogovori o načinu prenosa, + 
+največ 62 oktetov + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ + 
+ prenašani podatki + 
+ + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
CALL ACCEPTED in CALL CONNECTED 
paketni format 
+t++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 8 7 6 5 4 3 2 1 + 
+00 O 1 + številka kanalne + 
+++++++++++++++++++++ + 
+0 O 1 O + skupine + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+številka logičnega kanala + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 0 O O O 1 1 1 1 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
Dodatni komentarji 
Vse vrednosti, pri katerih ni posebej označeno, 
so podane binarno , tako d ; je najniže 
oštevilčeni bit najniže utežen. Isto pravilo 
velja pri BCD vrednostih tudi za razpored 
dacimalnih cifer. niti 8-5 prvega zloga 
zavzemajo zgornjo vrednost, če se DATA paketi 
štejejo po modulu 8, in spodnjo, ':e se štejejo 
po modulu 128. 
+++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 87 
++++++++++++++++++++++++++++•< 
+DTE čiščenje 00 
+++++++++++++++++++++++++++++++ 
+++++++++ 
654321 + 
++++++++ 
000000 + 
+++++++++ 
000001 
001001 
+postaja je zasedena 00 
+postaja ne deluje 00 
+procedurna napaka na 
+drugi strani zveze OOOlOOOl 
+postaja noče sprejeti 
+povratne odgovornosti OOOllOOl + 
+napačen klic 00000011 '+ 
+dostop je blokiran OOOOIOII + 
+lokalna procedurna + 
+napaka 00010011 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+rareža je zasedena OOOOOlOl + 
+mreža ne deluje 00001101 + 
+++++++++++4-++++++++++++++++++++++++++++ 
DTE in DCE CLEAR CONFITMATION 
paketni format 
++++++++••-+++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 8 7 G 5 4 3 2 1 + 
+ + + + + + + •(+ + + i +4 I i + t I en •4+ + + + + + + + + +++++ + ++ 
•t t- )•(-+-* f in-» I I \ ^•t-^ i-n + -( t i i )++++++++++++++ 
+ 0 O u 1 ^ Litev i ) !.a kanalne + 
+1 f++•( -I i-f + fi i n- i-t I 4 f + + 
+ 0 (J 1 (i -1^ sl:ur'i lii-' + 
+ +H-t+ ( I I + t -H t+ I- f I I I ( ^ t- I i i t I H ^ 1 r-l -t >•!+ + + + 
+ ritevliKu l.uq 1 i::u!i|.i Kanal"! + 
++ + -*+ +++ 1+1 •) 1+1- vi I I I I H 1 i Iti I i )-(-+H-++ + +++ 
+ 0 O U I O I 1 1 + 
++++++++++++++++++•(•+++-1-+++++++++++++++++ 
DTE in DCE DATA 
piiketni format 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 8 7 6 5. 4 3 2 1 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++•••+ 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+0 O O 1 + številka kanalne + 
+++++++++++++++++++++ + 
+ Q O 1 O + skupine + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ številka logičnega kanala + 
+++++++++++++++++++++++++++++++++++•?•++++ 
+ P (R) + M + P(S) + O + 
+ + 
+ podatki -^ 
+ ->. 
++ + + + + + + + + + + + + + + (• + +++++ + +++ + + + + + + ++-1.. .^J..^. 
M = MORI; DATA 
O = lATA OUALIFIER 

++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ TTTOOOOO BuopsBBZ of G50JUI+ 
+ TOtOOOOO B>(BdBU BUjnpoooad BUXB>(OX+ 
+ TTOOOOOO 3zaA -puBj^s jBnap BU+ 
+ B>{BdBU BUjnpoooad+ 
+ TOOOOOOO BJBA1(0+ 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 00000000 :»9saj: 3j;a+ 
+ TZCfS9i8 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
v[f:>a>(Bd MOIIVOIONI laSOT 
A :>aseJ BZ B>(OJZA sCuBafpoH 
+ T 
••+++++++++++++++++++++++ 
0 0 T O O + 
+ • oxcuo5( BBSUJT&O^ B-sfTTAO^s + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ Bui;dn>(s +0 t O O + 
+ +++++++++++++++++++++ 
+ SUXBUB5( 0>|XTA35g + T o O O + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ t Z E fr g 9 L 8 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
^Biujoj ,Tu:ia5(Bd 
+++++++++++++++++++H+'+++++++++++++++++++ 
+ BpO>( BUp-flSOufiBfp + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 53SaJ BZ 5(0JZA + 
+ T T O T T 0 O 0 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ BxeuB5( Bfioug-tfioT B>(xTAa^5 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 3UTdn;is +0 T O O + 
+ +++++++++++++++++++++ 
+ 3UXBUB:!( B>(XTAs:t5 + T O O O + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 1 Z Z f S 9 L 9 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
tVBUiaoj TU305(Bd 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ T'PBPO'J + 
++++++++++++++++++++++++++++++•»•+++++++++ 
+ T T O O O T O 0 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ BXEUB5( B6au3x6ox e5(XTAa5!( + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 9uxdnj(s +0 t O O + 
+ +++++++++++++++++++++ 
+ auxBUB^ B5(XTA35g + T o O o + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
++++++++++•«•+++++++++++++++++++++++++++++ 
+ T z Z i 9 9 L 9 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
rjBiujcoj TU3a>(Gd 
j,dnuHaj,Ni aoa UT aM 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ X T I T X T I T + 
+++++++++++++++4-++++++++++++++++++++++++ 
+ + O T 0 0 + 
+0 O O O +++++++++++++++++++++ 
+ + T O O O + 
++ + + + + ++++++++-r+ + +++ +++ + + + ++++ + +++++ + + ++ 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 1 z Z t- S 9 L 9 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
tiBuiaoj xu^<'i|Bd 
NOiiiv/JHiaNoD j:.avis3H asa UT KM 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ T O O T 0+ (H) d + 
+ BXBVIB>1 B63U5X50X 85(XT^35§ + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ ou^dn^s +0 T O O + 
+ +++++++++++++++++++++ 
+ suxBUB5i B2(XTAa45 + T o O O + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ TZet'G9i B + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
^euijoj Tu^o^fBd ran 5ixa 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ TTOOOOOO BUopascz oC BSSJIU+ 
+ TOOOOOOO Bi(cdBU Bu:tnpoooad BUXB^(XX+ 
+ +++ + + + + + +++ + +4+ + -(-++ + + ++++++++ + ++++ +++++ 
+ TZGfrSOig + 
[• + ++ + + +++ + ++ + + + + + + + +++ + + 4 
'iX5 0>(ed NOIJiVDiaNI iHVXS35I A 
•4a->nT[ BZ B:>iOazA aCuBJTPOM 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ tlJB^SOJ cz >(OJZA + 
++++++++++++++++++++++++++++•(+++++++++++ 
+ T T O T T T T T + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 0 O O o o O o 0 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ + o T o o + 
+0 o o o +++++++++++++++++++++ 
+ + T o o o + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ T z Z f S 9 L 8 + 
+++++++++-(-++++++++++++++++++++++++++++++ 
^Buuoj Tu^anpd 
KOiiVDiatJi iavjisan "T .Lsanoaa iav.isaa 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ T o T o 0+ (a) J + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ BXBUB>( B5(XTAa?5 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ au^dnijs +0 T 0 0 + 
+ +++++++++++++++++++++ 
+ auxcuB5t B^XT''^a55 +1 0 0 O + 
H++++++++++++++++++ 
H-+++++++++++++++++++++++ 
+ T Z Z i S 9 L 8 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
^Buijoj Tu^sfcd 
H^M aoa "T aj.a 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 1 o o o 0+ (a) d + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ BXe"C'S( B5au5x6ox B^XT'^9^5 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ auTdn-^s +0 T O O + 
+ +++++++++++++++++++++ 
+ auXBUB5( B>IXTA955 + T O O O + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
.+ T Z Z i S 9 L 8 + 
+++++++++++•+++++++++++++++++++++++++++++ 
aa 3Da UT aia 
99 

57 
Diagnostična koda v 
RESET INDICATION paketih 
Diagnoza ni določena 00000000 
Tu so odprta vrata razvoju. Kdaj bomo 
napolnili okvire, ki smo si jih začrtali, je 
odvisno od naraSčanja komunikacijskih potreb, 
torej od napredka človekovih dejavnosti. 
5. LITERATURA 
DTE in DCE RESET CONFIRfIATION 
paketni format 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 8 7 6 54 3 2 1 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+0 O O 1 + Številka kanalne + 
+++++++++++++++++++++ + 
+0 O 1 O + skupine + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ številka logičnega kanala . + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
+ 0 O O 1 1 1 1 1 + 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
l.CCITT: FINAL REPORT ON THE WORK OF STUDY 
GROUP VII.PART III: PROPOSALS FOR NEW AND 
REVISED SERIES X RECOMMENDATIONS. GENEVA, 
1976. 
2.DR.C.S0L0M0NIDESI X25 INTERFACE DEFINITION. 
THE NATIONAL COMPUTING 
KANCHESTER, APRIL 1977. 
CENTRE LIMITED, 
3. IBM SYNCHRONOUS DATA LINK CONTROL, GENERAL 
INFORMATION. 
4.M0STEK TECHNICAL MANUAL 
CONTROLLER MK3884/3885. 
FOR 
SERIAL I/O 
4. SKLEP 
DanaSnji komunikacijski protokoli so le abeceda 
protokolov prihodnosti. Že beSen pogled 
pokaže, da je v sekvencah 3e veliko 
redundančnih bitov, ki z njimi danes nimamo kaj 
početi. Kljub temu je smotrno, da so prisotni, 
tako kot so v začetku tega stoletja 
perspektivna mesta gradila železniške postaje 
za petdeset let naprej. 
5.GLUŠAC D.J POUZDANOST PRENOSA PODATA IZMEDJU 
MAGNETNIH MEDIJUMA I CRC-KONTROLA, INFORMATICA 
1977/3.