O kt ob er 2 02 1, 2 /8 4. le tn ik ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje 50 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 51Vsebina Table of Contents 51 Table of Contents 52 Uvodnik Tomaž Sajovic 54 Botanika Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti Igor Dakskobler, Daniel Rojšek, Elvica Velikonja 63 Paleontologija Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji Matija Križnar 70 Nobelove nagrade za leto 2021 Razvoj asimetrične organokatalize Nobelova nagrada za kemijo za leto 2021 Uroš Grošelj 78 Medicina O ušesu in sluhu Kristijan Skok, Lidija Kocbek Šaherl 90 Naše nebo Prevelika črna luknja Mirko Kokole 93 Društvene novice Članski program Prirodoslovnega društva Slovenije v letu 2021/22 54 78 63 Contents Editorial Tomaž Sajovic Botany Localities of Hladnikia pastinacifolia on the edge of its distribution range Igor Dakskobler, Daniel Rojšek, Elvica Velikonja Hladnikia pastinacifolia is one of the most notable plants in Slovenia, an endemic species whose locali- ties are limited to the northern and southern rims of the Trnovski Gozd plateau. In 2020 and 2021 we recorded its localities on the southern edge of the plateau, including previously unmentioned lo- calities at Veliki Rob (1,237 m) and under the el- evation point 1,215  m at Mt. Čaven (1,185 m), as well as an underinvestigated locality in the Golob- nica gorge at Predmeja. The elevation range of the localities is 700 to 1,250 metres above sea level. Here, the studied species occurs in large and vital populations, with the exception of the easternmost locality at the pasture Šunik at Predmeja, where we identified only a few specimens. Paleontology Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji Matija Križnar Ice Age Wolverines (Gulo gulo) in Slovenia Fossil remains of wolverine (Gulo gulo) have so far been found at six localities in Slovenia. The best preserved fossil skeletal remains were found in a cave near Kostanjevica na Krasu. Other fossil wol- verine fossil sites are in the caves of Križna jama (historically the oldest discovery), Ludvikova jama near Sežana, Jama velikih podkovnjakov, Potočka zijalka and the geologically oldest remains from the Črnotiče quarry. In this article, we present a new find of wolverine’s skull, which cavers found in Erjavčeva jama in the vicinity of Solčava. The wolverine's skull is almost perfectly preserved with only a few missing teeth. The fossil remains were discovered at a secondary site of the cave and was heavily covered with sandy sediment. The new dis- covery of wolverine nicely complements the habitat area of Pleistocene wolverines in Slovenia and the wider territory of Europe. Nobel prizes 2021 Development of Asymmetric Organocatalysis Nobel Prize in Chemistry Uroš Grošelj The Nobel Prize in chemistry 2021 was awarded to Benjamin List and David W. C. MacMillan for the development of asymmetric organocataly- sis. Complex molecules, be they human-made in a lab or assembled by other organisms biologically (biochemicals), are assembled in a series of reaction steps from simple starting materials. Some or all steps in such a reaction sequence can be subjected to catalysis. Catalysts are molecules that speed up chemical reactions and their selectivity, but are not consumed in the process. After the reaction the catalyst remains the same. The concept of ca- talysis was introduced already in 1835 by Swedish chemist J. Berzelius (Trofast, 1981), and today ca- talysis represents the backbone of modern synthetic chemistry. Catalysis is developed and used every day both in academic laboratories and in industry. It is involved in much of the industrial conversion of chemical feedstocks into high value-added prod- ucts, such as pharmaceuticals and agrochemicals (pesticides), and it has been estimated to contribute more than 35 percent of the world’s GDP. On the other hand, catalysis of biological systems, which is mediated by enzymes, is a prerequisite for life as we know it. The development of highly-efficient catalysts is therefore among the most active fields of contemporary research, focused on reducing en- ergy consumption and avoiding unwanted waste, – the key to conserving natural resources (sustainable development) – which means that organic catalysts are also environmentally friendly. Medicine On Ears and Hearing Kristijan Skok, Lidija Kocbek Šaherl Ear, nose and throat have intrigued interest since time immemorial. Already ancient Greek, Hindu and Byzantine doctors treated these organs. The science that specializes in them is called otorhino- laryngology. The article presents the basic proper- ties of sound, important discoveries in the history of this field, certain characteristics of the ear in the animal world, and ear diseases and disorders that affect the human ear. Our sky A Strangely Massive Black Hole Mirko Kokole News from our Society Membership Programme of the Slovenian Natural History Society 2021/22 50 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 51Vsebina Table of Contents 51 Table of Contents 52 Uvodnik Tomaž Sajovic 54 Botanika Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti Igor Dakskobler, Daniel Rojšek, Elvica Velikonja 63 Paleontologija Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji Matija Križnar 70 Nobelove nagrade za leto 2021 Razvoj asimetrične organokatalize Nobelova nagrada za kemijo za leto 2021 Uroš Grošelj 78 Medicina O ušesu in sluhu Kristijan Skok, Lidija Kocbek Šaherl 90 Naše nebo Prevelika črna luknja Mirko Kokole 93 Društvene novice Članski program Prirodoslovnega društva Slovenije v letu 2021/22 54 78 63 Contents Editorial Tomaž Sajovic Botany Localities of Hladnikia pastinacifolia on the edge of its distribution range Igor Dakskobler, Daniel Rojšek, Elvica Velikonja Hladnikia pastinacifolia is one of the most notable plants in Slovenia, an endemic species whose locali- ties are limited to the northern and southern rims of the Trnovski Gozd plateau. In 2020 and 2021 we recorded its localities on the southern edge of the plateau, including previously unmentioned lo- calities at Veliki Rob (1,237 m) and under the el- evation point 1,215  m at Mt. Čaven (1,185 m), as well as an underinvestigated locality in the Golob- nica gorge at Predmeja. The elevation range of the localities is 700 to 1,250 metres above sea level. Here, the studied species occurs in large and vital populations, with the exception of the easternmost locality at the pasture Šunik at Predmeja, where we identified only a few specimens. Paleontology Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji Matija Križnar Ice Age Wolverines (Gulo gulo) in Slovenia Fossil remains of wolverine (Gulo gulo) have so far been found at six localities in Slovenia. The best preserved fossil skeletal remains were found in a cave near Kostanjevica na Krasu. Other fossil wol- verine fossil sites are in the caves of Križna jama (historically the oldest discovery), Ludvikova jama near Sežana, Jama velikih podkovnjakov, Potočka zijalka and the geologically oldest remains from the Črnotiče quarry. In this article, we present a new find of wolverine’s skull, which cavers found in Erjavčeva jama in the vicinity of Solčava. The wolverine's skull is almost perfectly preserved with only a few missing teeth. The fossil remains were discovered at a secondary site of the cave and was heavily covered with sandy sediment. The new dis- covery of wolverine nicely complements the habitat area of Pleistocene wolverines in Slovenia and the wider territory of Europe. Nobel prizes 2021 Development of Asymmetric Organocatalysis Nobel Prize in Chemistry Uroš Grošelj The Nobel Prize in chemistry 2021 was awarded to Benjamin List and David W. C. MacMillan for the development of asymmetric organocataly- sis. Complex molecules, be they human-made in a lab or assembled by other organisms biologically (biochemicals), are assembled in a series of reaction steps from simple starting materials. Some or all steps in such a reaction sequence can be subjected to catalysis. Catalysts are molecules that speed up chemical reactions and their selectivity, but are not consumed in the process. After the reaction the catalyst remains the same. The concept of ca- talysis was introduced already in 1835 by Swedish chemist J. Berzelius (Trofast, 1981), and today ca- talysis represents the backbone of modern synthetic chemistry. Catalysis is developed and used every day both in academic laboratories and in industry. It is involved in much of the industrial conversion of chemical feedstocks into high value-added prod- ucts, such as pharmaceuticals and agrochemicals (pesticides), and it has been estimated to contribute more than 35 percent of the world’s GDP. On the other hand, catalysis of biological systems, which is mediated by enzymes, is a prerequisite for life as we know it. The development of highly-efficient catalysts is therefore among the most active fields of contemporary research, focused on reducing en- ergy consumption and avoiding unwanted waste, – the key to conserving natural resources (sustainable development) – which means that organic catalysts are also environmentally friendly. Medicine On Ears and Hearing Kristijan Skok, Lidija Kocbek Šaherl Ear, nose and throat have intrigued interest since time immemorial. Already ancient Greek, Hindu and Byzantine doctors treated these organs. The science that specializes in them is called otorhino- laryngology. The article presents the basic proper- ties of sound, important discoveries in the history of this field, certain characteristics of the ear in the animal world, and ear diseases and disorders that affect the human ear. Our sky A Strangely Massive Black Hole Mirko Kokole News from our Society Membership Programme of the Slovenian Natural History Society 2021/22 52 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 53UvodnikKolofon Uvodnik Naslovnica: Zobje rosomaha (Gulo gulo) z desne strani lobanje, ki je bila odkrita v Erjavčevi jami pri Solčavi. Foto: Matija Križnar Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Uredniški odbor: Polona Sušnik prof. dr. Milan Brumen dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec akad. prof. dr. Matija Gogala dr. Matevž Novak prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Mihael Jožef Toman prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. Petra Draškovič Pelc Lektor: dr. Tomaž Sajovic Oblikovanje: Eda Pavletič Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Tisk: Trajanus d.o.o. Svet revije Proteus: prof. dr. Nina Gunde ‐ Cimerman prof. dr. Lučka Kajfež ‐ Bogataj prof. dr. Tamara Lah ‐ Turnšek prof. dr. Tomaž Pisanski doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 1.600 izvodov. Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, 1000 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,50 EUR, za naročnike 4,32 EUR, za upokojence 3,55 EUR, za dijake in študente 3,36 EUR. Celoletna naročnina je 43,20 EUR, za upokojence 35,50 EUR, za študente 33,60 EUR. 5 % DDV in poštnina sta vključena v ceno. Poslovni račun: SI56 6100 0001 3352 882, davčna številka: SI 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost. Vsi objavljeni prispevki so recenzirani. http://www.proteus.si prirodoslovno.drustvo@gmail.com © Prirodoslovno društvo Slovenije, 2021. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Proteus Izhaja od leta 1933 Mesečnik za poljudno naravoslovje Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije Proteus (tiskana izdaja) ISSN 0033-1805 Proteus (spletna izdaja) ISSN 2630-4147 O kt ob er 2 02 1, 2 /8 4. le tn ik ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje nega sistema in vzpostavitev brezrazredne družbe in to tudi začela izvajati. Ruska avantgardna umetnost je zavrgla sterilno sami sebi namenjeno, torej avtonomno, buržoazno estetiko (umetnost zaradi umetnosti) in jo radikalno »izničila« v izgradnji nove družbene ureditve – brezrazredne družbe. Eden takih skrajnih »umetnikov« - predstavnikov ta- ko imenovane produktivistične smeri - je bil na pri- mer pisatelj Sergej Tretjakov (1892-1937), ki je tako kot Platon menil, da v mladi socialistični državi »ni mesta« za umetnost. Prepričan je bil, da mora pisatelj dejavno posegati v dogajanje. Ko so leta 1928, v ča- su totalne kolektivizacije, razglašali parolo: »Pisatelje v kolhoze!«, se je Tretjakov odpeljal v enega od kol- hozov in tam skliceval množične mitinge, zbiral de- nar za traktorje, prepričeval kmete, naj se pridružijo kolhozom, nadzoroval čitalnice, poročal moskovskim časopisom, uvedel radijsko postajo … Najradikalnej- ši produktivist pa je nedvomno bil latvijsko-sovjetski avantgardni konstruktivistični kipar Karl Ioganson (latvijsko Karlis Johansons) (1890-1929), ki je popol- noma opustil svojo umetniško dejavnost, se zaposlil v valjarni v Moskvi in na delovnem mestu izumil stroj za obdelavo kovin, ki je zelo povečal produktivnost in s tem razbremenil delavce. Zdaj se lahko vrnemo k Skansijevemu navedku iz in- tervjuja. V ključnem stavku je Skansi zapisal, da se nad primeri kakovostne arhitekture sicer lahko nav- dušujemo, a pri tem ne gre samó za estetiko. Kaj je torej sploh kakovostna arhitektura? Skansijev odgo- vor je na prvi pogled popolnoma jasen: kakovostna arhitektura je tista, s katero lahko opišemo določeno zgodovinsko obdobje, v katerem je nastala, - ali še nekoliko drugače -, njeno vrednost merimo prav v ne- nehnem odnosu do družbenopolitičnih okoliščin, ki so jo ustvarile. Taka arhitektura seveda ni umetnost zaradi umetnosti, prav nasprotno, vendar dvoumnost vnaša dodatek, »da pri tem ne gre samó za estetiko«, kar moramo brati, da gre seveda tudi zanjo. Natančno je treba prebrati le Skansijevo razmišljanje v intervju- ju o »kamnitem cvetu«, spomeniku arhitekta Bogdana Bogdanovića, ki je posvečen vsem žrtvam ustašev v koncentracijskem taborišču Jasenovac: »Verjamem, da razstava arhitekture socialistične Jugoslavije v New Yorku ne bo pokazala recimo Bogdanovićevega cveta v Jasenovcu kot zgolj abstrakcijo ali intimno poezijo nekega kiparja na planoti, ampak da bo pojasnila tudi to, da je bil ta spomenik rezultat zelo težke bitke med različnimi akterji v trenutku, ko je bilo treba postaviti spomeniški kompleks na območju nekdanjega koncen- tracijskega taborišča. Kot opomnik pa tudi kot sim- bol, ki je imel namen združiti in graditi odnose med Hrvati in Srbi, ne pa še poglabljati razlik. Takrat je bila to izredno kompleksna stvar, na katero smo malce pozabili.« Iz citiranega besedila – če zelo poenostavim - je razvidno, da je Bogdanovićev spomenik, če ga gledamo samega po sebi, popolnoma mogoče brati »kot zgolj abstrakcijo« ali – kot piše v Wikipediji – »kot geometrijsko pravilno konstrukcijo«, torej kot zgolj larpurlartistični, avtonomni estetski predmet, družbenozgodovinsko angažiranost (kot spomin na grozote in kot poziv na tvorno sožitje Hrvatov in Sr- bov) pa mu lahko »prilepi«, »doda« le razlaga, inter- pretacija. Bogdanovićev spomenik je vzorčni primer hibridne oblike umetnosti – združitve avtonomne, larpurlar- tistične estetike in družbene, politične angažiranosti -, ki je zaznamovala večino jugoslovanske umetnosti od preloma s Stalinom dalje. Tako obliko umetnosti je v referatu na III. kongresu književnikov v Ljublja- ni leta 1952 utemeljil Miroslav Krleža in z njo opre- delil »novo« kulturno politiko Jugoslavije. Toda že hrvaški literarni zgodovinar Stanko Lasić je ugotovil, da je Krleževa sinteza umetnosti in revolucije globoko protislovna: »umetnost mora služiti revoluciji, ker je revolucija njen končni cilj – umetnost ne sme služiti nikomur, ker je sama sebi cilj.« Krleževa socialistična umetnost zato »ostaja nedefinirana, abstraktna in sub- jektivna«. Srbski teoretik umetnosti in ideologije ter marksist Rade Pantić je v svoji knjigi Umetnost skozi teorijo (2019) vso problematičnost Krleževega stališča opisal takole: »Krleža je […] ohranil avtonomijo es- tetskega […], temu pa je dodal še nejasno zahtevo po družbeni angažiranosti […]. Ta družbena angažiranost pa je pri Krleži izgubila svojo razredno naravo. Krleža namesto imperativa razredne problematike poudarja uveljavitev nacionalne jugoslovanske narave umetnosti […]. Problem emancipacije delavskega razreda in gra- ditve socialistične kulture je zamenjal problem origi- nalnega kulturnega prispevka jugoslovanskih ljudstev k razvoju univerzalne evropske kulture. Jugoslovanska kulturna sfera se je tako vključila v povojno evroame- riško pripoved o modernizaciji […].« Postala je del mednatrodnega modernizma. Toda to ni bila resnična demokratična socialistična kultura. Nedvomno pa so to bili zadružni domovi, kar kaže že nekaj citatov iz intervjuja s kuratorsko ekipo: »Arhitekturna teorija pravi, da ni vsaka stavba arhitek- tura. Ključna je komponenta presežne vrednosti objek- ta, da nekaj postane arhitekturni objekt. Pri zadruž- nih domovih pa kljub pomanjkanju presežka funkcija, združevalna moč projekta in umeščenost v prostor na- redijo te stavbe za arhitekturne objekte. […] Presežna vrednost – ne zgolj zgrajenega arhitekturnega objekta, ampak projekta – je v njegovi organizacijski strukturi, v razširjanju znanja, kulturni dejavnosti, tudi v nadv- se premišljeni materialni logistiki […]. Vsi ti elementi ne sodijo v uveljavljeni okvir presojanja o arhitekturi, vendar upamo, da bo naša raziskava spodbudila raz- mislek o kriterijih arhitekture.« Več o tem pojavu pa v prihodnji številki. Tomaž Sajovic Vračanje umetnosti iz umetniških del k človeku … (Po Dušanu Pirjevcu, literarnem zgodovinarju in kritiku.) Poseben in dober razlog imam, da želim pisati o slo- venskem prispevku na letošnjem beneškem arhitektur- nem bienalu, ki je skušal najti odgovore na vprašanje Kako bomo živeli skupaj? Kuratorska ekipa slovenskega paviljona, sestavljali so jo umetnostni zgodovinarki Asta Vrečko in Martina Malešič ter arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar, je namreč pod naslovom Skupno v skupnosti. Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene arhitekture predstavila z današnje- ga zornega kota – živimo v kapitalizmu - neobičajni pojav, množično udarniško gradnjo zadružnih domov: v Sloveniji je bilo po drugi svetovni vojni – v socia- lizmu - zasnovanih 523 zadružnih domov (na zvez- ni ravni več tisoč), od teh jih je bilo v kratkih petih letih zgrajenih kar 330, ki so bili namenjeni skupnemu dobremu. Pri svojem razmišljanju o tem pojavu se bom skliceval na intervju s kuratorsko ekipo, ki je bil ob- javljen 13. novembra v Sobotni prilogi Dela. Preden pa bomo razmišljali o njih, se moramo za krat- ko vrniti v leto 2018 in začetek leta 2019, ko je bilo v Muzeju moderne umetnosti (Museum of Modern Art, Mo- MA) v New Yorku mogoče videti odmevno razstavo z naslovom H konkretni utopiji: arhitektura v Jugoslaviji, 1948–1980. Ob tej priložnosti je v intervjuju, objavlje- nem v Delu 18. maja leta 2018, član kuratorskega od- bora razstave arhitekturni zgodovinar Luka Skansi iz- rekel misel, ki ji velja posvetiti posebno pozornost: »V trenutku, ko arhitekturo postaviš v zgodovinski, poli- tični in socialni prostor, meriš njeno vrednost prav v nenehnem odnosu do družbenopolitične situacije, ki jo je ustvarila. Lahko se sicer navdušujemo nad primeri kakovostne arhitekture, a tu ne gre samo za estetiko. Kakovostna arhitektura je tista, s katero lahko opišeš določeno zgodovinsko obdobje, v katerem je nastala.« Ključni stavek v navedku je naslednji: »Lahko se sicer navdušujemo nad primeri kakovostne arhitekture, a tu ne gre samó za estetiko.« V povzetku povedano: ka- kovostna arhitektura ni »samó« estetika. Če bi bila »samó« estetika, bi to bila umetnost zaradi umetnosti – l ‘art pour l ‘art, umetnost, ki je prav nič ne zanimajo družbenozgodovinske in politične okoliščine njenega nastanka. Tako dehistorizirano in depolitizirano ra- zumevanje umetnosti je rodila liberalno demokratska ideologija drugega cesarstva v Franciji, ki ga je od leta 1852 do leta 1870 vodil Napoleon III., s pravim ime- nom Charles Louis Napoléon Bonaparte. Ekonomijo umetnosti je začel uravnavati zgolj kapitalistični svo- bodni trg. Leta 1917 se je v Rusiji zgodila oktobrska revolucija, ki si je za cilj postavila rušenje kapitalistič- 52 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 53UvodnikKolofon Uvodnik Naslovnica: Zobje rosomaha (Gulo gulo) z desne strani lobanje, ki je bila odkrita v Erjavčevi jami pri Solčavi. Foto: Matija Križnar Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Uredniški odbor: Polona Sušnik prof. dr. Milan Brumen dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec akad. prof. dr. Matija Gogala dr. Matevž Novak prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Mihael Jožef Toman prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. Petra Draškovič Pelc Lektor: dr. Tomaž Sajovic Oblikovanje: Eda Pavletič Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Tisk: Trajanus d.o.o. Svet revije Proteus: prof. dr. Nina Gunde ‐ Cimerman prof. dr. Lučka Kajfež ‐ Bogataj prof. dr. Tamara Lah ‐ Turnšek prof. dr. Tomaž Pisanski doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 1.600 izvodov. Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, 1000 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,50 EUR, za naročnike 4,32 EUR, za upokojence 3,55 EUR, za dijake in študente 3,36 EUR. Celoletna naročnina je 43,20 EUR, za upokojence 35,50 EUR, za študente 33,60 EUR. 5 % DDV in poštnina sta vključena v ceno. Poslovni račun: SI56 6100 0001 3352 882, davčna številka: SI 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost. Vsi objavljeni prispevki so recenzirani. http://www.proteus.si prirodoslovno.drustvo@gmail.com © Prirodoslovno društvo Slovenije, 2021. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Proteus Izhaja od leta 1933 Mesečnik za poljudno naravoslovje Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije Proteus (tiskana izdaja) ISSN 0033-1805 Proteus (spletna izdaja) ISSN 2630-4147 O kt ob er 2 02 1, 2 /8 4. le tn ik ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje nega sistema in vzpostavitev brezrazredne družbe in to tudi začela izvajati. Ruska avantgardna umetnost je zavrgla sterilno sami sebi namenjeno, torej avtonomno, buržoazno estetiko (umetnost zaradi umetnosti) in jo radikalno »izničila« v izgradnji nove družbene ureditve – brezrazredne družbe. Eden takih skrajnih »umetnikov« - predstavnikov ta- ko imenovane produktivistične smeri - je bil na pri- mer pisatelj Sergej Tretjakov (1892-1937), ki je tako kot Platon menil, da v mladi socialistični državi »ni mesta« za umetnost. Prepričan je bil, da mora pisatelj dejavno posegati v dogajanje. Ko so leta 1928, v ča- su totalne kolektivizacije, razglašali parolo: »Pisatelje v kolhoze!«, se je Tretjakov odpeljal v enega od kol- hozov in tam skliceval množične mitinge, zbiral de- nar za traktorje, prepričeval kmete, naj se pridružijo kolhozom, nadzoroval čitalnice, poročal moskovskim časopisom, uvedel radijsko postajo … Najradikalnej- ši produktivist pa je nedvomno bil latvijsko-sovjetski avantgardni konstruktivistični kipar Karl Ioganson (latvijsko Karlis Johansons) (1890-1929), ki je popol- noma opustil svojo umetniško dejavnost, se zaposlil v valjarni v Moskvi in na delovnem mestu izumil stroj za obdelavo kovin, ki je zelo povečal produktivnost in s tem razbremenil delavce. Zdaj se lahko vrnemo k Skansijevemu navedku iz in- tervjuja. V ključnem stavku je Skansi zapisal, da se nad primeri kakovostne arhitekture sicer lahko nav- dušujemo, a pri tem ne gre samó za estetiko. Kaj je torej sploh kakovostna arhitektura? Skansijev odgo- vor je na prvi pogled popolnoma jasen: kakovostna arhitektura je tista, s katero lahko opišemo določeno zgodovinsko obdobje, v katerem je nastala, - ali še nekoliko drugače -, njeno vrednost merimo prav v ne- nehnem odnosu do družbenopolitičnih okoliščin, ki so jo ustvarile. Taka arhitektura seveda ni umetnost zaradi umetnosti, prav nasprotno, vendar dvoumnost vnaša dodatek, »da pri tem ne gre samó za estetiko«, kar moramo brati, da gre seveda tudi zanjo. Natančno je treba prebrati le Skansijevo razmišljanje v intervju- ju o »kamnitem cvetu«, spomeniku arhitekta Bogdana Bogdanovića, ki je posvečen vsem žrtvam ustašev v koncentracijskem taborišču Jasenovac: »Verjamem, da razstava arhitekture socialistične Jugoslavije v New Yorku ne bo pokazala recimo Bogdanovićevega cveta v Jasenovcu kot zgolj abstrakcijo ali intimno poezijo nekega kiparja na planoti, ampak da bo pojasnila tudi to, da je bil ta spomenik rezultat zelo težke bitke med različnimi akterji v trenutku, ko je bilo treba postaviti spomeniški kompleks na območju nekdanjega koncen- tracijskega taborišča. Kot opomnik pa tudi kot sim- bol, ki je imel namen združiti in graditi odnose med Hrvati in Srbi, ne pa še poglabljati razlik. Takrat je bila to izredno kompleksna stvar, na katero smo malce pozabili.« Iz citiranega besedila – če zelo poenostavim - je razvidno, da je Bogdanovićev spomenik, če ga gledamo samega po sebi, popolnoma mogoče brati »kot zgolj abstrakcijo« ali – kot piše v Wikipediji – »kot geometrijsko pravilno konstrukcijo«, torej kot zgolj larpurlartistični, avtonomni estetski predmet, družbenozgodovinsko angažiranost (kot spomin na grozote in kot poziv na tvorno sožitje Hrvatov in Sr- bov) pa mu lahko »prilepi«, »doda« le razlaga, inter- pretacija. Bogdanovićev spomenik je vzorčni primer hibridne oblike umetnosti – združitve avtonomne, larpurlar- tistične estetike in družbene, politične angažiranosti -, ki je zaznamovala večino jugoslovanske umetnosti od preloma s Stalinom dalje. Tako obliko umetnosti je v referatu na III. kongresu književnikov v Ljublja- ni leta 1952 utemeljil Miroslav Krleža in z njo opre- delil »novo« kulturno politiko Jugoslavije. Toda že hrvaški literarni zgodovinar Stanko Lasić je ugotovil, da je Krleževa sinteza umetnosti in revolucije globoko protislovna: »umetnost mora služiti revoluciji, ker je revolucija njen končni cilj – umetnost ne sme služiti nikomur, ker je sama sebi cilj.« Krleževa socialistična umetnost zato »ostaja nedefinirana, abstraktna in sub- jektivna«. Srbski teoretik umetnosti in ideologije ter marksist Rade Pantić je v svoji knjigi Umetnost skozi teorijo (2019) vso problematičnost Krleževega stališča opisal takole: »Krleža je […] ohranil avtonomijo es- tetskega […], temu pa je dodal še nejasno zahtevo po družbeni angažiranosti […]. Ta družbena angažiranost pa je pri Krleži izgubila svojo razredno naravo. Krleža namesto imperativa razredne problematike poudarja uveljavitev nacionalne jugoslovanske narave umetnosti […]. Problem emancipacije delavskega razreda in gra- ditve socialistične kulture je zamenjal problem origi- nalnega kulturnega prispevka jugoslovanskih ljudstev k razvoju univerzalne evropske kulture. Jugoslovanska kulturna sfera se je tako vključila v povojno evroame- riško pripoved o modernizaciji […].« Postala je del mednatrodnega modernizma. Toda to ni bila resnična demokratična socialistična kultura. Nedvomno pa so to bili zadružni domovi, kar kaže že nekaj citatov iz intervjuja s kuratorsko ekipo: »Arhitekturna teorija pravi, da ni vsaka stavba arhitek- tura. Ključna je komponenta presežne vrednosti objek- ta, da nekaj postane arhitekturni objekt. Pri zadruž- nih domovih pa kljub pomanjkanju presežka funkcija, združevalna moč projekta in umeščenost v prostor na- redijo te stavbe za arhitekturne objekte. […] Presežna vrednost – ne zgolj zgrajenega arhitekturnega objekta, ampak projekta – je v njegovi organizacijski strukturi, v razširjanju znanja, kulturni dejavnosti, tudi v nadv- se premišljeni materialni logistiki […]. Vsi ti elementi ne sodijo v uveljavljeni okvir presojanja o arhitekturi, vendar upamo, da bo naša raziskava spodbudila raz- mislek o kriterijih arhitekture.« Več o tem pojavu pa v prihodnji številki. Tomaž Sajovic Vračanje umetnosti iz umetniških del k človeku … (Po Dušanu Pirjevcu, literarnem zgodovinarju in kritiku.) Poseben in dober razlog imam, da želim pisati o slo- venskem prispevku na letošnjem beneškem arhitektur- nem bienalu, ki je skušal najti odgovore na vprašanje Kako bomo živeli skupaj? Kuratorska ekipa slovenskega paviljona, sestavljali so jo umetnostni zgodovinarki Asta Vrečko in Martina Malešič ter arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar, je namreč pod naslovom Skupno v skupnosti. Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene arhitekture predstavila z današnje- ga zornega kota – živimo v kapitalizmu - neobičajni pojav, množično udarniško gradnjo zadružnih domov: v Sloveniji je bilo po drugi svetovni vojni – v socia- lizmu - zasnovanih 523 zadružnih domov (na zvez- ni ravni več tisoč), od teh jih je bilo v kratkih petih letih zgrajenih kar 330, ki so bili namenjeni skupnemu dobremu. Pri svojem razmišljanju o tem pojavu se bom skliceval na intervju s kuratorsko ekipo, ki je bil ob- javljen 13. novembra v Sobotni prilogi Dela. Preden pa bomo razmišljali o njih, se moramo za krat- ko vrniti v leto 2018 in začetek leta 2019, ko je bilo v Muzeju moderne umetnosti (Museum of Modern Art, Mo- MA) v New Yorku mogoče videti odmevno razstavo z naslovom H konkretni utopiji: arhitektura v Jugoslaviji, 1948–1980. Ob tej priložnosti je v intervjuju, objavlje- nem v Delu 18. maja leta 2018, član kuratorskega od- bora razstave arhitekturni zgodovinar Luka Skansi iz- rekel misel, ki ji velja posvetiti posebno pozornost: »V trenutku, ko arhitekturo postaviš v zgodovinski, poli- tični in socialni prostor, meriš njeno vrednost prav v nenehnem odnosu do družbenopolitične situacije, ki jo je ustvarila. Lahko se sicer navdušujemo nad primeri kakovostne arhitekture, a tu ne gre samo za estetiko. Kakovostna arhitektura je tista, s katero lahko opišeš določeno zgodovinsko obdobje, v katerem je nastala.« Ključni stavek v navedku je naslednji: »Lahko se sicer navdušujemo nad primeri kakovostne arhitekture, a tu ne gre samó za estetiko.« V povzetku povedano: ka- kovostna arhitektura ni »samó« estetika. Če bi bila »samó« estetika, bi to bila umetnost zaradi umetnosti – l ‘art pour l ‘art, umetnost, ki je prav nič ne zanimajo družbenozgodovinske in politične okoliščine njenega nastanka. Tako dehistorizirano in depolitizirano ra- zumevanje umetnosti je rodila liberalno demokratska ideologija drugega cesarstva v Franciji, ki ga je od leta 1852 do leta 1870 vodil Napoleon III., s pravim ime- nom Charles Louis Napoléon Bonaparte. Ekonomijo umetnosti je začel uravnavati zgolj kapitalistični svo- bodni trg. Leta 1917 se je v Rusiji zgodila oktobrska revolucija, ki si je za cilj postavila rušenje kapitalistič- 54 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 55Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti • BotanikaBotanika • Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) Hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia) je ena izmed največjih znamenitosti rastlinstva na Slovenskem, endemit z nahajališči le na južnih in severnih obronkih Trnovskega gozda. Poleti leta 2020 sem pregledal nekatera od njih, ki so robna v zdaj znanem območju njene razširje- nosti. Pri tem mi je s podatki in na terenu po- magala Elvica Velikonja, ki je soavtorica tega članka. Neodvisno od najine raziskave je Da- niel Rojšek natančno pregledal hladnikovkina nahajališča v Mačjem kotu (V Čavnu, Golob- nica), nad cesto, ki pelje na Predmejo, in pod njo. Tudi njega sem prosil za sodelovanje in soavtorstvo. Podajamo naša prva spoznanja, ki smo jih strnili tudi v znanstvenem članku. Moje zanimanje za hladnikovko je bilo posto- pno. Z njenimi nahajališči sem se prvič spo- znal pri preučevanju naravnih gozdov črnega bora (Fraxino orni-Pinetum nigrae) v Govcih nad Trebušo. Te raziskave sem začel jeseni leta 1996 in jih kasneje razširil tudi na popise bu- kovja z dlakavim slečem, združb skalnih razpok in kamnitih travišč, kar je trajalo do približno leta 2003. Takrat smo na Biološkem inštitutu ZRC SAZU prevzeli nalogo o evropsko var- stveno pomembnih vrstah v Sloveniji v pove- zavi z omrežjem Natura 2000 in eno leto ka- sneje izdali tudi knjigo. V elaboratu sem bil še soavtor obravnave hladnikovke, pri čemer sem opisal njena nahajališča in rastišča pod Zelenim robom in Poldanovcem, v knjigi (Čušin in sod., 2004) pa je njen urednik želel pri tej vrsti biti edini avtor in je moja spoznanja le povzel, veči- no prostora pa namenil nahajališčem na južnem robu Trnovskega gozda od Predmeje do Kuclja. V poletnih mesecih leta 2020 sem se podal na Malo goro, kjer sem iskal nahajališča mečkov (Gladiolus sp.), in pozneje tudi na Kucelj. Od tam sem se oziral proti Velikemu robu in nanj povzpel iz trnovske smeri, torej iz Krnice. Za- nimati so me začeli natančni podatki o tukaj- šnjih nahajališčih hladnikovke. Boško Čušin (2004) je zapisal, da raste med Predmejo in Kucljem, v območju, ki ga s skupnim imenom imenujejo Čaven, ne pa tudi na vzpetini, ki se imenuje Čaven in je tri kilometre zahodno od Kuclja. Elvica Velikonja (2007: 12; 2012: 148) tukajšnjo razširjenost zapiše takole: »vedenje o nahajališčih hladnikovke se je s Čavna in Male gore širilo v Krnico, na Kucelj in Predmejo,« in dopiše novo nahajališče na Šuniku, ki ga je našla leta 2002 in je opisano tudi v naši knji- gi iz leta 2004. Med nahajališči, ki jih omenja, je torej eno več kot pri Čušinu, in to Krnica. Od kje ta navedba? Tone Wraber (1990: 110) je hladnikovkina nahajališča na južnem robu Trnovskega gozda označil takole: med Malo goro in Selovcem, leto prej v znamenitem rde- čem seznamu (T. Wraber, Skoberne, 1989: 181) pa natančneje: 0048/2 Selovec-Krnica (1941), objava Cohrs (1953-54), avtor podat- ka je C. Zirnich. Dobesedno pa je Zirnichov podatek naslednji: zwischen Selouce und Karnica (Cohrs, 1954: 113), torej med Selovcem in Kr- nico. Zirnich jo je tam nabral dvakrat, 25. julija leta 1941 in 17. julija leta 1947. Še starejši vir je sicer Franc Krašan (1863: 390), ki pa Krnice ne omenja in je pri njem nahajališče napisano takole: am Rücken des Geb. von Čaven oberhalb H. Kreutz, kar bi prevedli: na grebenih pogorja Čaven nad Sv. Križem (zdaj Vipavski Križ). Med Selovcem in Krnico je vzpetina Veliki rob (tudi Sončni školj, 1.237 metra) in na njem hladnikovka nedvomno uspeva in sem njena tamkajšnja rastišča tudi popisal. Raste na pre- cej krajih v skalovju in zelo kamnitih traviščih na (jugo)vzhodnih vršnih pobočjih, tudi ob planinski poti in v ruševju (ki skoraj gotovo ni naravno) na severni strani tega vrha. Na Velikem robu sta Elvica in Emil Velikonja hladnikovko opazila že leta 2005, a Elvica te vzpetine v članku in knjigi ni izrecno navedla (temveč zgolj Krnico). Sam sem potem šel še na Selovec, kjer hladnikovke nisem našel, in tudi na koto 1.215 metrov, ki je približno na sredi- ni med Velikim robom in Čavnom (kota 1.185 metrov), a nekoliko bližje slednjemu. Ta kota je Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti V spomin Emilu Velikonji Igor Dakskobler, Daniel Rojšek, Elvica Velikonja Veliki rob s Kuclja, vzhodna pobočja, kjer raste hladnikovka. Foto: Igor Dakskobler. Hladnikov- ka pod Veli- kim robom. Foto: Igor Dakskobler. 54 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 55Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti • BotanikaBotanika • Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) Hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia) je ena izmed največjih znamenitosti rastlinstva na Slovenskem, endemit z nahajališči le na južnih in severnih obronkih Trnovskega gozda. Poleti leta 2020 sem pregledal nekatera od njih, ki so robna v zdaj znanem območju njene razširje- nosti. Pri tem mi je s podatki in na terenu po- magala Elvica Velikonja, ki je soavtorica tega članka. Neodvisno od najine raziskave je Da- niel Rojšek natančno pregledal hladnikovkina nahajališča v Mačjem kotu (V Čavnu, Golob- nica), nad cesto, ki pelje na Predmejo, in pod njo. Tudi njega sem prosil za sodelovanje in soavtorstvo. Podajamo naša prva spoznanja, ki smo jih strnili tudi v znanstvenem članku. Moje zanimanje za hladnikovko je bilo posto- pno. Z njenimi nahajališči sem se prvič spo- znal pri preučevanju naravnih gozdov črnega bora (Fraxino orni-Pinetum nigrae) v Govcih nad Trebušo. Te raziskave sem začel jeseni leta 1996 in jih kasneje razširil tudi na popise bu- kovja z dlakavim slečem, združb skalnih razpok in kamnitih travišč, kar je trajalo do približno leta 2003. Takrat smo na Biološkem inštitutu ZRC SAZU prevzeli nalogo o evropsko var- stveno pomembnih vrstah v Sloveniji v pove- zavi z omrežjem Natura 2000 in eno leto ka- sneje izdali tudi knjigo. V elaboratu sem bil še soavtor obravnave hladnikovke, pri čemer sem opisal njena nahajališča in rastišča pod Zelenim robom in Poldanovcem, v knjigi (Čušin in sod., 2004) pa je njen urednik želel pri tej vrsti biti edini avtor in je moja spoznanja le povzel, veči- no prostora pa namenil nahajališčem na južnem robu Trnovskega gozda od Predmeje do Kuclja. V poletnih mesecih leta 2020 sem se podal na Malo goro, kjer sem iskal nahajališča mečkov (Gladiolus sp.), in pozneje tudi na Kucelj. Od tam sem se oziral proti Velikemu robu in nanj povzpel iz trnovske smeri, torej iz Krnice. Za- nimati so me začeli natančni podatki o tukaj- šnjih nahajališčih hladnikovke. Boško Čušin (2004) je zapisal, da raste med Predmejo in Kucljem, v območju, ki ga s skupnim imenom imenujejo Čaven, ne pa tudi na vzpetini, ki se imenuje Čaven in je tri kilometre zahodno od Kuclja. Elvica Velikonja (2007: 12; 2012: 148) tukajšnjo razširjenost zapiše takole: »vedenje o nahajališčih hladnikovke se je s Čavna in Male gore širilo v Krnico, na Kucelj in Predmejo,« in dopiše novo nahajališče na Šuniku, ki ga je našla leta 2002 in je opisano tudi v naši knji- gi iz leta 2004. Med nahajališči, ki jih omenja, je torej eno več kot pri Čušinu, in to Krnica. Od kje ta navedba? Tone Wraber (1990: 110) je hladnikovkina nahajališča na južnem robu Trnovskega gozda označil takole: med Malo goro in Selovcem, leto prej v znamenitem rde- čem seznamu (T. Wraber, Skoberne, 1989: 181) pa natančneje: 0048/2 Selovec-Krnica (1941), objava Cohrs (1953-54), avtor podat- ka je C. Zirnich. Dobesedno pa je Zirnichov podatek naslednji: zwischen Selouce und Karnica (Cohrs, 1954: 113), torej med Selovcem in Kr- nico. Zirnich jo je tam nabral dvakrat, 25. julija leta 1941 in 17. julija leta 1947. Še starejši vir je sicer Franc Krašan (1863: 390), ki pa Krnice ne omenja in je pri njem nahajališče napisano takole: am Rücken des Geb. von Čaven oberhalb H. Kreutz, kar bi prevedli: na grebenih pogorja Čaven nad Sv. Križem (zdaj Vipavski Križ). Med Selovcem in Krnico je vzpetina Veliki rob (tudi Sončni školj, 1.237 metra) in na njem hladnikovka nedvomno uspeva in sem njena tamkajšnja rastišča tudi popisal. Raste na pre- cej krajih v skalovju in zelo kamnitih traviščih na (jugo)vzhodnih vršnih pobočjih, tudi ob planinski poti in v ruševju (ki skoraj gotovo ni naravno) na severni strani tega vrha. Na Velikem robu sta Elvica in Emil Velikonja hladnikovko opazila že leta 2005, a Elvica te vzpetine v članku in knjigi ni izrecno navedla (temveč zgolj Krnico). Sam sem potem šel še na Selovec, kjer hladnikovke nisem našel, in tudi na koto 1.215 metrov, ki je približno na sredi- ni med Velikim robom in Čavnom (kota 1.185 metrov), a nekoliko bližje slednjemu. Ta kota je Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti V spomin Emilu Velikonji Igor Dakskobler, Daniel Rojšek, Elvica Velikonja Veliki rob s Kuclja, vzhodna pobočja, kjer raste hladnikovka. Foto: Igor Dakskobler. Hladnikov- ka pod Veli- kim robom. Foto: Igor Dakskobler. 56 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 57Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti • BotanikaBotanika • Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) porasla z gozdom črnega bora (ki je tu nasajen in subspontan), vendar so na osojni strani večje naravne vrzeli, kamnite griže, z gozdom nepo- rasla ali manj porasla skalnata območja. Na vsaj petih krajih tudi tam raste hladnikovka. Od vrha Čavna (kota 1.185 metrov) so ta naha- jališča oddaljena približno 250 metrov v smeri proti severovzhodu. Hladnikovkina nahajališča so torej tako na Čavnu v smislu, kot ga razu- mejo na Predmeji – pogorje med Malo goro in Kucljem, kot tudi pri vzpetini Čaven (kota 1.185 metrov) nad Krnico. Celotni razpon nje- nih nahajališč v smeri vzhod-zahod je: Šunik na Predmeji-Mačji kot (V Čavnu, Golobnica)- -Črna skala (Črni školj)-Na Bevrci pod Malim Modrasovcem-Platne-Mala gora-Kucelj-Vrata (tudi Ušja vrata, blizu njih, v smeri proti Avški gmajni, raste v kamnitih grmiščih navadnega brina in rušja)-Veliki rob (Sončni školj)-Ča- ven nad Krnico, višinski razpon pa od približno 700 metrov: Mačji kot (do zdaj najnižje znano nahajališče, ki ga je odkril Daniel Rojšek), do približno 1.250 metrov: Na Bevrci pod Malim Modrasovcem. Domnevati smemo, da je Zir- nichovo nahajališče med Selovcem in Krnico najbrž Veliki rob, lahko pa bi bil tudi njegov zahodni sosed, kota 1.215 metrov pri Čavnu. Vsekakor je območje razširjenosti hladnikovke na južnem robu Trnovskega gozda nekoliko ve- čje, kot smo ga opisovali do zdaj (Čušin, 2004). Kakšna pa je njena številčnost in vitalnost? Zagotovo zadovoljiva na večini nahajališč. To velja za Čaven nad Krnico (oziroma koto 1.215 metrov). Tam sem opazil skupno več kot 60 primerkov. Podobno lahko o velikem številu primerkov poročamo za Veliki rob, enako za Malo goro in skalovje in melišča pod njo in za skalovje in grušč pod Malim Modrasovcem. Nahajališče na Platnah (približno 760 do 780 metrov nadmorske višine) na opuščenem pe- skokopu nad cesto na Predmejo je drugotno. Tam se hladnikovka pojavlja na več krajih na grušču, ki se zarašča s črnim borom in vrbami, v združbi s sršico (Achnatherum calamagrostis) Kota 1.215 metrov, med Velikim Robom in Čavnom, nasad črnega bora. Foto: Igor Dakskobler. Hladnikovka pod koto 1.215 metrov pri Čavnu. Foto: Igor Dakskobler. Opuščeni peskokop, Platne pod Predmejo, drugotno nahajališče hladnikovke. Foto: Igor Dakskobler. Kamnita griža pod koto 1.215 metrov, rastišče hladnikovke. Foto: Igor Dakskobler. 56 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 57Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti • BotanikaBotanika • Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) porasla z gozdom črnega bora (ki je tu nasajen in subspontan), vendar so na osojni strani večje naravne vrzeli, kamnite griže, z gozdom nepo- rasla ali manj porasla skalnata območja. Na vsaj petih krajih tudi tam raste hladnikovka. Od vrha Čavna (kota 1.185 metrov) so ta naha- jališča oddaljena približno 250 metrov v smeri proti severovzhodu. Hladnikovkina nahajališča so torej tako na Čavnu v smislu, kot ga razu- mejo na Predmeji – pogorje med Malo goro in Kucljem, kot tudi pri vzpetini Čaven (kota 1.185 metrov) nad Krnico. Celotni razpon nje- nih nahajališč v smeri vzhod-zahod je: Šunik na Predmeji-Mačji kot (V Čavnu, Golobnica)- -Črna skala (Črni školj)-Na Bevrci pod Malim Modrasovcem-Platne-Mala gora-Kucelj-Vrata (tudi Ušja vrata, blizu njih, v smeri proti Avški gmajni, raste v kamnitih grmiščih navadnega brina in rušja)-Veliki rob (Sončni školj)-Ča- ven nad Krnico, višinski razpon pa od približno 700 metrov: Mačji kot (do zdaj najnižje znano nahajališče, ki ga je odkril Daniel Rojšek), do približno 1.250 metrov: Na Bevrci pod Malim Modrasovcem. Domnevati smemo, da je Zir- nichovo nahajališče med Selovcem in Krnico najbrž Veliki rob, lahko pa bi bil tudi njegov zahodni sosed, kota 1.215 metrov pri Čavnu. Vsekakor je območje razširjenosti hladnikovke na južnem robu Trnovskega gozda nekoliko ve- čje, kot smo ga opisovali do zdaj (Čušin, 2004). Kakšna pa je njena številčnost in vitalnost? Zagotovo zadovoljiva na večini nahajališč. To velja za Čaven nad Krnico (oziroma koto 1.215 metrov). Tam sem opazil skupno več kot 60 primerkov. Podobno lahko o velikem številu primerkov poročamo za Veliki rob, enako za Malo goro in skalovje in melišča pod njo in za skalovje in grušč pod Malim Modrasovcem. Nahajališče na Platnah (približno 760 do 780 metrov nadmorske višine) na opuščenem pe- skokopu nad cesto na Predmejo je drugotno. Tam se hladnikovka pojavlja na več krajih na grušču, ki se zarašča s črnim borom in vrbami, v združbi s sršico (Achnatherum calamagrostis) Kota 1.215 metrov, med Velikim Robom in Čavnom, nasad črnega bora. Foto: Igor Dakskobler. Hladnikovka pod koto 1.215 metrov pri Čavnu. Foto: Igor Dakskobler. Opuščeni peskokop, Platne pod Predmejo, drugotno nahajališče hladnikovke. Foto: Igor Dakskobler. Kamnita griža pod koto 1.215 metrov, rastišče hladnikovke. Foto: Igor Dakskobler. 58 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 59Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti • BotanikaBotanika • Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) in snežnobelim repuhom (Petasites paradoxus). Bogata je tudi populacija ob cesti Lokavec- -Predmeja, nad njo in pod njo. Tam so cestarji zavarovali promet pred padajočim kamenjem z mrežami in ograjami. Najštevilčnejše naha- jališče tik ob cesti so Daniel Rojšek in njegovi sodelavci z Zavoda za varstvo narave uspeli iz- ločiti iz prekritja že med načrtovanjem, dela pa pogosto spremljali. Posegi (padci podrtih dre- ves, vrtanje in čiščenje usedlin) številnim rastli- nam večinoma niso škodovali. Daniel Rojšek in delovodja Blaž Belhar sta jeseni leta 2020 podrobno raziskala nahajališča v Golobnici, v žlebu pod mostom in nad njim, ter določila njihovo spodnjo mejo (na nadmorski višini 705 metrov) in zgornjo mejo (925 metrov nadmor- ske višine). Ob žlebu hladnikovka raste tudi v vrzelastih sestojih črnega bora. Daniel Rojšek je o tej raziskavi pripravil poročilo, ki ga bo raz- širil v članek. Določen, a najbrž zelo majhen vpliv na uspe- vanje hladnikovke ima lahko človek ob pla- ninskih poteh (na primer ob Srednječavenski poti, na Velikem robu in Kuclju), ponekod tudi zaraščanje s črnim borom. Na Kuclju, ne sicer povsem na vrhu hriba, in pod njim, na Avški gmajni, je prisotna paša. Kljub temu smo na njegovih osojnih pobočij poleti leta 2021 opa- zili precej hladnikovkinih rozet ali celo cvetočih primerkov, in to pod stezico, ki prečka pobočje, in nad njo. Sklepamo, da ji paša v zdajšnjem ob- segu najbrž ne škodi, saj je tudi Elvica Velikonja poleti leta 2012 ugotovila podobno številčnost. Pašnik je tudi na Šuniku. To najbolj vzhodno nahajališče je resno ogroženo tudi zaradi zelo majhnega števila primerkov, ki tam še rastejo. V žlebu nad cesto Lokavec-Predmeja, Golobnica v Mačjem kotu, uspeva hladnikovka na grušču, tudi v senci grmičastih vrb (Salix spp.) in v skalnih razpokah, navadno med šopi trav. Foto: Daniel Rojšek. Mogoča nahajališča hladnikovke na Robu pod Predmejo. Foto: Igor Dakskobler. Kamnito travišče pod Kucljem, rastišče hladnikovke. Foto: Igor Dakskobler. Hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia) na Kuclju. Foto: Elvica Velikonja. 58 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 59Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti • BotanikaBotanika • Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) in snežnobelim repuhom (Petasites paradoxus). Bogata je tudi populacija ob cesti Lokavec- -Predmeja, nad njo in pod njo. Tam so cestarji zavarovali promet pred padajočim kamenjem z mrežami in ograjami. Najštevilčnejše naha- jališče tik ob cesti so Daniel Rojšek in njegovi sodelavci z Zavoda za varstvo narave uspeli iz- ločiti iz prekritja že med načrtovanjem, dela pa pogosto spremljali. Posegi (padci podrtih dre- ves, vrtanje in čiščenje usedlin) številnim rastli- nam večinoma niso škodovali. Daniel Rojšek in delovodja Blaž Belhar sta jeseni leta 2020 podrobno raziskala nahajališča v Golobnici, v žlebu pod mostom in nad njim, ter določila njihovo spodnjo mejo (na nadmorski višini 705 metrov) in zgornjo mejo (925 metrov nadmor- ske višine). Ob žlebu hladnikovka raste tudi v vrzelastih sestojih črnega bora. Daniel Rojšek je o tej raziskavi pripravil poročilo, ki ga bo raz- širil v članek. Določen, a najbrž zelo majhen vpliv na uspe- vanje hladnikovke ima lahko človek ob pla- ninskih poteh (na primer ob Srednječavenski poti, na Velikem robu in Kuclju), ponekod tudi zaraščanje s črnim borom. Na Kuclju, ne sicer povsem na vrhu hriba, in pod njim, na Avški gmajni, je prisotna paša. Kljub temu smo na njegovih osojnih pobočij poleti leta 2021 opa- zili precej hladnikovkinih rozet ali celo cvetočih primerkov, in to pod stezico, ki prečka pobočje, in nad njo. Sklepamo, da ji paša v zdajšnjem ob- segu najbrž ne škodi, saj je tudi Elvica Velikonja poleti leta 2012 ugotovila podobno številčnost. Pašnik je tudi na Šuniku. To najbolj vzhodno nahajališče je resno ogroženo tudi zaradi zelo majhnega števila primerkov, ki tam še rastejo. V žlebu nad cesto Lokavec-Predmeja, Golobnica v Mačjem kotu, uspeva hladnikovka na grušču, tudi v senci grmičastih vrb (Salix spp.) in v skalnih razpokah, navadno med šopi trav. Foto: Daniel Rojšek. Mogoča nahajališča hladnikovke na Robu pod Predmejo. Foto: Igor Dakskobler. Kamnito travišče pod Kucljem, rastišče hladnikovke. Foto: Igor Dakskobler. Hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia) na Kuclju. Foto: Elvica Velikonja. 60 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 61Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti • BotanikaBotanika • Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) Na kamniti pregradi (grubli) na pašniku smo poleti leta 2020 opazili le še nekaj rastlin. Šte- vilčnost rastlin je bila ob času najdbe precej ve- čja. Šajna in sodelavci (2012) so v letih 2004 in 2005 tamkajšnjo velikost populacije ocenili na sto primerkov. Vzrok za njeno zmanjšanje ni toliko paša kot domnevno izkopavanje rastlin. Vendar ta travnik oziroma pašnik ni najbolj značilno rastišče tega endemita – to so pred- vsem melišča (Festuco carniolicae-Drypidetum jacquinianae, Stipetum calamagrostis), skalovje (Phyteumato columnae-Potentilletum caulescen- tis) in kamnita travišča (Genisto holopetalae- -Caricetum mucronatae, Genisto sericeae-Sesleri- etum kalnikensis, Primulo auriculae-Seslerietum kalnikensis), zato je mogoče, da je nahajališče na Šuniku drugotno in se je morda rastlina tja priselila s skalnatih območji pod robom pla- note. Kolikor smo jih do zdaj pregledovali, je tam nismo našli. Lahko pa je hladnikovka, tako razmišlja Elvica, na Šunik prišla tudi s pobočij Čavna. Predmejčani so namreč pred drugo sve- tovni vojno in tudi še po njej tam kosili in seno spravljali domov. Seno je bilo na seniku, nato v hlevu. Gnoj so vozili na njive in tudi živina se je pasla po gmajnah. Ko so jih čistili, so pogra- bljeno odlagali na gruble. Kako pa je z nahajališči na severnem robu pla- note? V literaturi poleg navedb Zelenega roba in Poldanovca (vsa so v kvadrantu 9949/3) ve- činoma ne najdemo drugih nahajališč. Izjema so tri objave: Peterlin in sodelavci (1985: 66), Praprotnik (1987: 64) in Jogan in sodelavci (2001: 198), kjer je v kartah območij razšir- jenosti označen tudi kvadrant 9948/4. To je območje severozahodno od Poldanovca, pod Velikim Češevikom in Stanovim robom. Avtor karte območij razširjenosti v prvih dveh obja- vah (iz let 1985 in 1987) je bil Tone Wraber (in tudi Jogan in sodelavci, 2001, se sklicujejo nanju), ki pa tega kvadranta v rdečem seznamu (T. Wraber, Skoberne, 1989) ni več upošteval. Dejansko zanj v dosedanjih objavah ni nobene podlage in tudi moji dosedanji pregledi, zadnje sem opravili v letu 2020, ko sem raziskal dele skalovja pod Velikim Češevikom in Stanovim robom, so bili neuspešni. Dejstvo pa je, da je ta predel zelo obsežen in veliko je rastišč, ki so podobna tistim pod Poldanovcem. Za zdaj pa tega kvadranta pri območju razširjenosti hla- dnikovke ne moremo upoštevati. Nahajališča pod Poldanovcem in Zelenim robom in nad njima so na nadmorski višini od 1.020 metrov do 1.330 metrov, v črnem borovju (Fraxino orni-Pinetum nigrae), ruševju (Rhodothamno- -Pinetum mugo), kamnitih traviščih (Primulo carniolicae-Caricetum firmae, Saxifrago squarro- sae-Craicetum mucronatae), v skalnih razpokah (Primulo carniolicae-Potentilletum clusianae, Potentillo clusianae-Campanuletum zoysii) in redko v vlažnem grušču (Astrantio carniolicae- -Adenostyletum glabrae). Človekovih vplivov na nahajališčih skoraj ni, z izjemo morda bolj obiskanega Poldanovca. Obseg populacije pa Kamnita pregrada (grubla) na Šuniku, rastišče hladnikovke. Foto: Igor Dakskobler. Hladnikovka na Šuniku, od pred dvema desetletjema številčne populacije so ostali redki primerki. Foto: Igor Dakskobler. Nahajališča hladnikovke (Hladniki pastinacifolia) na južnem in severnem robu Trnovskega gozda. Zemljevid je pripravil Iztok Sajko. 60 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 61Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) na robu njenega območja razširjenosti • BotanikaBotanika • Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) Na kamniti pregradi (grubli) na pašniku smo poleti leta 2020 opazili le še nekaj rastlin. Šte- vilčnost rastlin je bila ob času najdbe precej ve- čja. Šajna in sodelavci (2012) so v letih 2004 in 2005 tamkajšnjo velikost populacije ocenili na sto primerkov. Vzrok za njeno zmanjšanje ni toliko paša kot domnevno izkopavanje rastlin. Vendar ta travnik oziroma pašnik ni najbolj značilno rastišče tega endemita – to so pred- vsem melišča (Festuco carniolicae-Drypidetum jacquinianae, Stipetum calamagrostis), skalovje (Phyteumato columnae-Potentilletum caulescen- tis) in kamnita travišča (Genisto holopetalae- -Caricetum mucronatae, Genisto sericeae-Sesleri- etum kalnikensis, Primulo auriculae-Seslerietum kalnikensis), zato je mogoče, da je nahajališče na Šuniku drugotno in se je morda rastlina tja priselila s skalnatih območji pod robom pla- note. Kolikor smo jih do zdaj pregledovali, je tam nismo našli. Lahko pa je hladnikovka, tako razmišlja Elvica, na Šunik prišla tudi s pobočij Čavna. Predmejčani so namreč pred drugo sve- tovni vojno in tudi še po njej tam kosili in seno spravljali domov. Seno je bilo na seniku, nato v hlevu. Gnoj so vozili na njive in tudi živina se je pasla po gmajnah. Ko so jih čistili, so pogra- bljeno odlagali na gruble. Kako pa je z nahajališči na severnem robu pla- note? V literaturi poleg navedb Zelenega roba in Poldanovca (vsa so v kvadrantu 9949/3) ve- činoma ne najdemo drugih nahajališč. Izjema so tri objave: Peterlin in sodelavci (1985: 66), Praprotnik (1987: 64) in Jogan in sodelavci (2001: 198), kjer je v kartah območij razšir- jenosti označen tudi kvadrant 9948/4. To je območje severozahodno od Poldanovca, pod Velikim Češevikom in Stanovim robom. Avtor karte območij razširjenosti v prvih dveh obja- vah (iz let 1985 in 1987) je bil Tone Wraber (in tudi Jogan in sodelavci, 2001, se sklicujejo nanju), ki pa tega kvadranta v rdečem seznamu (T. Wraber, Skoberne, 1989) ni več upošteval. Dejansko zanj v dosedanjih objavah ni nobene podlage in tudi moji dosedanji pregledi, zadnje sem opravili v letu 2020, ko sem raziskal dele skalovja pod Velikim Češevikom in Stanovim robom, so bili neuspešni. Dejstvo pa je, da je ta predel zelo obsežen in veliko je rastišč, ki so podobna tistim pod Poldanovcem. Za zdaj pa tega kvadranta pri območju razširjenosti hla- dnikovke ne moremo upoštevati. Nahajališča pod Poldanovcem in Zelenim robom in nad njima so na nadmorski višini od 1.020 metrov do 1.330 metrov, v črnem borovju (Fraxino orni-Pinetum nigrae), ruševju (Rhodothamno- -Pinetum mugo), kamnitih traviščih (Primulo carniolicae-Caricetum firmae, Saxifrago squarro- sae-Craicetum mucronatae), v skalnih razpokah (Primulo carniolicae-Potentilletum clusianae, Potentillo clusianae-Campanuletum zoysii) in redko v vlažnem grušču (Astrantio carniolicae- -Adenostyletum glabrae). Človekovih vplivov na nahajališčih skoraj ni, z izjemo morda bolj obiskanega Poldanovca. Obseg populacije pa Kamnita pregrada (grubla) na Šuniku, rastišče hladnikovke. Foto: Igor Dakskobler. Hladnikovka na Šuniku, od pred dvema desetletjema številčne populacije so ostali redki primerki. Foto: Igor Dakskobler. Nahajališča hladnikovke (Hladniki pastinacifolia) na južnem in severnem robu Trnovskega gozda. Zemljevid je pripravil Iztok Sajko. 62 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 63Botanika • Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji • Paleontologija je zaradi težavnega in še ne dovolj pregleda- nega terena težko natančneje oceniti, vseka- kor hladnikovka v tem delu Trnovskega gozda ni ogrožena in na njeno razširjenost vplivajo predvsem naravni dejavniki. Hladnikovka je izrazito prilagodljiva in ne- zahtevna vrsta. Zna si poiskati nova rastišča in razen krajevno, na posameznih nahajališčih, ni ogrožena in ji človek za zdaj ne more bistveno škodovati. Sama po sebi se pojavlja primerjava z drugim našim znamenitim endemitom, kranj- skim jegličem (Primula carniolica). Deloma sta si podobna po rastiščih, imata tudi del skupne- ga območja razširjenosti (v Govcih nad Tre- bušo). Sam imam v podatkovni bazi FloVegSi 19 popisov, kjer uspevata skupaj v kamnitih traviščih in v združbah skalnih razpok. A so med njima vseeno razlike. Kranjski jeglič uspe- va na nadmorski višini od 200 metrov do 1.460 metrov, torej tudi na Golakih, kjer hladnikovke ne poznamo, in tudi v dolinskih grapah (na pri- mer ob Trebušici), medtem ko hladnikovka le v gorskem pasu (700 metrov do 1.330 metrov). Obe vrsti dobimo v kamnitih svetlih črnoboro- vih sestojih, v kamnitih traviščih, skalnih raz- pokah in na meliščih, s tem da je na slednjih kranjski jeglič bistveno redkejši. On je bolj vlagoljuben, hladnikovka pa bolj svetloljubna. Obema najbolj ustrezata dolomit in dolomitni apnenec. Nobena od njiju ne uspeva v Julijskih Alpah, kjer bi bilo zanju precej primernih ra- stišč. Kranjski jeglič ima nahajališča čisto na njihovem južnem robu, v grapah pod Kojco in na robu Šentviške planote, njegovo najbolj jugozahodno nahajališče v Trnovskem gozdu pa je pri Selovcu (Cohrs, 1954: 117). Morda je območje razširjenosti hladnikovke nekoli- ko večje, kot ga poznamo zdaj. Njena rastišča so namreč tudi težko dostopna ostenja, ki jih botaniki še nismo pregledali. A tudi v znanem območju razširjenosti ima dobre možnosti, da se v njem ohrani in najbrž, tako kot kranjski jeglič, preživi Slovence. Zahvala Pri pripravi tega članka so nam na terenu ali s podatki pomagali pokojni Emil Velikonja, Blaž Belhar, dr. Branko Vreš, mag. Gabrijel Seljak, Marija Skok, prof. dr. Andrej Martinčič in dr. Nada Praprotnik. Zemljevid je za tisk pripravil Iztok Sajko. Vsem iskrena hvala. Literatura: Cohrs, A., 1954: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repertorium, 56 (2): 97–143. Čušin, B., 2004: Hladnikia pastinacifolia Rchb. – rebrinčevolistna hladnikija, hladnikovka. V: Čušin, B., in sod.: Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 107–113. Čušin, B., Babij, V., Bačič, T., Dakskobler, I., Frajman, B., Jogan, N., Kaligarič, M., Praprotnik, N., Seliškar, A., Skoberne, P., Surina, B., Škornik, S., Vreš, B., 2004: Natura 2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 172 str. Jogan, N., Bačič, T., Frajman, B., Leskovar, I., Naglič, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc – Krajšek, S., Trčak, B., 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 443 str. Krašan, F., 1863: Beiträge zur Flora der Umgebung von Görz. Österreichische botanische Zeitschrift, 13 (12): 385–396. Peterlin, S., Skoberne, P., Wraber, 1985: Na poti k botanični »Rdeči knjigi« za Slovenijo. Biološki vestnik, 33 (2): 61–72. Praprotnik, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Doktorska disertacija. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljana, 234 str. Rojšek, D., 2020: Poročilo o novem nahajališču rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v čavenskem žlebu Mačjega kota. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, 3 str. Seliškar, T., Vreš, B., Seliškar, A., 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Ljubljana: Biološki inštitut ZRC SAZU. Šajna, N., Kavar, T., Šuštar - Vozlič, J., Kaligarič, M., 2012: Population genetics of the narrow endemic Hladnikia pastinacifolia Rchb. (Apiaceae) indicates survival in situ during the pleistocene. Acta Biologica Cracoviensia, 54 (1): 1–13. Velikonja, E., 2007: Hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia). Gora (Predmeja), 11, (36): 11–13. Velikonja, E., 2012: Rastejo pri nas. Rastline Trnovskega gozda. Predmeja: Samozaložba, 252 str. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 239 str. Wraber, T., Skoberne, P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana), 14–15: 1–429. Rosomah ali žeruh (Gulo gulo) je najve- čja kuna (poddružina Mustelinae), ki pa po videzu spominja na majhnega medveda. Rosomah danes poseljuje severna območja Zemljine poloble od Skandinavije (Finske, Norveške, Švedske in Estonije), Rusije, se- vera Kitajske in Mongolije do večjega de- la Aljaske, Kanade in delno tudi nekaterih severnih držav Združenih držav Amerike. Zgodovinski podatki kažejo, da je roso- mah še pred nekaj stoletji imel veliko večji življenjski prostor. Tako je v Evropi na za- hodu živel celo v Romuniji in na Poljskem, na jugu pa v osrednjem delu Kazahstana. Še v času zadnjih ledenih dob pa je njegov življenjski prostor segal celo do obal Jadran- skega morja, osrednje Evrope, Britanskega otočja in Pirenejev. Ta zelo aktivna kuna je plenilec, ki se ne ustraši niti večjih živali, kot so severni je- len in njemu podobne. Njegovi priljubljeni življenjski prostori so tundra, tajga, gozdovi iglavcev in celo močvirnata območja. Samci rosomaha so običajno večji od svojih samic: zrastejo lahko do enega metra in tehtajo do petnajst kilogramov. Ledenodobni rosomahi so bili zagotovo večji in močnejši od dana- šnjih, kar kažejo tudi fosilni ostanki. Predniki današnjega in ledenodobnega roso- maha so se razvili iz rodu Plesiogulo. Čeprav je fosilni zapis o pojavu rodu Gulo še vedno redek, pa paleontologi predvidevajo, da je bila zgodnjepleistocenska vrsta Gulo schlos- seri neposredni prednik današnje vrste Gulo gulo. Zanimivo je, da vrsta Gulo schlosseri še ni bila prilagojena na hladno podnebje, kar dokazujejo fosilni ostanki, najdeni skupaj z značilnim toploljubnim rastlinstvom. Roso- mah se je po nekaterih raziskovalcih prila- Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji Matija Križnar Današnji rosomahi (Gulo gulo) so prebivalci severnih in mrzlih območij. Sodijo med največje kune in so neustrašni plenilci. Ilustracija: Pika Križnar. 62 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 63Botanika • Nahajališča hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji • Paleontologija je zaradi težavnega in še ne dovolj pregleda- nega terena težko natančneje oceniti, vseka- kor hladnikovka v tem delu Trnovskega gozda ni ogrožena in na njeno razširjenost vplivajo predvsem naravni dejavniki. Hladnikovka je izrazito prilagodljiva in ne- zahtevna vrsta. Zna si poiskati nova rastišča in razen krajevno, na posameznih nahajališčih, ni ogrožena in ji človek za zdaj ne more bistveno škodovati. Sama po sebi se pojavlja primerjava z drugim našim znamenitim endemitom, kranj- skim jegličem (Primula carniolica). Deloma sta si podobna po rastiščih, imata tudi del skupne- ga območja razširjenosti (v Govcih nad Tre- bušo). Sam imam v podatkovni bazi FloVegSi 19 popisov, kjer uspevata skupaj v kamnitih traviščih in v združbah skalnih razpok. A so med njima vseeno razlike. Kranjski jeglič uspe- va na nadmorski višini od 200 metrov do 1.460 metrov, torej tudi na Golakih, kjer hladnikovke ne poznamo, in tudi v dolinskih grapah (na pri- mer ob Trebušici), medtem ko hladnikovka le v gorskem pasu (700 metrov do 1.330 metrov). Obe vrsti dobimo v kamnitih svetlih črnoboro- vih sestojih, v kamnitih traviščih, skalnih raz- pokah in na meliščih, s tem da je na slednjih kranjski jeglič bistveno redkejši. On je bolj vlagoljuben, hladnikovka pa bolj svetloljubna. Obema najbolj ustrezata dolomit in dolomitni apnenec. Nobena od njiju ne uspeva v Julijskih Alpah, kjer bi bilo zanju precej primernih ra- stišč. Kranjski jeglič ima nahajališča čisto na njihovem južnem robu, v grapah pod Kojco in na robu Šentviške planote, njegovo najbolj jugozahodno nahajališče v Trnovskem gozdu pa je pri Selovcu (Cohrs, 1954: 117). Morda je območje razširjenosti hladnikovke nekoli- ko večje, kot ga poznamo zdaj. Njena rastišča so namreč tudi težko dostopna ostenja, ki jih botaniki še nismo pregledali. A tudi v znanem območju razširjenosti ima dobre možnosti, da se v njem ohrani in najbrž, tako kot kranjski jeglič, preživi Slovence. Zahvala Pri pripravi tega članka so nam na terenu ali s podatki pomagali pokojni Emil Velikonja, Blaž Belhar, dr. Branko Vreš, mag. Gabrijel Seljak, Marija Skok, prof. dr. Andrej Martinčič in dr. Nada Praprotnik. Zemljevid je za tisk pripravil Iztok Sajko. Vsem iskrena hvala. Literatura: Cohrs, A., 1954: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repertorium, 56 (2): 97–143. Čušin, B., 2004: Hladnikia pastinacifolia Rchb. – rebrinčevolistna hladnikija, hladnikovka. V: Čušin, B., in sod.: Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 107–113. Čušin, B., Babij, V., Bačič, T., Dakskobler, I., Frajman, B., Jogan, N., Kaligarič, M., Praprotnik, N., Seliškar, A., Skoberne, P., Surina, B., Škornik, S., Vreš, B., 2004: Natura 2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 172 str. Jogan, N., Bačič, T., Frajman, B., Leskovar, I., Naglič, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc – Krajšek, S., Trčak, B., 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 443 str. Krašan, F., 1863: Beiträge zur Flora der Umgebung von Görz. Österreichische botanische Zeitschrift, 13 (12): 385–396. Peterlin, S., Skoberne, P., Wraber, 1985: Na poti k botanični »Rdeči knjigi« za Slovenijo. Biološki vestnik, 33 (2): 61–72. Praprotnik, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Doktorska disertacija. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljana, 234 str. Rojšek, D., 2020: Poročilo o novem nahajališču rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v čavenskem žlebu Mačjega kota. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, 3 str. Seliškar, T., Vreš, B., Seliškar, A., 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Ljubljana: Biološki inštitut ZRC SAZU. Šajna, N., Kavar, T., Šuštar - Vozlič, J., Kaligarič, M., 2012: Population genetics of the narrow endemic Hladnikia pastinacifolia Rchb. (Apiaceae) indicates survival in situ during the pleistocene. Acta Biologica Cracoviensia, 54 (1): 1–13. Velikonja, E., 2007: Hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia). Gora (Predmeja), 11, (36): 11–13. Velikonja, E., 2012: Rastejo pri nas. Rastline Trnovskega gozda. Predmeja: Samozaložba, 252 str. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 239 str. Wraber, T., Skoberne, P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana), 14–15: 1–429. Rosomah ali žeruh (Gulo gulo) je najve- čja kuna (poddružina Mustelinae), ki pa po videzu spominja na majhnega medveda. Rosomah danes poseljuje severna območja Zemljine poloble od Skandinavije (Finske, Norveške, Švedske in Estonije), Rusije, se- vera Kitajske in Mongolije do večjega de- la Aljaske, Kanade in delno tudi nekaterih severnih držav Združenih držav Amerike. Zgodovinski podatki kažejo, da je roso- mah še pred nekaj stoletji imel veliko večji življenjski prostor. Tako je v Evropi na za- hodu živel celo v Romuniji in na Poljskem, na jugu pa v osrednjem delu Kazahstana. Še v času zadnjih ledenih dob pa je njegov življenjski prostor segal celo do obal Jadran- skega morja, osrednje Evrope, Britanskega otočja in Pirenejev. Ta zelo aktivna kuna je plenilec, ki se ne ustraši niti večjih živali, kot so severni je- len in njemu podobne. Njegovi priljubljeni življenjski prostori so tundra, tajga, gozdovi iglavcev in celo močvirnata območja. Samci rosomaha so običajno večji od svojih samic: zrastejo lahko do enega metra in tehtajo do petnajst kilogramov. Ledenodobni rosomahi so bili zagotovo večji in močnejši od dana- šnjih, kar kažejo tudi fosilni ostanki. Predniki današnjega in ledenodobnega roso- maha so se razvili iz rodu Plesiogulo. Čeprav je fosilni zapis o pojavu rodu Gulo še vedno redek, pa paleontologi predvidevajo, da je bila zgodnjepleistocenska vrsta Gulo schlos- seri neposredni prednik današnje vrste Gulo gulo. Zanimivo je, da vrsta Gulo schlosseri še ni bila prilagojena na hladno podnebje, kar dokazujejo fosilni ostanki, najdeni skupaj z značilnim toploljubnim rastlinstvom. Roso- mah se je po nekaterih raziskovalcih prila- Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji Matija Križnar Današnji rosomahi (Gulo gulo) so prebivalci severnih in mrzlih območij. Sodijo med največje kune in so neustrašni plenilci. Ilustracija: Pika Križnar. 64 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 65Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji • PaleontologijaPaleontologija • Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji godil na hladno podnebje (ostre zime, hojo v snegu) v obdobju Mindelske poledenitve (pred približno 400.000 leti). Nekaj fosilnih ostankov ledenodobnih (poznopleistocen- skih) rosomahov poznamo tudi v Sloveniji. Ti ostanki so bili odkriti v sedmih najdiščih (večinoma jamskih) (Döppes, 2001), med katerimi je eno bilo odkrito šele nedavno (Križnar in sod., 2021). Fosilne najdbe rosomaha v Sloveniji Fosilni ostanki rosomahov so na splošno dokaj redki, toda v Sloveniji so v preteklosti odkrili kar nekaj zanimivih najdb teh lede- nodobnih zveri. O prvih odkritjih fosilnih ostankov rosomaha poročajo iz Križne jame. V tej prelepi kraški jami so leta 1878 po- tekala prva izkopavanja kosti ledenodobnih jamskih medvedov (Ursus spelaeus, danes jih pripisujejo vrsti U. ingresuss). Izkopavanja je vodil in nadziral priznani avstrijski geolog Ferdinand von Hochstetter (1829-1884), pri njih pa je sodeloval tudi takratni kustos Deželnega muzeja za Kranjsko Karel Dež- man (1821-1889). Obsežna izkopavanja so zahtevala tudi drugo pomoč, ki so jo našli v Hochstetterjevih asistentih arheologu Jo- sefu Szombathyju (1853-1943) in paleon- tologu Ernstu Kittlu (1854-1913) ter mu- zejskemu preparatorju Ferdinandu Schulzu (1849-1936). Ob nepregledni množici kosti jamskih medvedov, izkopanih predvsem v Medvedovem rovu, so našli tudi del spodnje čeljusti in podlahtnico rosomaha (takrat so ga imenovali še Gulo spelaeus) (Hochstetter, 1879). O tej in še nekaterih drugih zanimi- vih in redkih najdbah iz Križne jame je na dopisnici Hochstetter obvestil tudi Dežmana še pred uradnimi objavami. Večji del izko- panega in zbranega paleontološkega gradiva so odpeljali v naravoslovni muzej na Dunaju, kjer se je za omenjenimi ostanki rosomaha za več kot stoletje izgubila vsaka sled. Drugo najdišče pleistocenskega rosomaha leži v bližini Kostanjevice na Krasu. O izje- mni najdbi skoraj polovice okostja rosomaha je leta 1941 prvi poročal in ostanke opisal italijanski geolog in speleolog Franco Anel- li (1899-1977). Toda zgodba o odkritju teh fosilov se je odvijala že desetletja pred tem. Leta 1915 naj bi ob raziskovanju neke jame pri Kostanjevici na Krasu ostanke rosomahovega okostja našel inženir H. Boch. Ostanki so ležali v tretji dvorani jame oziroma brezna na po- vršini grušča. Pobrane kosti so oči- tno bile kasneje shranjene v Postojni na takratnem Italijanskem speleolo- škem inštitutu (deloval je v letih od 1929 do 1934), kjer jih je tudi »od- kril« Anelli (Anelli, 1941). Med ko- stnimi ostanki rosomaha so ohranje- ne lobanja, spodnja čeljust in mnoge kosti. Ta najdba verjetno sodi med najbolj ohranjene ostanke rosomaha v Evropi (Döppes, 2001). Danes je tudi bolj znano pravo ime jame ozi- roma brezna, v katerem so našli rosomaho- ve ostanke. Med prvotnimi imeni najdišča smo lahko zasledili italijansko poimenovanje Grotta di Castagnavizza, pred tem nemško poimenovanje Nakošnikhöhle (jama Nako- šnik) in jama Grapača. Šele s pomočjo Pavla Jamnika in članov Jamarskega kluba Temni- ca iz Kostanjevice na Krasu so ugotovili, da je najdišče v resnici jama na Halametovem. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja so jamarji in arheologi ponovno naleteli na redke ostanke ledenodobnih rosomahov. Prve fosile so našli v Ludvikovi jami blizu Sežane in pripadajo spodnji čeljustnici ter trem fragmentom zgornjih čeljustnic. Ob rosomahovih kosteh so našli še nekaj dru- gih kosti ledenodobnih sesalcev (Pavšič, Turk, 1989). Nekoliko bolj skromne fosilne ostanke so našli v pleistocenskih sedimen- tih Jame velikih podkovnjakov blizu Črno- tič nad Koprom. Tudi tukaj so izkopali dva večja fragmenta spodnjih čeljustnic in nekaj zob (Pavšič, Turk, 1989). Najbolje ohranjene skeletne ostanke rosomaha so našli leta 1915 v jami blizu Kostanjevice na Krasu (danes je to jama na Halametovem, s puščico je označeno mesto najdbe v jami). Mesto hrambe teh izjemnih fosilnih ostankov je neznano, saj jih je speleolog Franco Anelli odnesel iz Postojne. Vir slik: po Anelliju, 1941, in arhivu Jamarske zveze Slovenije. Zgodovinsko najstarejša odkritja ostankov rosomahov v Sloveniji so našli v Križni jami. O najdbi rosomaha je leta 1878 poročal Ferdinand von Hochstetter Karlu Dežmanu, takratnemu kustosu Deželnega muzeja za Kranjsko. Omenjeni ostanki so shranjeni na Dunaju. Vir: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar. 64 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 65Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji • PaleontologijaPaleontologija • Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji godil na hladno podnebje (ostre zime, hojo v snegu) v obdobju Mindelske poledenitve (pred približno 400.000 leti). Nekaj fosilnih ostankov ledenodobnih (poznopleistocen- skih) rosomahov poznamo tudi v Sloveniji. Ti ostanki so bili odkriti v sedmih najdiščih (večinoma jamskih) (Döppes, 2001), med katerimi je eno bilo odkrito šele nedavno (Križnar in sod., 2021). Fosilne najdbe rosomaha v Sloveniji Fosilni ostanki rosomahov so na splošno dokaj redki, toda v Sloveniji so v preteklosti odkrili kar nekaj zanimivih najdb teh lede- nodobnih zveri. O prvih odkritjih fosilnih ostankov rosomaha poročajo iz Križne jame. V tej prelepi kraški jami so leta 1878 po- tekala prva izkopavanja kosti ledenodobnih jamskih medvedov (Ursus spelaeus, danes jih pripisujejo vrsti U. ingresuss). Izkopavanja je vodil in nadziral priznani avstrijski geolog Ferdinand von Hochstetter (1829-1884), pri njih pa je sodeloval tudi takratni kustos Deželnega muzeja za Kranjsko Karel Dež- man (1821-1889). Obsežna izkopavanja so zahtevala tudi drugo pomoč, ki so jo našli v Hochstetterjevih asistentih arheologu Jo- sefu Szombathyju (1853-1943) in paleon- tologu Ernstu Kittlu (1854-1913) ter mu- zejskemu preparatorju Ferdinandu Schulzu (1849-1936). Ob nepregledni množici kosti jamskih medvedov, izkopanih predvsem v Medvedovem rovu, so našli tudi del spodnje čeljusti in podlahtnico rosomaha (takrat so ga imenovali še Gulo spelaeus) (Hochstetter, 1879). O tej in še nekaterih drugih zanimi- vih in redkih najdbah iz Križne jame je na dopisnici Hochstetter obvestil tudi Dežmana še pred uradnimi objavami. Večji del izko- panega in zbranega paleontološkega gradiva so odpeljali v naravoslovni muzej na Dunaju, kjer se je za omenjenimi ostanki rosomaha za več kot stoletje izgubila vsaka sled. Drugo najdišče pleistocenskega rosomaha leži v bližini Kostanjevice na Krasu. O izje- mni najdbi skoraj polovice okostja rosomaha je leta 1941 prvi poročal in ostanke opisal italijanski geolog in speleolog Franco Anel- li (1899-1977). Toda zgodba o odkritju teh fosilov se je odvijala že desetletja pred tem. Leta 1915 naj bi ob raziskovanju neke jame pri Kostanjevici na Krasu ostanke rosomahovega okostja našel inženir H. Boch. Ostanki so ležali v tretji dvorani jame oziroma brezna na po- vršini grušča. Pobrane kosti so oči- tno bile kasneje shranjene v Postojni na takratnem Italijanskem speleolo- škem inštitutu (deloval je v letih od 1929 do 1934), kjer jih je tudi »od- kril« Anelli (Anelli, 1941). Med ko- stnimi ostanki rosomaha so ohranje- ne lobanja, spodnja čeljust in mnoge kosti. Ta najdba verjetno sodi med najbolj ohranjene ostanke rosomaha v Evropi (Döppes, 2001). Danes je tudi bolj znano pravo ime jame ozi- roma brezna, v katerem so našli rosomaho- ve ostanke. Med prvotnimi imeni najdišča smo lahko zasledili italijansko poimenovanje Grotta di Castagnavizza, pred tem nemško poimenovanje Nakošnikhöhle (jama Nako- šnik) in jama Grapača. Šele s pomočjo Pavla Jamnika in članov Jamarskega kluba Temni- ca iz Kostanjevice na Krasu so ugotovili, da je najdišče v resnici jama na Halametovem. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja so jamarji in arheologi ponovno naleteli na redke ostanke ledenodobnih rosomahov. Prve fosile so našli v Ludvikovi jami blizu Sežane in pripadajo spodnji čeljustnici ter trem fragmentom zgornjih čeljustnic. Ob rosomahovih kosteh so našli še nekaj dru- gih kosti ledenodobnih sesalcev (Pavšič, Turk, 1989). Nekoliko bolj skromne fosilne ostanke so našli v pleistocenskih sedimen- tih Jame velikih podkovnjakov blizu Črno- tič nad Koprom. Tudi tukaj so izkopali dva večja fragmenta spodnjih čeljustnic in nekaj zob (Pavšič, Turk, 1989). Najbolje ohranjene skeletne ostanke rosomaha so našli leta 1915 v jami blizu Kostanjevice na Krasu (danes je to jama na Halametovem, s puščico je označeno mesto najdbe v jami). Mesto hrambe teh izjemnih fosilnih ostankov je neznano, saj jih je speleolog Franco Anelli odnesel iz Postojne. Vir slik: po Anelliju, 1941, in arhivu Jamarske zveze Slovenije. Zgodovinsko najstarejša odkritja ostankov rosomahov v Sloveniji so našli v Križni jami. O najdbi rosomaha je leta 1878 poročal Ferdinand von Hochstetter Karlu Dežmanu, takratnemu kustosu Deželnega muzeja za Kranjsko. Omenjeni ostanki so shranjeni na Dunaju. Vir: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar. 66 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 67Paleontologija • Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji • Paleontologija Morda geološko najstarejši ostanek je bila spodnja čeljustnica rosomaha iz zasute jame v kamnolomu Črnotiče. O tej najdbi zelo na kratko poroča krasoslovec Andrej Mihevc v eni izmed svojih monograf ij (Mihevc, 2001). Po našem poizvedovanju pri odkri- telju smo izvedeli neprijetno novico, da je bil zelo krhek in drobljiv fosil uničen med preparacijo, pripadnost rosomahu pa je bila nesporna. Zadnji odkriti ostanki rosomaha pa so bili izkopani v znani Potočki zijalki med za- dnjimi izkopavanji na prehodu v 21. stoletje. Takrat so z natančnimi in sistematičnimi izkopavanji našli del desne zgornje čelju- stnice, desni podočnik (kanin) in gleženjsko kost rosomaha (Döppes, 2001). Spodnja čeljust rosomaha iz Ludvikove jame blizu Sežane, kjer so našli ostanke vsaj dveh osebkov. Primerek hrani paleontološka zbirka Oddelka za geologijo na Naravoslovnotehnološki fakulteti v Ljubljani. Ohranjeni ostanek je dolg približno deset centimetrov. Foto: Matija Križnar. V znameniti Potočki zijalki (vhod v jamo na levi) so med zadnjimi izkopavanji na prehodu v 21. stoletje odkrili nekaj ostankov rosomaha. Ostanke so pripisali zgornji čeljustnici (zoba na desni). Vir: po Döppesu, 2001. Foto: Matija Križnar. Najditeljica Patricija Oštir takoj po najdbi lobanje rosomaha v Erjavčevi jami. Na fotografiji je lepo vidno, da je bila lobanja debelo prekrita s peščenim sedimentom, kar je verjetno pripomoglo k njeni ohranitvi. Foto: Boris Šajtegel. 66 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 67Paleontologija • Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji • Paleontologija Morda geološko najstarejši ostanek je bila spodnja čeljustnica rosomaha iz zasute jame v kamnolomu Črnotiče. O tej najdbi zelo na kratko poroča krasoslovec Andrej Mihevc v eni izmed svojih monograf ij (Mihevc, 2001). Po našem poizvedovanju pri odkri- telju smo izvedeli neprijetno novico, da je bil zelo krhek in drobljiv fosil uničen med preparacijo, pripadnost rosomahu pa je bila nesporna. Zadnji odkriti ostanki rosomaha pa so bili izkopani v znani Potočki zijalki med za- dnjimi izkopavanji na prehodu v 21. stoletje. Takrat so z natančnimi in sistematičnimi izkopavanji našli del desne zgornje čelju- stnice, desni podočnik (kanin) in gleženjsko kost rosomaha (Döppes, 2001). Spodnja čeljust rosomaha iz Ludvikove jame blizu Sežane, kjer so našli ostanke vsaj dveh osebkov. Primerek hrani paleontološka zbirka Oddelka za geologijo na Naravoslovnotehnološki fakulteti v Ljubljani. Ohranjeni ostanek je dolg približno deset centimetrov. Foto: Matija Križnar. V znameniti Potočki zijalki (vhod v jamo na levi) so med zadnjimi izkopavanji na prehodu v 21. stoletje odkrili nekaj ostankov rosomaha. Ostanke so pripisali zgornji čeljustnici (zoba na desni). Vir: po Döppesu, 2001. Foto: Matija Križnar. Najditeljica Patricija Oštir takoj po najdbi lobanje rosomaha v Erjavčevi jami. Na fotografiji je lepo vidno, da je bila lobanja debelo prekrita s peščenim sedimentom, kar je verjetno pripomoglo k njeni ohranitvi. Foto: Boris Šajtegel. 68 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 69Paleontologija • Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji • Paleontologija Novo presenečenje iz Erjavčeve jame V poznopomladanskih dneh leta 2021 je pri raziskovanju nekaterih predelov Erjavčeve jame blizu Solčave jamarka Patricija Oštir po naključju naletela na manjšo lobanjo zveri. Lobanja je ležala med večjimi skal- nimi bloki in gruščem na dnu kotanje, ki je pogosto poplavljena. Že v jami je lobanjo postojnski entomolog in biolog Slavko Polak prepoznal kot rosomahovo ter jo zaradi ne- varnosti uničenja tudi odvzel (o najdbi je bil obveščen tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, enota Celje). Glede na po- ložaj najdbe je bila lobanja v jami verjetno prenesena iz višje oziroma drugje ležečih plasti jamskih usedlin. Po preparaciji se je pokazalo, da je lobanja odlično ohranjena in na njej manjka le nekaj zob. Novo odkri- ti ostanek lobanje rosomaha meri v dolži- no 158 milimetrov. Največjo širino lobanje zaradi poškodovanosti, delno odlomljenih ličnih lokov (arcus zygomaticus), ne more- mo natančno izmeriti. V zgornji čeljusti so ohranjeni vsi zobje, manjkata le levi podoč- nik in tretji levi sekalec. Zgornja dva ličnika - derača (P4) - sta približno 20,5 milimetra dolga in 11,5 milimetra široka. Vse omenje- ne meritve uvrščajo rosomaha iz Erjavčeve jame med morfološko manjše fosilne oseb- ke, medtem ko ga v primerjavi z današnjimi lahko primerjamo z večjimi samci rosoma- hov (Döppes, 2001, 60). Pri predstavitvi starih in novih fosilnih najdb rosomaha moramo vedno imeti v mislih tudi varovanje teh izjemnih odkri- tij fosilnih vretenčarjev. Zato vse naključne najditelje, jamarje, zbiralce in raziskovalce opozarjamo, da so vsi fosilni ostanki vreten- čarjev, odkriti na ozemlju Slovenije, zaščite- ni po Zakonu o ohranjanju narave (75. člen), kar še bolj natančno opredeljuje tudi Pra- vilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. O morebitnih podobnih najdbah pa lahko obvestite naravovarstvenike na območnih enotah Zavoda Republike Slovenije za var- stvo narave, strokovnjake v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, lokalni muzej ali tudi ka- tero drugo podobno ustanovo. Z upošteva- njem omenjenih predpisov lahko vsi bistve- no pripomoremo k ohranjanju in varovanju naše edinstvene in zanimive paleontološke dediščine. Zahvala Spodbudo k pisanju tega prispevka je goto- vo pripomogla najnovejša najdba rosomaho- ve lobanje iz Erjavčeve jame, ki jo je našla jamarka Patricija Oštir, prevzel in temeljito prepariral in konserviral pa Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna. Pri neka- terih informacijah sta mi veliko pomagala tudi Pavel Jamnik, Andrej Mihevc in člani Jamarskega kluba Temnica iz Kostanjevice na Krasu. Vsem se zahvaljujem za nesebično pomoč in sodelovanje. Literatura: Anelli, F., 1941: Un importante reperto di Gulo gulo L. Nella Grotta di Castagnavizza. Le Grotte d ’Italia, 2 (4): 92–118. Döppes, D., 2001: Gulo gulo (Mustelidae, Mammalia) im Jungpleistozän Mitteleuropas. Beiträge zur Paläontologie, 26: 1–95. Hochstetter, F. v., 1879: Die Ergebnisse der von der Commission im verflossenen Jahre veranlassten Forschungen und Ausgrabungen. Anzeiger der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, mathematisch- naturwissenschaftliche Classe, 16 (2): 13–19. Križnar, M., Oštir, P., Jamnik, P., Polak, S., Mihevc, A., 2021: Novi ostanek poznopleistocenskega rosomaha (Gulo gulo Linné) v Sloveniji: z zgodovinskim pregledom dosedanjih fosilnih najdb. Geološki zbornik (25. posvetovanje slovenskih geologov), 26: 54-57. Mihevc, A., 2001: Speleogeneza Divaškega krasa. Ljubljana: Založba ZRC, 180 str. Pavšič, J., Turk, I., 1989: Prva najdba Panthera pardus (Linné) in nove najdbe vrste Gulo gulo Linné v Sloveniji. Razprave SAZU, 30 (4): 129–160. Lobanja rosomaha iz Erjavčeve jame pri Solčavi. Dolžina lobanje je približno 16 centimetrov, primerek hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar 68 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 69Paleontologija • Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji Ledenodobni rosomah (Gulo gulo) v Sloveniji • Paleontologija Novo presenečenje iz Erjavčeve jame V poznopomladanskih dneh leta 2021 je pri raziskovanju nekaterih predelov Erjavčeve jame blizu Solčave jamarka Patricija Oštir po naključju naletela na manjšo lobanjo zveri. Lobanja je ležala med večjimi skal- nimi bloki in gruščem na dnu kotanje, ki je pogosto poplavljena. Že v jami je lobanjo postojnski entomolog in biolog Slavko Polak prepoznal kot rosomahovo ter jo zaradi ne- varnosti uničenja tudi odvzel (o najdbi je bil obveščen tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, enota Celje). Glede na po- ložaj najdbe je bila lobanja v jami verjetno prenesena iz višje oziroma drugje ležečih plasti jamskih usedlin. Po preparaciji se je pokazalo, da je lobanja odlično ohranjena in na njej manjka le nekaj zob. Novo odkri- ti ostanek lobanje rosomaha meri v dolži- no 158 milimetrov. Največjo širino lobanje zaradi poškodovanosti, delno odlomljenih ličnih lokov (arcus zygomaticus), ne more- mo natančno izmeriti. V zgornji čeljusti so ohranjeni vsi zobje, manjkata le levi podoč- nik in tretji levi sekalec. Zgornja dva ličnika - derača (P4) - sta približno 20,5 milimetra dolga in 11,5 milimetra široka. Vse omenje- ne meritve uvrščajo rosomaha iz Erjavčeve jame med morfološko manjše fosilne oseb- ke, medtem ko ga v primerjavi z današnjimi lahko primerjamo z večjimi samci rosoma- hov (Döppes, 2001, 60). Pri predstavitvi starih in novih fosilnih najdb rosomaha moramo vedno imeti v mislih tudi varovanje teh izjemnih odkri- tij fosilnih vretenčarjev. Zato vse naključne najditelje, jamarje, zbiralce in raziskovalce opozarjamo, da so vsi fosilni ostanki vreten- čarjev, odkriti na ozemlju Slovenije, zaščite- ni po Zakonu o ohranjanju narave (75. člen), kar še bolj natančno opredeljuje tudi Pra- vilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. O morebitnih podobnih najdbah pa lahko obvestite naravovarstvenike na območnih enotah Zavoda Republike Slovenije za var- stvo narave, strokovnjake v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, lokalni muzej ali tudi ka- tero drugo podobno ustanovo. Z upošteva- njem omenjenih predpisov lahko vsi bistve- no pripomoremo k ohranjanju in varovanju naše edinstvene in zanimive paleontološke dediščine. Zahvala Spodbudo k pisanju tega prispevka je goto- vo pripomogla najnovejša najdba rosomaho- ve lobanje iz Erjavčeve jame, ki jo je našla jamarka Patricija Oštir, prevzel in temeljito prepariral in konserviral pa Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna. Pri neka- terih informacijah sta mi veliko pomagala tudi Pavel Jamnik, Andrej Mihevc in člani Jamarskega kluba Temnica iz Kostanjevice na Krasu. Vsem se zahvaljujem za nesebično pomoč in sodelovanje. Literatura: Anelli, F., 1941: Un importante reperto di Gulo gulo L. Nella Grotta di Castagnavizza. Le Grotte d ’Italia, 2 (4): 92–118. Döppes, D., 2001: Gulo gulo (Mustelidae, Mammalia) im Jungpleistozän Mitteleuropas. Beiträge zur Paläontologie, 26: 1–95. Hochstetter, F. v., 1879: Die Ergebnisse der von der Commission im verflossenen Jahre veranlassten Forschungen und Ausgrabungen. Anzeiger der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, mathematisch- naturwissenschaftliche Classe, 16 (2): 13–19. Križnar, M., Oštir, P., Jamnik, P., Polak, S., Mihevc, A., 2021: Novi ostanek poznopleistocenskega rosomaha (Gulo gulo Linné) v Sloveniji: z zgodovinskim pregledom dosedanjih fosilnih najdb. Geološki zbornik (25. posvetovanje slovenskih geologov), 26: 54-57. Mihevc, A., 2001: Speleogeneza Divaškega krasa. Ljubljana: Založba ZRC, 180 str. Pavšič, J., Turk, I., 1989: Prva najdba Panthera pardus (Linné) in nove najdbe vrste Gulo gulo Linné v Sloveniji. Razprave SAZU, 30 (4): 129–160. Lobanja rosomaha iz Erjavčeve jame pri Solčavi. Dolžina lobanje je približno 16 centimetrov, primerek hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar 70 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 71Razvoj asimetrične organokatalize • Nobelove nagrade za leto 2021Nobelove nagrade za leto 2021 • Razvoj asimetrične organokatalize Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2021 sta prejela Benjamin List in David W. C. MacMillan za razvoj asimetrične organoka- talize. Kompleksne molekule, pripravljene v labora- toriju ali pa če jih biokemijsko sestavijo raz- lični organizmi, običajno nastanejo v seriji reakcijskih korakov iz preprostih izhodnih spojin. Nekateri ali vsi reakcijski koraki v izbranem reakcijskem zaporedju so lahko katalizirani. Katalizator je snov, ki poveča hitrost in selektivnost kemijske reakcije, pri tem pa se ne porabi. Katalizator po reakciji ostane nespremenjen. Čeprav je koncept ka- talize že davnega leta 1835 vpeljal švedski kemik J. J. Berzelius (Trofast, 1981), kata- liza predstavlja bistvo moderne sintezne ke- mije. Katalizo danes razvijajo in jo vsak dan uporabljajo tako v akademskih laboratorijih kot v industriji. Ključna je pri mnogih in- dustrijskih pretvorbah izhodnih surovin v proizvode z višjo dodano vrednostjo, kot so farmacevtski izdelki in kmetijske kemikalije (na primer pesticidi). Ocenjujejo, da kataliza prispeva k več kot 35 odstotkom svetovnega bruto družbenega proizvoda (Hagen, 2015). Po drugi strani pa kataliza v bioloških siste- mih s pomočjo encimov omogoča življenje, kot ga poznamo. Razvoj visoko učinkovi- tih katalizatorjev zato spada med najbolj dejavna področja sodobnih raziskav, saj sta zmanjševanje porabe energije in izogibanje nezaželenim odpadkom bistvenega pomena za ohranjanje naravnih virov (trajnostni ra- zvoj), kar pripomore k skrbi za okolje (The Nobel Prize in Chemistry 2021, 2021; Gro- šelj, Ričko, 2017). Asimetrična kataliza (v ožjem pomenu) je vrsta katalize, pri kateri kiralni neracemni katalizator usmerja tvorbo kiralnega pro- dukta iz akiralnega reaktanta tako, da pri tem nastane selektivno eden od dveh enan- tiomernih produktov. Za kiralne spojine je značilno, da zrcalna slika kiralne spojine ni enaka izvorni spojini; kiralna spojina po- sledično obstaja v obliki dveh prostorskih izomerov – enantiomerov, ki sta si zrcalno podobna. Nasprotno je zrcalna podoba aki- ralne spojine identična izvorni spojini (slika 1). Kiralne spojine so izrednega pomena, zlasti na področju farmacevtskih učinkovin, kjer en enantiomer lahko predstavlja spoji- no z želenimi zdravilnimi lastnostmi, drugi enantiomer pa teh lastnosti nima ali pa so njegove lastnosti celo škodljive. Tak primer je kiralna spojina talidomid (Thalidomide). (R)-oblika talidomida je učinkovina s po- mirjevalnim in uspavalnim delovanjem, (S)- -oblika pa kaže teratogenost (slika 1). Zdra- vilo Contergan, ki je vsebovalo talidomid v obliki zmesi (S)- in (R)-oblike v razmerju 1:1 (racemna zmes), so leta 1957 na trg uvedli kot zelo varno in primerno tudi za nosečnice zoper jutranjo slabost. Žal so se zaradi prisotnosti teratogene (S)-oblike tali- domida v zdravilu pri otrocih, katerih ma- tere so ga med nosečnostjo uživale, pojavili številni primeri deformacij. Zdravilo je bilo zato leta 1961 umaknjeno s trga. Do preloma tisočletja je veljalo, da asime- trična kataliza temelji pretežno na (orga- no)kovinski katalizi in biokatalizi (za vse podeljene Nobelove nagrade za kemijo glej: https://www.nobelprize.org/prizes/list/all-no- bel-prizes-in-chemistry/). Pri (organo)kovin- ski katalizi kovina oziroma kovinski ion aktivira substrat, v kompleksu s kiralnimi ligandi pa zagotavlja asimetrično okolje. Pri biokatalizi so katalizatorji biološke makro- molekule, kot so encimi, kjer v asimetrič- nem okolju aktivnega mesta poteka stereo- selektivna pretvorba substrata do produkta. Asimetrična organokataliza, po drugi strani, Razvoj asimetrične organokatalize Nobelova nagrada za kemijo za leto 2021 Uroš Grošelj Levo: Benjamin List (Inštitut Maxa Plancka za raziskave premoga, Max-Planck-Institut für Kohlenforschung, v Mülheimu na Ruhru v Nemčiji); desno: David W. C. MacMillan (Univerza Princeton v Združenih državah Amerike). Vir portretov: https://www.nobelprize.org/prizes/chemistry/2021/summary/. Ilustracija: Niklas Elmehed. Slika 1: a) Oba enantiomera kiralne spojine; b) akiralna spojina; c) (R)- in (S)-oblika talidomida. 70 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 71Razvoj asimetrične organokatalize • Nobelove nagrade za leto 2021Nobelove nagrade za leto 2021 • Razvoj asimetrične organokatalize Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2021 sta prejela Benjamin List in David W. C. MacMillan za razvoj asimetrične organoka- talize. Kompleksne molekule, pripravljene v labora- toriju ali pa če jih biokemijsko sestavijo raz- lični organizmi, običajno nastanejo v seriji reakcijskih korakov iz preprostih izhodnih spojin. Nekateri ali vsi reakcijski koraki v izbranem reakcijskem zaporedju so lahko katalizirani. Katalizator je snov, ki poveča hitrost in selektivnost kemijske reakcije, pri tem pa se ne porabi. Katalizator po reakciji ostane nespremenjen. Čeprav je koncept ka- talize že davnega leta 1835 vpeljal švedski kemik J. J. Berzelius (Trofast, 1981), kata- liza predstavlja bistvo moderne sintezne ke- mije. Katalizo danes razvijajo in jo vsak dan uporabljajo tako v akademskih laboratorijih kot v industriji. Ključna je pri mnogih in- dustrijskih pretvorbah izhodnih surovin v proizvode z višjo dodano vrednostjo, kot so farmacevtski izdelki in kmetijske kemikalije (na primer pesticidi). Ocenjujejo, da kataliza prispeva k več kot 35 odstotkom svetovnega bruto družbenega proizvoda (Hagen, 2015). Po drugi strani pa kataliza v bioloških siste- mih s pomočjo encimov omogoča življenje, kot ga poznamo. Razvoj visoko učinkovi- tih katalizatorjev zato spada med najbolj dejavna področja sodobnih raziskav, saj sta zmanjševanje porabe energije in izogibanje nezaželenim odpadkom bistvenega pomena za ohranjanje naravnih virov (trajnostni ra- zvoj), kar pripomore k skrbi za okolje (The Nobel Prize in Chemistry 2021, 2021; Gro- šelj, Ričko, 2017). Asimetrična kataliza (v ožjem pomenu) je vrsta katalize, pri kateri kiralni neracemni katalizator usmerja tvorbo kiralnega pro- dukta iz akiralnega reaktanta tako, da pri tem nastane selektivno eden od dveh enan- tiomernih produktov. Za kiralne spojine je značilno, da zrcalna slika kiralne spojine ni enaka izvorni spojini; kiralna spojina po- sledično obstaja v obliki dveh prostorskih izomerov – enantiomerov, ki sta si zrcalno podobna. Nasprotno je zrcalna podoba aki- ralne spojine identična izvorni spojini (slika 1). Kiralne spojine so izrednega pomena, zlasti na področju farmacevtskih učinkovin, kjer en enantiomer lahko predstavlja spoji- no z želenimi zdravilnimi lastnostmi, drugi enantiomer pa teh lastnosti nima ali pa so njegove lastnosti celo škodljive. Tak primer je kiralna spojina talidomid (Thalidomide). (R)-oblika talidomida je učinkovina s po- mirjevalnim in uspavalnim delovanjem, (S)- -oblika pa kaže teratogenost (slika 1). Zdra- vilo Contergan, ki je vsebovalo talidomid v obliki zmesi (S)- in (R)-oblike v razmerju 1:1 (racemna zmes), so leta 1957 na trg uvedli kot zelo varno in primerno tudi za nosečnice zoper jutranjo slabost. Žal so se zaradi prisotnosti teratogene (S)-oblike tali- domida v zdravilu pri otrocih, katerih ma- tere so ga med nosečnostjo uživale, pojavili številni primeri deformacij. Zdravilo je bilo zato leta 1961 umaknjeno s trga. Do preloma tisočletja je veljalo, da asime- trična kataliza temelji pretežno na (orga- no)kovinski katalizi in biokatalizi (za vse podeljene Nobelove nagrade za kemijo glej: https://www.nobelprize.org/prizes/list/all-no- bel-prizes-in-chemistry/). Pri (organo)kovin- ski katalizi kovina oziroma kovinski ion aktivira substrat, v kompleksu s kiralnimi ligandi pa zagotavlja asimetrično okolje. Pri biokatalizi so katalizatorji biološke makro- molekule, kot so encimi, kjer v asimetrič- nem okolju aktivnega mesta poteka stereo- selektivna pretvorba substrata do produkta. Asimetrična organokataliza, po drugi strani, Razvoj asimetrične organokatalize Nobelova nagrada za kemijo za leto 2021 Uroš Grošelj Levo: Benjamin List (Inštitut Maxa Plancka za raziskave premoga, Max-Planck-Institut für Kohlenforschung, v Mülheimu na Ruhru v Nemčiji); desno: David W. C. MacMillan (Univerza Princeton v Združenih državah Amerike). Vir portretov: https://www.nobelprize.org/prizes/chemistry/2021/summary/. Ilustracija: Niklas Elmehed. Slika 1: a) Oba enantiomera kiralne spojine; b) akiralna spojina; c) (R)- in (S)-oblika talidomida. 72 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 73Razvoj asimetrične organokatalize • Nobelove nagrade za leto 2021Nobelove nagrade za leto 2021 • Razvoj asimetrične organokatalize temelji na katalitskem delovanju majhnih kiralnih organskih molekul, sestavljenih iz ogljika, vodika, dušika, žvepla in fosforja brez kovine kot pospeševalca (promotorja) katalize (Torres, 2013). Začetki uporabe kiralnih organokatalizator- jev segajo v leto 1912, ko sta G. Bredig in W. S. Fiske izvedla adicijo vodikovega cia- nida na benzaldehid v prisotnosti kataliza- torja kinina, pri tem pa izolirala produkt z nizkim enantiomernim presežkom (ee) (she- ma 1, primer a) (Bredig, Fiske, 1912). Kljub občasni uporabi asimetrične organokatalize, kot je primer visoko enantioselektivne intra- molekularne aldolne reakcije, katalizirane s prolinom, to je Hajos–Parrish–Eder–Sau- er–Wiechertove reakcije (shema 1, primer b) (Torres, 2013), pa je do preboja organoka- talize kot temeljne metodologije asimetrične katalize prišlo šele leta 2000 s prelomnim delom Benjamina Lista na področju ena- minske organokatalize (List, Lerner, Bar- bas, 2000) in Davida W. C. MacMillana na področju iminijeve organokatalize (Ahrendt, Borths, MacMillan, 2000). Enaminska organokataliza v osnovi posnema delovanje encimov aldolaz tipa I, ki v ak- tivnem mestu s pomočjo primarnega amina lizinskega preostanka stereoselektivno ka- talizirajo aldolno reakcijo. Reakcija poteka preko enaminskega reaktivnega intermediata (Lai, Nakai, Chang, 1974). Kljub temu da je mehanizem delovanja aldolaz tipa I znan že od sedemdesetih let 20. stoletja, si je bi- lo težko predstavljati, da lahko majhna or- ganska molekula, kot je L-prolin, posnema delovanje makromolekule, kot je encim, ki ima natančno definirano strukturo aktivne- ga mesta. Izvirna ideja Nobelovega nagra- jenca Benjamina Lista je bilo spoznanje, da L-prolin lahko deluje kot »mikroaldolaza«, torej da lahko oponaša aldolazo tipa I, in da L-prolin stereoselektivno katalizira aldolno reakcijo med acetonom in aromatskimi al- dehidi (List, Lerner, Barbas, 2000). Kasneje je uporabo L-prolina kot katalizatorja razši- ril še na Mannichovo reakcijo, α-aminiranje aldehidov in druge reakcije (Torres, 2013). Splošni katalitski cikel je za primer ena- minske organokatalize prikazan na shemi 2. Aldehid ali keton kot substrat s katali- zatorjem (kiralnim sekundarnim aminom) kondenzira do enamina, ki predstavlja reak- tivni intermediat (Seebach, Grošelj, Badine, Schweizer, Beck, 2008). Govorimo o HO- MO aktivaciji substrata, ki je v enaminski obliki bolj nukleofilen kot izvorni aldehid ali keton v enolni obliki. Enamin v nasle- dnji elementarni stopnji reagira z izbranim elektrofilom do iminijevega iona, ki v zadnji stopnji hidrolizira do končnega produkta, α-funkcionaliziranega aldehida ali ketona, in regeneriranega organokatalizatorja, ki vstopi v nov katalitski cikel (Torres, 2013). Iminijeva organokataliza temelji na povečani elektrofilnosti, to je reaktivnosti, iminijevih soli v primerjavi s karbonilnimi spojinami (α,β-nenasičeni aldehidi in ketoni), iz kate- rih jih lahko pripravimo. Govorimo o tako imenovani LUMO aktivaciji karbonilnega substrata. Primeri uporabe iminijevih soli v različnih kemijskih pretvorbah, kot so ci- kloadicije in Michaelove adicije, so že bili predhodno znani in dobro opisani v litera- turi (Jung, Vaccaro, Buszek, 1989). Šele leta 2000 pa je Nobelov nagrajenec David W. C. MacMillan v svojem izvirnem delu pokazal, da lahko z uporabo kiralnega sekundarnega amina (imidazolidinonski organokatalizator) enantioselektivno kataliziramo Diels−Alder- jevo reakcijo med α,β-nenasičenimi aldehidi in različnimi dieni, kjer je prehodna tvor- ba reaktivnega iminijevega intermediata ključna za uspeh reakcije (Ahrendt, Borths, MacMillan, 2000). Nov način aktivacije je uspešno uporabil tudi v drugih pretvorbah α,β-nenasičenih aldehidov in ketonov, kot so 1,3-dipolarne cikloadicije, Friedel–Craft- sova reakcija in 1,4-adicije (Torres, 2013). Splošni katalitski cikel je za primer imini- jeve organokatalize predstavljen na shemi 3. α,β-nenasičeni aldehid ali keton reagira s kiralnim sekundarnim aminom (kataliza- torjem) v prisotnosti kisline in tvori reak- tivno iminijevo sol (reakcijski intermediat) (Grošelj, Seebach, Badine, Schweizer, Beck, Krossing, Klose, Hayashi, Uchimaru, 2009), ki v naslednji elementarni stopnji reagira z izbranim nukleofilom. Tako nastane ena- minski intermediat, ki je v ravnotežju z imi- nijevim ionom. Slednji z vodo hidrolizira do končnega produkta, β-funkcionaliziranega aldehida ali ketona, in regeneriranega or- ganokatalizatorja, ki vstopi v nov katalitski Shema 1: a) Organokatalizirana adicija HCN na benzaldehid; b) visoko enantioselektivna Hajos–Parrish–Eder–Sauer–Wiechertova reakcija. Shema 2: Splošni katalitski cikel za primer enaminske organokatalize; * center kiralnosti. 72 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 73Razvoj asimetrične organokatalize • Nobelove nagrade za leto 2021Nobelove nagrade za leto 2021 • Razvoj asimetrične organokatalize temelji na katalitskem delovanju majhnih kiralnih organskih molekul, sestavljenih iz ogljika, vodika, dušika, žvepla in fosforja brez kovine kot pospeševalca (promotorja) katalize (Torres, 2013). Začetki uporabe kiralnih organokatalizator- jev segajo v leto 1912, ko sta G. Bredig in W. S. Fiske izvedla adicijo vodikovega cia- nida na benzaldehid v prisotnosti kataliza- torja kinina, pri tem pa izolirala produkt z nizkim enantiomernim presežkom (ee) (she- ma 1, primer a) (Bredig, Fiske, 1912). Kljub občasni uporabi asimetrične organokatalize, kot je primer visoko enantioselektivne intra- molekularne aldolne reakcije, katalizirane s prolinom, to je Hajos–Parrish–Eder–Sau- er–Wiechertove reakcije (shema 1, primer b) (Torres, 2013), pa je do preboja organoka- talize kot temeljne metodologije asimetrične katalize prišlo šele leta 2000 s prelomnim delom Benjamina Lista na področju ena- minske organokatalize (List, Lerner, Bar- bas, 2000) in Davida W. C. MacMillana na področju iminijeve organokatalize (Ahrendt, Borths, MacMillan, 2000). Enaminska organokataliza v osnovi posnema delovanje encimov aldolaz tipa I, ki v ak- tivnem mestu s pomočjo primarnega amina lizinskega preostanka stereoselektivno ka- talizirajo aldolno reakcijo. Reakcija poteka preko enaminskega reaktivnega intermediata (Lai, Nakai, Chang, 1974). Kljub temu da je mehanizem delovanja aldolaz tipa I znan že od sedemdesetih let 20. stoletja, si je bi- lo težko predstavljati, da lahko majhna or- ganska molekula, kot je L-prolin, posnema delovanje makromolekule, kot je encim, ki ima natančno definirano strukturo aktivne- ga mesta. Izvirna ideja Nobelovega nagra- jenca Benjamina Lista je bilo spoznanje, da L-prolin lahko deluje kot »mikroaldolaza«, torej da lahko oponaša aldolazo tipa I, in da L-prolin stereoselektivno katalizira aldolno reakcijo med acetonom in aromatskimi al- dehidi (List, Lerner, Barbas, 2000). Kasneje je uporabo L-prolina kot katalizatorja razši- ril še na Mannichovo reakcijo, α-aminiranje aldehidov in druge reakcije (Torres, 2013). Splošni katalitski cikel je za primer ena- minske organokatalize prikazan na shemi 2. Aldehid ali keton kot substrat s katali- zatorjem (kiralnim sekundarnim aminom) kondenzira do enamina, ki predstavlja reak- tivni intermediat (Seebach, Grošelj, Badine, Schweizer, Beck, 2008). Govorimo o HO- MO aktivaciji substrata, ki je v enaminski obliki bolj nukleofilen kot izvorni aldehid ali keton v enolni obliki. Enamin v nasle- dnji elementarni stopnji reagira z izbranim elektrofilom do iminijevega iona, ki v zadnji stopnji hidrolizira do končnega produkta, α-funkcionaliziranega aldehida ali ketona, in regeneriranega organokatalizatorja, ki vstopi v nov katalitski cikel (Torres, 2013). Iminijeva organokataliza temelji na povečani elektrofilnosti, to je reaktivnosti, iminijevih soli v primerjavi s karbonilnimi spojinami (α,β-nenasičeni aldehidi in ketoni), iz kate- rih jih lahko pripravimo. Govorimo o tako imenovani LUMO aktivaciji karbonilnega substrata. Primeri uporabe iminijevih soli v različnih kemijskih pretvorbah, kot so ci- kloadicije in Michaelove adicije, so že bili predhodno znani in dobro opisani v litera- turi (Jung, Vaccaro, Buszek, 1989). Šele leta 2000 pa je Nobelov nagrajenec David W. C. MacMillan v svojem izvirnem delu pokazal, da lahko z uporabo kiralnega sekundarnega amina (imidazolidinonski organokatalizator) enantioselektivno kataliziramo Diels−Alder- jevo reakcijo med α,β-nenasičenimi aldehidi in različnimi dieni, kjer je prehodna tvor- ba reaktivnega iminijevega intermediata ključna za uspeh reakcije (Ahrendt, Borths, MacMillan, 2000). Nov način aktivacije je uspešno uporabil tudi v drugih pretvorbah α,β-nenasičenih aldehidov in ketonov, kot so 1,3-dipolarne cikloadicije, Friedel–Craft- sova reakcija in 1,4-adicije (Torres, 2013). Splošni katalitski cikel je za primer imini- jeve organokatalize predstavljen na shemi 3. α,β-nenasičeni aldehid ali keton reagira s kiralnim sekundarnim aminom (kataliza- torjem) v prisotnosti kisline in tvori reak- tivno iminijevo sol (reakcijski intermediat) (Grošelj, Seebach, Badine, Schweizer, Beck, Krossing, Klose, Hayashi, Uchimaru, 2009), ki v naslednji elementarni stopnji reagira z izbranim nukleofilom. Tako nastane ena- minski intermediat, ki je v ravnotežju z imi- nijevim ionom. Slednji z vodo hidrolizira do končnega produkta, β-funkcionaliziranega aldehida ali ketona, in regeneriranega or- ganokatalizatorja, ki vstopi v nov katalitski Shema 1: a) Organokatalizirana adicija HCN na benzaldehid; b) visoko enantioselektivna Hajos–Parrish–Eder–Sauer–Wiechertova reakcija. Shema 2: Splošni katalitski cikel za primer enaminske organokatalize; * center kiralnosti. 74 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 75Razvoj asimetrične organokatalize • Nobelove nagrade za leto 2021Nobelove nagrade za leto 2021 • Razvoj asimetrične organokatalize cikel (Torres, 2013). Vizionarskim dosežkom B. Lista in D. W. C. MacMillana je sledil eksponentni razvoj asimetrične organokatalize, ki je pripeljal do številnih novih organokataliziranih pre- tvorb, izboljšanih generacij organokataliza- torjev ter spodbudil razvoj novih področij asimetrične organokatalize (Torres, 2013). Poleg kovalentne organokatalize, kamor so- dijo enaminska in iminijeva organokataliza ter organokataliza s karbeni (Enders, Ba- lensiefer, 2004), se je bliskovito razmahnila tudi nekovalentna organokataliza, kjer kata- lizator aktivira substrat s šibkejšimi medmo- lekulskimi interakcijami, kot so na primer vodikove vezi (Torres, 2013; Okino, Hoa- shi, Takemoto, 2003; Malerich, Hagihara, Rawal, 2008). Nekaj značilnih kovalentnih in nekovalentnih katalizatorjev je predsta- vljenih na sliki 2. Številne mehanistične študije, ki so sledile prvotnim odkritjem, pa so pojasnile delovanje posameznih vrst or- ganokatalizatorjev, kar je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj organokatalize (Torres, 2013). Obdobje po letu 2000, z bliskovitim razvojem organokatalize, je znano tudi kot »organokatalitska zlata mrzlica« (Melchior- re, Marigo, Carlone, Bartoli, 2008). Danes asimetrična organokataliza, poleg (organo)kovinske katalize in biokatalize, ve- lja za tretji steber asimetrične katalize; vsi trije pa se med seboj v številnih primerih uspešno dopolnjujejo. Izrazita prednost or- ganokatalize je uporaba majhnih organskih molekul, ki ne vsebujejo potencialno strupe- nih kovin ter so obstojne v prisotnosti kisika in vlage, kar bistveno olajša njihovo praktič- no uporabo v sintezi. V večini primerov so organokatalizatorji sintezno lahko dostopni iz naravnih spojin kiralnega bazena, kot so ogljikovi hidrati, terpeni oziroma terpenoidi in aminokisline (Torres, 2013). S primernim načrtovanjem lahko asime- trično organokatalizo uporabimo za sinte- zo kompleksnih molekul, kot so biološko pomembne naravne spojine, farmacevtske učinkovine ter kmetijske kemikalije (pe- sticidi) in njihovi strukturni analogi. V ta namen uporabimo tako imenovane kaska- dne reakcije (Torres, 2013; Grondal, Jeanty, Enders, 2010; Parella, Jakkampudi, Zhao, 2021; Hughes, 2018), kjer produkt prve- ga reakcijskega koraka predstavlja izhodno spojino za naslednji sintezni korak, vse pa poteka v eni reakcijski posodi brez doda- tnih operacij čiščenja vmesnih produktov posameznih reakcijskih stopenj. Eleganten primer je sinteza α-tokoferola (vitamina E): ključna stopnja je enantioselektivna organo- katalizirana kaskadna reakcija med aromat- skim aldehidom 1 in α,β-nenasičenim alde- hidom 2, ki ob katalizi z derivatom prolina E vodi do nastanka spojine 3. Sledi še pet sinteznih korakov do vitamina E (shema 4) (Liu, Chougnet, Woggon, 2008). Leto 2000 označuje začetek sodobnih raz- iskav organokatalize, področja, ki je prite- gnilo veliko pozornost raziskovalne skupno- sti, kar je sprožilo nesluteni razvoj, ki še vedno traja. Raziskovalno področje je izre- dno široko, saj poleg enaminske in iminijeve katalize vključuje še druga področja kova- lentne in nekovalentne organokatalize, fo- toredoks in (organo)kovinsko katalizo. Da- nes pa je organokataliza dozorela v orodje, ki se rutinsko uporablja pri načrtovanju in izvedbi mnogih sintez, tako v industriji kot v akademskih krogih. V prihodnosti lahko pričakujemo razvoj novih, učinkovitejših in bolj »zelenih« organokatalizatorjev, njihovo pospešeno vključevanje v sintezne procese v industriji ter nadaljevanje povezovanja or- ganokatalize z različnimi področji organske sinteze in katalize. Shema 3: Splošni katalitski cikel za primer iminijeve organokatalize; * center kiralnosti. Slika 2: Kovalentni organokatalizatorji L-prolin, imidazolidinon A in prekurzor karbena B ter nekovalentna organokatalizatorja na osnovi alkaloida kinina C in cikloheksandiamina D. Shema 4: Organokatalizirana sinteza spojine 3, prekurzorja α-tokoferola. 74 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 75Razvoj asimetrične organokatalize • Nobelove nagrade za leto 2021Nobelove nagrade za leto 2021 • Razvoj asimetrične organokatalize cikel (Torres, 2013). Vizionarskim dosežkom B. Lista in D. W. C. MacMillana je sledil eksponentni razvoj asimetrične organokatalize, ki je pripeljal do številnih novih organokataliziranih pre- tvorb, izboljšanih generacij organokataliza- torjev ter spodbudil razvoj novih področij asimetrične organokatalize (Torres, 2013). Poleg kovalentne organokatalize, kamor so- dijo enaminska in iminijeva organokataliza ter organokataliza s karbeni (Enders, Ba- lensiefer, 2004), se je bliskovito razmahnila tudi nekovalentna organokataliza, kjer kata- lizator aktivira substrat s šibkejšimi medmo- lekulskimi interakcijami, kot so na primer vodikove vezi (Torres, 2013; Okino, Hoa- shi, Takemoto, 2003; Malerich, Hagihara, Rawal, 2008). Nekaj značilnih kovalentnih in nekovalentnih katalizatorjev je predsta- vljenih na sliki 2. Številne mehanistične študije, ki so sledile prvotnim odkritjem, pa so pojasnile delovanje posameznih vrst or- ganokatalizatorjev, kar je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj organokatalize (Torres, 2013). Obdobje po letu 2000, z bliskovitim razvojem organokatalize, je znano tudi kot »organokatalitska zlata mrzlica« (Melchior- re, Marigo, Carlone, Bartoli, 2008). Danes asimetrična organokataliza, poleg (organo)kovinske katalize in biokatalize, ve- lja za tretji steber asimetrične katalize; vsi trije pa se med seboj v številnih primerih uspešno dopolnjujejo. Izrazita prednost or- ganokatalize je uporaba majhnih organskih molekul, ki ne vsebujejo potencialno strupe- nih kovin ter so obstojne v prisotnosti kisika in vlage, kar bistveno olajša njihovo praktič- no uporabo v sintezi. V večini primerov so organokatalizatorji sintezno lahko dostopni iz naravnih spojin kiralnega bazena, kot so ogljikovi hidrati, terpeni oziroma terpenoidi in aminokisline (Torres, 2013). S primernim načrtovanjem lahko asime- trično organokatalizo uporabimo za sinte- zo kompleksnih molekul, kot so biološko pomembne naravne spojine, farmacevtske učinkovine ter kmetijske kemikalije (pe- sticidi) in njihovi strukturni analogi. V ta namen uporabimo tako imenovane kaska- dne reakcije (Torres, 2013; Grondal, Jeanty, Enders, 2010; Parella, Jakkampudi, Zhao, 2021; Hughes, 2018), kjer produkt prve- ga reakcijskega koraka predstavlja izhodno spojino za naslednji sintezni korak, vse pa poteka v eni reakcijski posodi brez doda- tnih operacij čiščenja vmesnih produktov posameznih reakcijskih stopenj. Eleganten primer je sinteza α-tokoferola (vitamina E): ključna stopnja je enantioselektivna organo- katalizirana kaskadna reakcija med aromat- skim aldehidom 1 in α,β-nenasičenim alde- hidom 2, ki ob katalizi z derivatom prolina E vodi do nastanka spojine 3. Sledi še pet sinteznih korakov do vitamina E (shema 4) (Liu, Chougnet, Woggon, 2008). Leto 2000 označuje začetek sodobnih raz- iskav organokatalize, področja, ki je prite- gnilo veliko pozornost raziskovalne skupno- sti, kar je sprožilo nesluteni razvoj, ki še vedno traja. Raziskovalno področje je izre- dno široko, saj poleg enaminske in iminijeve katalize vključuje še druga področja kova- lentne in nekovalentne organokatalize, fo- toredoks in (organo)kovinsko katalizo. Da- nes pa je organokataliza dozorela v orodje, ki se rutinsko uporablja pri načrtovanju in izvedbi mnogih sintez, tako v industriji kot v akademskih krogih. V prihodnosti lahko pričakujemo razvoj novih, učinkovitejših in bolj »zelenih« organokatalizatorjev, njihovo pospešeno vključevanje v sintezne procese v industriji ter nadaljevanje povezovanja or- ganokatalize z različnimi področji organske sinteze in katalize. Shema 3: Splošni katalitski cikel za primer iminijeve organokatalize; * center kiralnosti. Slika 2: Kovalentni organokatalizatorji L-prolin, imidazolidinon A in prekurzor karbena B ter nekovalentna organokatalizatorja na osnovi alkaloida kinina C in cikloheksandiamina D. Shema 4: Organokatalizirana sinteza spojine 3, prekurzorja α-tokoferola. 76 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 77Razvoj asimetrične organokatalize • Nobelove nagrade za leto 2021Nobelove nagrade za leto 2021 • Razvoj asimetrične organokatalize Slovarček: Enamin. Nenasičena spojina, ki vsebuje konjugirani alken in aminsko skupino. Obi- čajno nastane pri kondenzaciji aldehida ali ketona s sekundarnim aminom. Enantiomer. V kemiji eden od dveh stere- oizomerov, ki sta zrcalni podobi drug dru- gega. Enantiomerov ne moremo popolnoma prekriti (superponirati). Izraz kiralnost izvi- ra iz starogrške besede za roko (kheir, χειρ), saj za levo in desno roko velja, da sta zrcalni podobi. HOMO. Najvišja zasedena molekulska or- bitala (angleško Highest Occupied Molecular Orbital). Kaskadna reakcija. Kemični proces, ki ob- sega vsaj dve zaporedni reakciji, kjer pro- dukt prvega reakcijskega koraka predstavlja izhodno spojino za naslednji sintezni korak, vse pa poteka v eni reakcijski posodi. Vsak korak kaskadne reakcije se zgodi zaradi funkcionalnih skupin, oblikovanih v pred- hodnem koraku. Pri kaskadnih reakcijah izolacija vmesnih produktov ni potrebna, saj se vsaka reakcija, ki sestavlja zaporedje, zgodi spontano. V najstrožji definiciji izraza se reakcijski pogoji med zaporednimi koraki kaskade ne spreminjajo in se po začetnem koraku ne dodajajo nobeni novi reagenti. Katalizator. Snov, ki sodeluje pri kemijski pretvorbi in znižuje aktivacijsko energijo za pretvorbo ter tako poveča hitrost kemijske reakcije. Katalizator kot tak se pri reakciji ne porablja in po reakciji ostane nespreme- njen. LUMO. Najnižja nezasedena molekulska orbitala (angleško Lowest Unoccupied Mole- cular Orbital). Organokataliza. Uporaba majhnih organ- skih molekul, sestavljenih iz ogljika, vodi- ka, dušika, žvepla in fosforja (brez kovine kot pospeševalca, promotorja katalize) kot katalizatorjev za pospeševanje in usmerjanje organskih reakcij. Racemna zmes. Zmes, ki vsebuje enako ko- ličino levosučnega in desnosučnega enantio- mera neke kiralne spojine. Teratogenost. Lastnost določene snovi oziroma dejavnika (na primer elektroma- gnetnega sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne in vedenjske nepravil- nosti pri zarodku oziroma plodu, če je no- sečnica izpostavljena takemu dejavniku. Literatura: K. A. Ahrendt, C. J. Borths, D. W. C. MacMillan, 2000: New Strategies for Organic Catalysis: The First Highly Enantioselective Organocatalytic Diels−Alder Reaction. Journal of the American Chemical Society, 122: 4243–4244. G. Bredig, W. S. Fiske, 1912: Beiträge Zur Chemischen Physiologie und Pathologie. Biochemische Zeitschrift, 46: 7–23. D. Enders, T. Balensiefer, 2004: Nucleophilic Carbenes in Asymmetric Organocatalysis. Accounts of Chemical Research, 37: 534–541. C. Grondal, M. Jeanty, D. Enders, 2010: Organocatalytic cascade reactions as a new tool in total synthesis. Nature Chemistry, 2: 167–178. U. Grošelj, D. Seebach, D. M. Badine, W. B. Schweizer, A. K. Beck, I. Krossing, P. Klose, Y. Hayashi, T. Uchimaru, 2009: Structures of the Reactive Intermediates in Organocatalysis with Diarylprolinol Ethers. Helvetica Chimica Acta, 92, 1225–1259. U. Grošelj, S. Ričko, 2017: Vzpon in razcvet organokatalize. Proteus, 80: 132–137. J. Hagen, 2015: Industrial Catalysis: A Practical Approach, 459–462. D. L. Hughes, 2018: Asymmetric Organocatalysis in Drug Development-Highlights of Recent Patent Literature. Organic Process Research & Development, 22: 574–584. M. E. Jung, W. D. Vaccaro, K. R. Buszek, 1989: Asymmetric Diels-Alder reactions of chiral alkoxy iminium salts. Tetrahedron Letters, 30: 1893–1896. C. Y. Lai, N. Nakai, D. Chang, 1974: Amino acid sequence of rabbit muscle aldolase and the structure of the active center. Science, 183, 1204–1206. K. Liu, A. Chougnet,, W.-D. Woggon, 2008: A Short Route to α-Tocopherol. Angewandte Chemie International Edition, 47, 5827–5829. B. List, R. A. Lerner, C. F. Barbas, 2000: Proline- Catalyzed Direct Asymmetric Aldol Reactions. Journal of the American Chemical Society, 122: 2395–2396. J. P. Malerich, K. Hagihara, V. H. Rawal, 2008: Chiral Squaramide Derivatives are Excellent Hydrogen Bond Donor Catalysts. Journal of the American Chemical Society, 130: 14416–14417. P. Melchiorre, M. Marigo, A. Carlone, G. Bartoli, 2008: Asymmetric Aminocatalysis—Gold Rush in Organic Chemistry. Angewandte Chemie International Edition, 47: 6138–6171. T. Okino, Y. Hoashi, Y. Takemoto, 2003: Enantioselective Michael Reaction of Malonates to Nitroolefins Catalyzed by Bifunctional Organocatalysts. Journal of the American Chemical Society, 125: 12672– 12673. R. Parella, S. Jakkampudi, J. C. G. Zhao, 2021: Recent Applications of Asymmetric Organocatalytic Methods in Total Synthesis. ChemistrySelect, 6: 2252–2280. D. Seebach, U. Grošelj, D. M. Badine, W. B. Schweizer, A. K. Beck, 2008: Isolation and X-ray structures of reactive intermediates of organocatalysis with diphenylprolinol ethers and with imidazolidinones. A survey and comparison with computed structures and with 1-acyl-imidazolidinones: the 1,5-repulsion and the geminal-diaryl effect at work. Helvetica Chimica Acta, 91: 1999–2034. Thalidomide. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/ wiki/Thalidomide. The Nobel Prize in Chemistry 2021, 2021. Dostopno na: https://www.nobelprize.org/uploads/2021/10/advanced- chemistryprize2021-3.pdf. R. R. Torres, 2013: Stereoselective Organocatalysis: Bond Formation Methodologies and Activation Modes. Hoboken, New Jersey: John Wiley & Sons, Inc. J. Trofast, 1981: The Concept of Catalysis. In Perspectives in Catalysis: In Commemoration of Jöns Jacob Berzelius. R. Larsson, ur. Lund: Gleerup, str. 9–17. Za vse podeljene Nobelove nagrade za kemijo glej: https://www.nobelprize.org/prizes/list/all-nobel-prizes- in-chemistry/. Uroš Grošelj je leta 2000 diplomiral, leta 2004 pa doktoriral (podiplomski študij organske kemije) na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Jurija Sveteta. Po doktoratu se je zaposlil na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo kot raziskovalec v raziskovalni skupini prof. dr. Branka Stanovnika. Po podoktorskem izpopolnjevanju v skupini prof. dr. Dieterja Seebacha na Švicarski državni tehniški visoki šoli Zürich (ETH-Zürich) v Švici (2008-2009) se je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo zaposlil kot asistent za področje organske kemije (2014), nato pa leta 2017 kot visokošolski učitelj za področje organske kemije. Je prejemnik Krkine nagrade (2004) in nagrade Futurum (2006). Je avtor več kot 140 znanstvenih in preglednih člankov. Njegova raziskovalna zanimanja vključujejo sintezo in pretvorbe heterocikličnih sistemov, stereoselektivno sintezo, kemijo terpenskih enaminonov, cikloadicije, organokatalizo in medicinsko kemijo. 76 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 77Razvoj asimetrične organokatalize • Nobelove nagrade za leto 2021Nobelove nagrade za leto 2021 • Razvoj asimetrične organokatalize Slovarček: Enamin. Nenasičena spojina, ki vsebuje konjugirani alken in aminsko skupino. Obi- čajno nastane pri kondenzaciji aldehida ali ketona s sekundarnim aminom. Enantiomer. V kemiji eden od dveh stere- oizomerov, ki sta zrcalni podobi drug dru- gega. Enantiomerov ne moremo popolnoma prekriti (superponirati). Izraz kiralnost izvi- ra iz starogrške besede za roko (kheir, χειρ), saj za levo in desno roko velja, da sta zrcalni podobi. HOMO. Najvišja zasedena molekulska or- bitala (angleško Highest Occupied Molecular Orbital). Kaskadna reakcija. Kemični proces, ki ob- sega vsaj dve zaporedni reakciji, kjer pro- dukt prvega reakcijskega koraka predstavlja izhodno spojino za naslednji sintezni korak, vse pa poteka v eni reakcijski posodi. Vsak korak kaskadne reakcije se zgodi zaradi funkcionalnih skupin, oblikovanih v pred- hodnem koraku. Pri kaskadnih reakcijah izolacija vmesnih produktov ni potrebna, saj se vsaka reakcija, ki sestavlja zaporedje, zgodi spontano. V najstrožji definiciji izraza se reakcijski pogoji med zaporednimi koraki kaskade ne spreminjajo in se po začetnem koraku ne dodajajo nobeni novi reagenti. Katalizator. Snov, ki sodeluje pri kemijski pretvorbi in znižuje aktivacijsko energijo za pretvorbo ter tako poveča hitrost kemijske reakcije. Katalizator kot tak se pri reakciji ne porablja in po reakciji ostane nespreme- njen. LUMO. Najnižja nezasedena molekulska orbitala (angleško Lowest Unoccupied Mole- cular Orbital). Organokataliza. Uporaba majhnih organ- skih molekul, sestavljenih iz ogljika, vodi- ka, dušika, žvepla in fosforja (brez kovine kot pospeševalca, promotorja katalize) kot katalizatorjev za pospeševanje in usmerjanje organskih reakcij. Racemna zmes. Zmes, ki vsebuje enako ko- ličino levosučnega in desnosučnega enantio- mera neke kiralne spojine. Teratogenost. Lastnost določene snovi oziroma dejavnika (na primer elektroma- gnetnega sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne in vedenjske nepravil- nosti pri zarodku oziroma plodu, če je no- sečnica izpostavljena takemu dejavniku. Literatura: K. A. Ahrendt, C. J. Borths, D. W. C. MacMillan, 2000: New Strategies for Organic Catalysis: The First Highly Enantioselective Organocatalytic Diels−Alder Reaction. Journal of the American Chemical Society, 122: 4243–4244. G. Bredig, W. S. Fiske, 1912: Beiträge Zur Chemischen Physiologie und Pathologie. Biochemische Zeitschrift, 46: 7–23. D. Enders, T. Balensiefer, 2004: Nucleophilic Carbenes in Asymmetric Organocatalysis. Accounts of Chemical Research, 37: 534–541. C. Grondal, M. Jeanty, D. Enders, 2010: Organocatalytic cascade reactions as a new tool in total synthesis. Nature Chemistry, 2: 167–178. U. Grošelj, D. Seebach, D. M. Badine, W. B. Schweizer, A. K. Beck, I. Krossing, P. Klose, Y. Hayashi, T. Uchimaru, 2009: Structures of the Reactive Intermediates in Organocatalysis with Diarylprolinol Ethers. Helvetica Chimica Acta, 92, 1225–1259. U. Grošelj, S. Ričko, 2017: Vzpon in razcvet organokatalize. Proteus, 80: 132–137. J. Hagen, 2015: Industrial Catalysis: A Practical Approach, 459–462. D. L. Hughes, 2018: Asymmetric Organocatalysis in Drug Development-Highlights of Recent Patent Literature. Organic Process Research & Development, 22: 574–584. M. E. Jung, W. D. Vaccaro, K. R. Buszek, 1989: Asymmetric Diels-Alder reactions of chiral alkoxy iminium salts. Tetrahedron Letters, 30: 1893–1896. C. Y. Lai, N. Nakai, D. Chang, 1974: Amino acid sequence of rabbit muscle aldolase and the structure of the active center. Science, 183, 1204–1206. K. Liu, A. Chougnet,, W.-D. Woggon, 2008: A Short Route to α-Tocopherol. Angewandte Chemie International Edition, 47, 5827–5829. B. List, R. A. Lerner, C. F. Barbas, 2000: Proline- Catalyzed Direct Asymmetric Aldol Reactions. Journal of the American Chemical Society, 122: 2395–2396. J. P. Malerich, K. Hagihara, V. H. Rawal, 2008: Chiral Squaramide Derivatives are Excellent Hydrogen Bond Donor Catalysts. Journal of the American Chemical Society, 130: 14416–14417. P. Melchiorre, M. Marigo, A. Carlone, G. Bartoli, 2008: Asymmetric Aminocatalysis—Gold Rush in Organic Chemistry. Angewandte Chemie International Edition, 47: 6138–6171. T. Okino, Y. Hoashi, Y. Takemoto, 2003: Enantioselective Michael Reaction of Malonates to Nitroolefins Catalyzed by Bifunctional Organocatalysts. Journal of the American Chemical Society, 125: 12672– 12673. R. Parella, S. Jakkampudi, J. C. G. Zhao, 2021: Recent Applications of Asymmetric Organocatalytic Methods in Total Synthesis. ChemistrySelect, 6: 2252–2280. D. Seebach, U. Grošelj, D. M. Badine, W. B. Schweizer, A. K. Beck, 2008: Isolation and X-ray structures of reactive intermediates of organocatalysis with diphenylprolinol ethers and with imidazolidinones. A survey and comparison with computed structures and with 1-acyl-imidazolidinones: the 1,5-repulsion and the geminal-diaryl effect at work. Helvetica Chimica Acta, 91: 1999–2034. Thalidomide. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/ wiki/Thalidomide. The Nobel Prize in Chemistry 2021, 2021. Dostopno na: https://www.nobelprize.org/uploads/2021/10/advanced- chemistryprize2021-3.pdf. R. R. Torres, 2013: Stereoselective Organocatalysis: Bond Formation Methodologies and Activation Modes. Hoboken, New Jersey: John Wiley & Sons, Inc. J. Trofast, 1981: The Concept of Catalysis. In Perspectives in Catalysis: In Commemoration of Jöns Jacob Berzelius. R. Larsson, ur. Lund: Gleerup, str. 9–17. Za vse podeljene Nobelove nagrade za kemijo glej: https://www.nobelprize.org/prizes/list/all-nobel-prizes- in-chemistry/. Uroš Grošelj je leta 2000 diplomiral, leta 2004 pa doktoriral (podiplomski študij organske kemije) na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Jurija Sveteta. Po doktoratu se je zaposlil na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo kot raziskovalec v raziskovalni skupini prof. dr. Branka Stanovnika. Po podoktorskem izpopolnjevanju v skupini prof. dr. Dieterja Seebacha na Švicarski državni tehniški visoki šoli Zürich (ETH-Zürich) v Švici (2008-2009) se je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo zaposlil kot asistent za področje organske kemije (2014), nato pa leta 2017 kot visokošolski učitelj za področje organske kemije. Je prejemnik Krkine nagrade (2004) in nagrade Futurum (2006). Je avtor več kot 140 znanstvenih in preglednih člankov. Njegova raziskovalna zanimanja vključujejo sintezo in pretvorbe heterocikličnih sistemov, stereoselektivno sintezo, kemijo terpenskih enaminonov, cikloadicije, organokatalizo in medicinsko kemijo. 78 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 79O ušesu in sluhu • MedicinaMedicina • O ušesu in sluhu Uho, nos in grlo so bili v ospredju zanima- nja že od nekdaj. Te organe so zdravili že stari Grki, Hindujci in Bizantinci. Veda, ki se ukvarja s temi organi, se imenuje otori- nolaringologija. V prispevku so predstavljene osnovne lastnosti zvoka, pomembnejša od- kritja v zgodovini na tem področju, nekatere značilnosti ušesa v živalskem svetu in bole- zni ušes, ki prizadenejo človeka. V prejšnjih prispevkih sta bili predstavljeni čutili za vid - oko - in čutilo za okus - jezik. V tem pri- spevku obravnavamo čutilo za sluh - uho. Zvok je mehansko valovanje, ki se širi v dani snovi (trdnini, kapljevini ali plinu). To valovanje potuje v notranjost ušesa. Po- membna lastnost zvoka je, da mora v na- sprotju s svetlobo, ki lahko potuje skozi vakuum, potovati skozi medij (zrak, vodo, steklo ali kovino). Prva oseba, ki je ugotovi- la, da zvok za potovanje potrebuje medij, je bil znanstvenik Robert Boyle. Glede na tip valovanja se zvok širi po pli- nih in kapljevinah kot longitudinalno valo- vanje, v trdninah pa lahko tudi kot prečno O ušesu in sluhu Kristijan Skok, Lidija Kocbek Šaherl Slika 1: Vampirski netopir (Desmodus rotundus) iz rodu Desmodus in družine Phyllostomidae. Ta vrsta netopirja živi izključno od krvi plena (hematofagija). Za orientacijo v prostoru uporablja eholokacijo. Avtor: Daniel Streicker. http://ns.umich.edu/Releases/2013/Dec13/vampirebat.html). Vir: Stoner-Duncan, B., Streicker, D. G., Tedeschi, C. M., 2014: Vampire Bats and Rabies: Toward an Ecological Solution to a Public Health Problem. PLoS Neglected Tropical Diseases, 8, e2867, doi:10.1371/journal.pntd.0002867. Lastnosti in uporaba zvoka Robert Boyle je postavil navito budilko v veliko stekleno posodo. Medtem ko je budilka zvonila, je s črpalko izsesal ves zrak iz posode. Postopno je zrak izčrpal in zvonjenje se ni več slišalo. Med druge fizikalne lastnosti zvoka sodi tudi odboj. To zakonitost s pridom uporabljajo tudi v arhitekturi. Da se še najtišji šepet lahko sliši po vsej sobi, prostoru ali prizorišču, lahko vidimo pri gradnji nekaterih zgradb, kot je amfiteater. V preteklosti so že vedeli, da nekatere kamnine lahko zvok okrepijo ter ga odbijejo. Danes se v ta namen lahko uporabljajo posebej zgrajeni ukrivljeni/skledasto oblikovani premični predmeti, ki se nahaja- jo za nastopajočimi in publiko. Tako se ustvari območje, kjer se zvok lahko okrepi in odbije. Slika 2: Lastnosti in uporaba zvoka. a) Zvok se ne širi v vakuumu. Vir: lasten. b) Netopir in eholokacija. Avtor: Petteri Aimonen. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Animal_echolocation.svg. c) Uporaba ultrazvoka pri nosečnicah. Avtor: Bruce Blaus. https://en.wikipedia.org/wiki/Ultrasound#/media/File:Fetal_Ultrasound.png. d) Ultrazvočni prikaz ploda v maternici. Vir: lasten. Ultrazvok Preiskave z ultrazvokom imajo velik pomen v medicini. Ultrazvočna sonda oziroma tipalo oddaja ultrazvočne signale in sprejete odmeve iz tkiv nato prikaže kot sliko z različno sve- tlobno intenzivnostjo (svetlejše ali temnejše). Sodi med neinvazivne in varne metode ter ne oddaja škodljivega sevanja. Tudi nekatere živali slišijo glasove v območjih ultrazvoka, to so netopirji, žuželke (vešče, hrošči, bogomolke), psi in mačke, delfini in nekatere ribe. 78 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 79O ušesu in sluhu • MedicinaMedicina • O ušesu in sluhu Uho, nos in grlo so bili v ospredju zanima- nja že od nekdaj. Te organe so zdravili že stari Grki, Hindujci in Bizantinci. Veda, ki se ukvarja s temi organi, se imenuje otori- nolaringologija. V prispevku so predstavljene osnovne lastnosti zvoka, pomembnejša od- kritja v zgodovini na tem področju, nekatere značilnosti ušesa v živalskem svetu in bole- zni ušes, ki prizadenejo človeka. V prejšnjih prispevkih sta bili predstavljeni čutili za vid - oko - in čutilo za okus - jezik. V tem pri- spevku obravnavamo čutilo za sluh - uho. Zvok je mehansko valovanje, ki se širi v dani snovi (trdnini, kapljevini ali plinu). To valovanje potuje v notranjost ušesa. Po- membna lastnost zvoka je, da mora v na- sprotju s svetlobo, ki lahko potuje skozi vakuum, potovati skozi medij (zrak, vodo, steklo ali kovino). Prva oseba, ki je ugotovi- la, da zvok za potovanje potrebuje medij, je bil znanstvenik Robert Boyle. Glede na tip valovanja se zvok širi po pli- nih in kapljevinah kot longitudinalno valo- vanje, v trdninah pa lahko tudi kot prečno O ušesu in sluhu Kristijan Skok, Lidija Kocbek Šaherl Slika 1: Vampirski netopir (Desmodus rotundus) iz rodu Desmodus in družine Phyllostomidae. Ta vrsta netopirja živi izključno od krvi plena (hematofagija). Za orientacijo v prostoru uporablja eholokacijo. Avtor: Daniel Streicker. http://ns.umich.edu/Releases/2013/Dec13/vampirebat.html). Vir: Stoner-Duncan, B., Streicker, D. G., Tedeschi, C. M., 2014: Vampire Bats and Rabies: Toward an Ecological Solution to a Public Health Problem. PLoS Neglected Tropical Diseases, 8, e2867, doi:10.1371/journal.pntd.0002867. Lastnosti in uporaba zvoka Robert Boyle je postavil navito budilko v veliko stekleno posodo. Medtem ko je budilka zvonila, je s črpalko izsesal ves zrak iz posode. Postopno je zrak izčrpal in zvonjenje se ni več slišalo. Med druge fizikalne lastnosti zvoka sodi tudi odboj. To zakonitost s pridom uporabljajo tudi v arhitekturi. Da se še najtišji šepet lahko sliši po vsej sobi, prostoru ali prizorišču, lahko vidimo pri gradnji nekaterih zgradb, kot je amfiteater. V preteklosti so že vedeli, da nekatere kamnine lahko zvok okrepijo ter ga odbijejo. Danes se v ta namen lahko uporabljajo posebej zgrajeni ukrivljeni/skledasto oblikovani premični predmeti, ki se nahaja- jo za nastopajočimi in publiko. Tako se ustvari območje, kjer se zvok lahko okrepi in odbije. Slika 2: Lastnosti in uporaba zvoka. a) Zvok se ne širi v vakuumu. Vir: lasten. b) Netopir in eholokacija. Avtor: Petteri Aimonen. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Animal_echolocation.svg. c) Uporaba ultrazvoka pri nosečnicah. Avtor: Bruce Blaus. https://en.wikipedia.org/wiki/Ultrasound#/media/File:Fetal_Ultrasound.png. d) Ultrazvočni prikaz ploda v maternici. Vir: lasten. Ultrazvok Preiskave z ultrazvokom imajo velik pomen v medicini. Ultrazvočna sonda oziroma tipalo oddaja ultrazvočne signale in sprejete odmeve iz tkiv nato prikaže kot sliko z različno sve- tlobno intenzivnostjo (svetlejše ali temnejše). Sodi med neinvazivne in varne metode ter ne oddaja škodljivega sevanja. Tudi nekatere živali slišijo glasove v območjih ultrazvoka, to so netopirji, žuželke (vešče, hrošči, bogomolke), psi in mačke, delfini in nekatere ribe. 80 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 81Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina valovanje. Valovanje se s fizikalnega vidika lahko opredeli na podlagi frekvence, ampli- tude, hitrosti in smeri potovanja. Zvok, ki ga lahko slišimo, je v frekvenčnem območju od 20 hercev do 20 kilohercev. Zvok z niž- jimi frekvencami je infrazvok, z višjimi pa ultrazvok. Simbolni pomeni V egipčanski mitologiji so pogosti prikazi ušesa kot motiva v stelah. Stele so bile name- njene določenim božanstvom v zahvalo za uslišane prošnje. Stela je prikazovala sliko boga in prosilca, ki časti božanstvo. Nad tem prikazom so pogosto vklesana človeška ušesa, ki bi naj pomagala božanstvu pri uslišanju prošnje. Božanstva »dobrega sluha« so bila Amun- -Re, Phat, Horus, Isis in Thoth. V hindujski kozmologiji se omenja primordialno brnenje – mantra om –, ki je obstajalo že pred svetlobo in ostaja slišno starešinam/modrecem, ki imajo izredno sposobnost koncentracije. Motiv ušesa je omenjen tudi v krščanstvu v sre- dnjem veku. Ostali pomeni Svetovno znana zgodba z mnogimi različicami je zgodba o kralju z oslovskimi ušesi. V gr- ški mitologiji se je to pripetilo kralju Midasu, ki je znan po legendi o zlatem dotiku, ki vse spremeni v zlato. Bog Dioniz je kralju izpolnil željo, da se vse, česar se dotakne, spremeni v zlato (slika 4a). Pohlep po zlatu je kralja kmalu minil, kajti tudi hrana in pijača sta se spremenili v zlato. Ko se je po pomoti dotaknil svoje hčerke, je zaprosil Dioniza, da pre- kliče prekletstvo. Bog mu je velel, naj sebe in vse, kar želi spremeniti nazaj, položi v reko Pactolus. Na podlagi te zgodbe so si prebivalci razlagali veliko vsebnost zlata v reki. Midas se je po tem dogodku odrekel materialnim dobrinam in se preselil na deželo, kjer je postal častilec gorskega boga Pana. Pan, misleč, da je njegova glasba najlepša, je nekega dne izzval boga Apolona na glasbeni dvoboj. Apolon je vse razen enega prepričal v svojo nadar- jenost. Ta posameznik je bil kralj Midas (slika 4b). Za kazen je Apolon spremenil njegova ušesa v oslovska. Svojo sramoto je kralj želel prikriti s turbanom. Njegov brivec te skrivno- sti ni mogel obdržati zase in je tekel na polje, skopal luknjo ter v njo zašepetal skrivnost. Čez nekaj časa je začelo rasti trstičje, ki je ponavljalo stavek o kralju, ki ima oslovska ušesa (slika 4c). Veter je šepetanje trstičja prenesel po vsej pokrajini. Zgodba ima več različic in je svetovno znana. Slika 3: Pomen sluha v različnih kulturah in njegovega vpliva na življenje. a) Prikaz budističnega meniha. http://arthistoryte- achingresources.org/ wp-content/uplo- ads/2014/12/jaya1- -509x700.jpg. b) Pravljična bitja Panoti, za katera so dolgo časa mislili, da so realna. Avtor: Hartmann Schedel (1440–1514). https://de.wikipedia. org/wiki/ Panoti#/media/ File:Schedel%27sche_ Weltchronik-Large_ ears.jpg. c) Stele iz Egipta. http://www. touregypt.net/images/ touregypt/stele11.jpg. d) Kolosej v Rimu je grajen tako, da lahko vsi slišijo dogajanje v areni. Avtor: David Ilif. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Colosseum_in_Rome,_Italy_-_ April_2007.jpg. Slika 4: Prikaz legende o kralju Midasu. Avtor: Stefan Mart: Märchen der Völker. Hamburg: Cigaretten- Bilderdienst, 1933. http:// www. stefanmart.de/ thumbs/13_ midas.htm. 80 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 81Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina valovanje. Valovanje se s fizikalnega vidika lahko opredeli na podlagi frekvence, ampli- tude, hitrosti in smeri potovanja. Zvok, ki ga lahko slišimo, je v frekvenčnem območju od 20 hercev do 20 kilohercev. Zvok z niž- jimi frekvencami je infrazvok, z višjimi pa ultrazvok. Simbolni pomeni V egipčanski mitologiji so pogosti prikazi ušesa kot motiva v stelah. Stele so bile name- njene določenim božanstvom v zahvalo za uslišane prošnje. Stela je prikazovala sliko boga in prosilca, ki časti božanstvo. Nad tem prikazom so pogosto vklesana človeška ušesa, ki bi naj pomagala božanstvu pri uslišanju prošnje. Božanstva »dobrega sluha« so bila Amun- -Re, Phat, Horus, Isis in Thoth. V hindujski kozmologiji se omenja primordialno brnenje – mantra om –, ki je obstajalo že pred svetlobo in ostaja slišno starešinam/modrecem, ki imajo izredno sposobnost koncentracije. Motiv ušesa je omenjen tudi v krščanstvu v sre- dnjem veku. Ostali pomeni Svetovno znana zgodba z mnogimi različicami je zgodba o kralju z oslovskimi ušesi. V gr- ški mitologiji se je to pripetilo kralju Midasu, ki je znan po legendi o zlatem dotiku, ki vse spremeni v zlato. Bog Dioniz je kralju izpolnil željo, da se vse, česar se dotakne, spremeni v zlato (slika 4a). Pohlep po zlatu je kralja kmalu minil, kajti tudi hrana in pijača sta se spremenili v zlato. Ko se je po pomoti dotaknil svoje hčerke, je zaprosil Dioniza, da pre- kliče prekletstvo. Bog mu je velel, naj sebe in vse, kar želi spremeniti nazaj, položi v reko Pactolus. Na podlagi te zgodbe so si prebivalci razlagali veliko vsebnost zlata v reki. Midas se je po tem dogodku odrekel materialnim dobrinam in se preselil na deželo, kjer je postal častilec gorskega boga Pana. Pan, misleč, da je njegova glasba najlepša, je nekega dne izzval boga Apolona na glasbeni dvoboj. Apolon je vse razen enega prepričal v svojo nadar- jenost. Ta posameznik je bil kralj Midas (slika 4b). Za kazen je Apolon spremenil njegova ušesa v oslovska. Svojo sramoto je kralj želel prikriti s turbanom. Njegov brivec te skrivno- sti ni mogel obdržati zase in je tekel na polje, skopal luknjo ter v njo zašepetal skrivnost. Čez nekaj časa je začelo rasti trstičje, ki je ponavljalo stavek o kralju, ki ima oslovska ušesa (slika 4c). Veter je šepetanje trstičja prenesel po vsej pokrajini. Zgodba ima več različic in je svetovno znana. Slika 3: Pomen sluha v različnih kulturah in njegovega vpliva na življenje. a) Prikaz budističnega meniha. http://arthistoryte- achingresources.org/ wp-content/uplo- ads/2014/12/jaya1- -509x700.jpg. b) Pravljična bitja Panoti, za katera so dolgo časa mislili, da so realna. Avtor: Hartmann Schedel (1440–1514). https://de.wikipedia. org/wiki/ Panoti#/media/ File:Schedel%27sche_ Weltchronik-Large_ ears.jpg. c) Stele iz Egipta. http://www. touregypt.net/images/ touregypt/stele11.jpg. d) Kolosej v Rimu je grajen tako, da lahko vsi slišijo dogajanje v areni. Avtor: David Ilif. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Colosseum_in_Rome,_Italy_-_ April_2007.jpg. Slika 4: Prikaz legende o kralju Midasu. Avtor: Stefan Mart: Märchen der Völker. Hamburg: Cigaretten- Bilderdienst, 1933. http:// www. stefanmart.de/ thumbs/13_ midas.htm. 82 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 83Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina Zgodovina otologije Znanost, ki se ukvarja z anatomijo, f izio- logijo in patologijo ušesa, se imenuje otolo- gija. Sodi v področje otorinolaringologije, véde, ki se ukvarja še z nosom in grlom. Že v obdobju Egipčanov so obstajali zapisi o poškodbi senčne (temporalne) kosti loba- nje in posledične okvare sluha in govora. Na tem mestu se namreč nahajajo mož- ganska govorna območja in potek slušnega živca, česar takrat še niso natančno poznali. Grški filozof Empedokles je prvi poimeno- val strukturo kohlea ali polž. Ime κόχλος je dobilo zaradi podobnosti z morsko školjko, ki se nahaja v Sredozemskem morju. Pred obdobjem renesanse je bilo zelo malo zna- nega o anatomiji ušesa. Razlog sta bili tež- ja dostopnost skozi senčno kost in takratna prepoved seciranja človeka. Čeprav velja A. Vesalius za očeta nove šole anatomije, se je ušesu še bolj natančno posvetil Gabrielle Fallopio di Modena. Opisal je bobnič, slu- šne koščice, obe okenci (okroglo in ovalno), promontorij, hordo timpani, labirint, pol- krožne kanale, polža, slušni živec in miši- ce uhlja. Za anatomski popis ušesa je prav tako pomemben Bartolomeo Eustachio, ki je živel v šestnajstem stoletju. Najbolj je poznan po raziskavi anatomske strukture, ki povezuje srednje uho z žrelom in se po njem imenuje Evstahijeva cev. V sedemnaj- stem stoletju je Francoz Perrault opisal, da membrana v polžu vibrira ob visokih tonih in lahko s starostjo začne degenerirati. V osemnajstem stoletju so bili znani razisko- valci na tem področju Malphigi, Valsalva in Morgagni. Marchese Alfonso Corti v de- vetnajstem stoletju je bil prvi, ki je opisal histološko zgradbo organa sluha (Cortijev organ) in labirinta. V tem času je delo- val tudi Prosper Ménière, ki je poznan po odkritju bolezni, ki nosi njegovo ime. Za Menierovo bolezen je značilna triada vrto- glavice (vertigo), izgube sluha in piskanja v ušesu (tinitus). Zdravniki so takrat menili, da vzrok bolezni tiči v možganih. Ménière je dokazal, da vzrok bolezni tiči v notra- njem ušesu in ne v možganih. Ob tem je izdelal teste za testiranje sluha. Ménière je nasprotoval tudi nasilnim načinom zdravlje- nja gluhote in je bil mnenja, da se gluhote ne da pozdraviti in da se morajo posamezni- ki naučiti živeti s svojo hibo. Prav tako po- membna sta bila Ernst Reissner, po katerem se imenuje membrana, ki ločuje strukture v polžu, in Politzer. Po njem se imenuje ma- never izravnavanja pritiska v srednjem ušesu in žrelu (Politzerjev manever). Napredek v tehnologiji je omogočil še natančnejši opis struktur ušesa. Hermann von Helmholtz je poleg oftalmologije prispeval tudi k ra- zvoju razumevanja f iziologije sluha. Znan je predvsem po razlagi interpretacije anali- ze sluha v notranjem ušesu in tonotopične (tono, zvok; topo, mesto) organizacije polža. Ta princip definira, da se prihajajoči zvočni valovi spremenijo v živčne impulze na ana- tomsko določenih mestih po višini frekvence zvoka. V dvajsetem stoletju so se véde zdru- žile v skupno védo otorinolaringologijo. V tem času je von Bekesy na truplu opazoval potovanje zvočnega vala po slušnem polžu in za svoje raziskovalno delo prejel Nobelo- vo nagrado. Brownell je pozneje odkril, da ima uho sposobnost ojačitve zvoka z meha- nizmom elektromotilitete zunanjih dlačnic. Napredek na tem področju omogoča v za- dnjih letih proizvodnjo vedno boljših slušnih aparatov, boljšo diagnostiko bolezni in s tem boljše zdravljenje. V otorinolaringologiji za nastanek obolenj danes iščejo genetsko pod- lago, da bi nekega dne bolezni tudi enostav- neje ozdravili ali preprečili. Osnovne lastnosti in zgradba ušesa Čutilo ravnotežja in sluha leži v ušesu, ki ga razdelimo na zunanje, srednje in notranje uho. Za zaznavo zvoka so potrebni vsi trije deli ušesa. K zunanjemu ušesu sodita uhelj in zuna- nji sluhovod, ki sega do bobniča. Uhelj je ovalno oblikovana struktura iz elastične hrustančevine, pokrite s tesno prilegajo- čo se tanko plastjo kože. Hrustanec uhlja, pokrit s kožo, se nadaljuje v hrustančni del zunanjega sluhovoda. Zunanji sluhovod je z zrakom napolnjeni zaviti kanal in meri od uhlja do bobniča približno dva centimetra in pol. Sluhovod pokriva koža z dlakami, loj- nicami in modificiranimi dišavnicami, žle- zami mastilkami. Te žleze izločajo ušesno maslo (cerumen), ki je rjavkasta mešanica maščob in voska. Maslo varuje kožo in glo- blje strukture sluhovoda pred tujki. Če ga je preveč, lahko delno ali popolnoma zamaši sluhovod in moti sluh. Srednje uho sestavljajo bobnič, bobničeva votlina s slušnimi koščicami (malleus, kla- divce; incus, nakovalce; stapes, stremence) in Evstahijeva cev. Meja med zunanjim in sre- dnjim ušesom je bobnič. V steni srednjega ušesa, na meji proti notranjemu ušesu, sta dve okenci: ovalno (fenestra ovalis) in okro- glo (fenestra rotunda). Ovalno okence zasti- ra slušna koščica stremence, okroglo zapira membrana. Bobnič je s slušnimi koščicami povezan z ovalnim okencem. Bobničeva vo- tlina leži znotraj senčne kosti. Evstahijeva cev ali ušesna troblja je dolga tri centimetre in pol in povezuje votlino srednjega ušesa z nosnim delom žrela (nazofarinks). Ušesna troblja je večino časa zaprta, odpre se med požiranjem in zehanjem. Omogoča izravna- vo zračnega tlaka v srednjem ušesu z zra- kom v zunanjem sluhovodu na drugi strani bobniča. Slušne koščice so iz kompaktne kostnine in povezane med seboj s pravimi sklepi. Koščice v srednjem ušesu okrepijo Slika 5: Prikaz zgradbe ušesa. Avtor: Blausen.com staff, 2014. https://en.wikiversity.org/wiki/WikiJournal_of_ Medicine/Medical_gallery_of_Blausen_Medical_2014). 82 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 83Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina Zgodovina otologije Znanost, ki se ukvarja z anatomijo, f izio- logijo in patologijo ušesa, se imenuje otolo- gija. Sodi v področje otorinolaringologije, véde, ki se ukvarja še z nosom in grlom. Že v obdobju Egipčanov so obstajali zapisi o poškodbi senčne (temporalne) kosti loba- nje in posledične okvare sluha in govora. Na tem mestu se namreč nahajajo mož- ganska govorna območja in potek slušnega živca, česar takrat še niso natančno poznali. Grški filozof Empedokles je prvi poimeno- val strukturo kohlea ali polž. Ime κόχλος je dobilo zaradi podobnosti z morsko školjko, ki se nahaja v Sredozemskem morju. Pred obdobjem renesanse je bilo zelo malo zna- nega o anatomiji ušesa. Razlog sta bili tež- ja dostopnost skozi senčno kost in takratna prepoved seciranja človeka. Čeprav velja A. Vesalius za očeta nove šole anatomije, se je ušesu še bolj natančno posvetil Gabrielle Fallopio di Modena. Opisal je bobnič, slu- šne koščice, obe okenci (okroglo in ovalno), promontorij, hordo timpani, labirint, pol- krožne kanale, polža, slušni živec in miši- ce uhlja. Za anatomski popis ušesa je prav tako pomemben Bartolomeo Eustachio, ki je živel v šestnajstem stoletju. Najbolj je poznan po raziskavi anatomske strukture, ki povezuje srednje uho z žrelom in se po njem imenuje Evstahijeva cev. V sedemnaj- stem stoletju je Francoz Perrault opisal, da membrana v polžu vibrira ob visokih tonih in lahko s starostjo začne degenerirati. V osemnajstem stoletju so bili znani razisko- valci na tem področju Malphigi, Valsalva in Morgagni. Marchese Alfonso Corti v de- vetnajstem stoletju je bil prvi, ki je opisal histološko zgradbo organa sluha (Cortijev organ) in labirinta. V tem času je delo- val tudi Prosper Ménière, ki je poznan po odkritju bolezni, ki nosi njegovo ime. Za Menierovo bolezen je značilna triada vrto- glavice (vertigo), izgube sluha in piskanja v ušesu (tinitus). Zdravniki so takrat menili, da vzrok bolezni tiči v možganih. Ménière je dokazal, da vzrok bolezni tiči v notra- njem ušesu in ne v možganih. Ob tem je izdelal teste za testiranje sluha. Ménière je nasprotoval tudi nasilnim načinom zdravlje- nja gluhote in je bil mnenja, da se gluhote ne da pozdraviti in da se morajo posamezni- ki naučiti živeti s svojo hibo. Prav tako po- membna sta bila Ernst Reissner, po katerem se imenuje membrana, ki ločuje strukture v polžu, in Politzer. Po njem se imenuje ma- never izravnavanja pritiska v srednjem ušesu in žrelu (Politzerjev manever). Napredek v tehnologiji je omogočil še natančnejši opis struktur ušesa. Hermann von Helmholtz je poleg oftalmologije prispeval tudi k ra- zvoju razumevanja f iziologije sluha. Znan je predvsem po razlagi interpretacije anali- ze sluha v notranjem ušesu in tonotopične (tono, zvok; topo, mesto) organizacije polža. Ta princip definira, da se prihajajoči zvočni valovi spremenijo v živčne impulze na ana- tomsko določenih mestih po višini frekvence zvoka. V dvajsetem stoletju so se véde zdru- žile v skupno védo otorinolaringologijo. V tem času je von Bekesy na truplu opazoval potovanje zvočnega vala po slušnem polžu in za svoje raziskovalno delo prejel Nobelo- vo nagrado. Brownell je pozneje odkril, da ima uho sposobnost ojačitve zvoka z meha- nizmom elektromotilitete zunanjih dlačnic. Napredek na tem področju omogoča v za- dnjih letih proizvodnjo vedno boljših slušnih aparatov, boljšo diagnostiko bolezni in s tem boljše zdravljenje. V otorinolaringologiji za nastanek obolenj danes iščejo genetsko pod- lago, da bi nekega dne bolezni tudi enostav- neje ozdravili ali preprečili. Osnovne lastnosti in zgradba ušesa Čutilo ravnotežja in sluha leži v ušesu, ki ga razdelimo na zunanje, srednje in notranje uho. Za zaznavo zvoka so potrebni vsi trije deli ušesa. K zunanjemu ušesu sodita uhelj in zuna- nji sluhovod, ki sega do bobniča. Uhelj je ovalno oblikovana struktura iz elastične hrustančevine, pokrite s tesno prilegajo- čo se tanko plastjo kože. Hrustanec uhlja, pokrit s kožo, se nadaljuje v hrustančni del zunanjega sluhovoda. Zunanji sluhovod je z zrakom napolnjeni zaviti kanal in meri od uhlja do bobniča približno dva centimetra in pol. Sluhovod pokriva koža z dlakami, loj- nicami in modificiranimi dišavnicami, žle- zami mastilkami. Te žleze izločajo ušesno maslo (cerumen), ki je rjavkasta mešanica maščob in voska. Maslo varuje kožo in glo- blje strukture sluhovoda pred tujki. Če ga je preveč, lahko delno ali popolnoma zamaši sluhovod in moti sluh. Srednje uho sestavljajo bobnič, bobničeva votlina s slušnimi koščicami (malleus, kla- divce; incus, nakovalce; stapes, stremence) in Evstahijeva cev. Meja med zunanjim in sre- dnjim ušesom je bobnič. V steni srednjega ušesa, na meji proti notranjemu ušesu, sta dve okenci: ovalno (fenestra ovalis) in okro- glo (fenestra rotunda). Ovalno okence zasti- ra slušna koščica stremence, okroglo zapira membrana. Bobnič je s slušnimi koščicami povezan z ovalnim okencem. Bobničeva vo- tlina leži znotraj senčne kosti. Evstahijeva cev ali ušesna troblja je dolga tri centimetre in pol in povezuje votlino srednjega ušesa z nosnim delom žrela (nazofarinks). Ušesna troblja je večino časa zaprta, odpre se med požiranjem in zehanjem. Omogoča izravna- vo zračnega tlaka v srednjem ušesu z zra- kom v zunanjem sluhovodu na drugi strani bobniča. Slušne koščice so iz kompaktne kostnine in povezane med seboj s pravimi sklepi. Koščice v srednjem ušesu okrepijo Slika 5: Prikaz zgradbe ušesa. Avtor: Blausen.com staff, 2014. https://en.wikiversity.org/wiki/WikiJournal_of_ Medicine/Medical_gallery_of_Blausen_Medical_2014). 84 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 85Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina ali utišajo zvok s tako imenovanim stapedi- alnim ref leksom. Ref leks se sproži ob zelo glasnih zvokih jakosti od 70 do 100 deci- belov in takrat se mišici (m. stapedius in m. tensor tympani) skrčita. Prva mišica se skr- či in povleče stremence stran od ovalnega okenca polža. S tem se prepreči prenos vi- bracij v notranje uho in posledično nastanek poškodb dlačnic v notranjem ušesu. Notranje uho leži najgloblje v delu senčne kosti. Sestavljeno je iz koščenega labirinta, v katerem se nahaja membranski labirint. Med labirintoma je tekočina, imenovana pe- rilimfa. Koščeni labirint je rigidna, koščena zunanja stena notranjega ušesa. Strukture koščenega labirinta so polž, centralno ležeči preddvor in za njim trije polkrožni kanali, ki so drug na drugega položeni v devetde- setstopinjskem kotu. S takšno lego pokrivajo tri ravnine: sagitalno, čelno in vodoravno. Najpomembnejša dela notranjega ušesa sta polž in vestibularni sistem. Polž je spiralasto zavita votla kost. S pomočjo celic membran- skega labirinta omogoča pretvorbo vibracij oziroma valovanja, ki se je preneslo z vibracij kosti srednjega ušesa po perilimfi notranjega ušesa do čutnic na organu sluha. Vestibular- ni sistem omogoča ohranjanje ravnotežja. Membranozni labirint je membranska struk- tura, ki je oblikovana v cevi in vrečke. V njem se nahajajo tekočina endolimfa in re- ceptorji oziroma celice, ki omogočajo zazna- vo ravnotežja in sluha. Dela membranozne- ga labirinta sta ravnotežni in polžev labirint. V ravnotežnem labirintu sta iz epitelija obli- kovani vrečici (mešiček, vrečica) in trije pol- krožni vodi. V steni vrečice in mešička se nahaja čutilo ravnotežja, ki je sestavljeno iz dlačnic in opornih celic. Vrečica in mešiček zaznavata statično ravnovesje. Polkrožni ka- nali so nadaljevanje mešička in na podlagi sprememb toka tekočine endolimfe zaznava- jo dinamično ravnotežje (vodoravni in nav- pični pospeški). Čutilo za sluh se nahaja v polžu. Iz vrečice membranskega labirinta iz- oblikovani vod znotraj polža se imenuje pol- žev vod (ductus cohlearis). Polž lahko delimo na tri dele, polžev vod ali scalo media, scalo vestibuli in scalo tympani. Po slednjih dveh vodih se pretaka perilimfa. Nihanje tekoči- ne, ki se pretaka po teh vodih, vzburi mem- brano, na kateri ležijo dlačnice Cortijevega organa, poznanega tudi kot čutilo sluha. Mehanično nihanje dlačnic na membrani se prenese kot mnogi živčni dražljaji v možga- ne, kjer leži središče za zaznavo sluha. Nekaj posebnosti ušesa v živalskem svetu Živalske vrste se razlikujejo od ljudi tudi po sluhu. Uhlji psov so lahko pokončni ali vi- seči, vsebujejo veliko mišic, ki uhelj premi- kajo v določenih smereh, pri konjih se uhlja premikata neodvisno drug od drugega. Slon uporablja uhlje za hlajenje, saj vsebujejo na predelih, kjer je koža izredno tanka, bogato mrežo krvnih žil in tako se kri zaradi ne- posrednega stika z zunanjih okoljem ohladi. Kače in ptice nimajo zunanjega ušesa. Žabe imajo bobnič, ki je nameščen zunaj telesa za očesom. Ribe zbirajo podvodne zvočne vibracije z zračnim mehurjem, ki pošilja si- gnale v srednje, nato pa v notranje uho. Ne- topir sliši frekvence od 3 do 120 kilohercev, velika voščena vešča celo do 300 kilohercev. Z oddajanjem ultrazvočnih valov in merje- njem časa, ki je potreben za odmev (eholo- kacija, biološki sonar), so netopirji zmožni pridobiti podrobne informacije iz okolice, določiti svoj položaj v prostoru in se tako nemoteno premikati/potovati, iskati plen. Eholokacijo uporabljajo tudi delfini, rovke in nekatere ptice. Nekatere bolezni ušes Gluhost je stanje, pri katerem je zaznavanje sluha v govornem območju tako moteno, da je posnemanje ali ponavljanje govornih ele- mentov in zvokov nemogoče. Izguba sluha se pojavi v enem ali obeh ušesih, lahko je začasna ali trajna. Pri otrocih težave s slu- hom onemogočajo oziroma otežujejo učenje govora, pri odraslih pa se zaradi otežene komunikacije pojavijo težave na delovnem mestu in v družbenem okolju, kar lahko v Slika 6: Zgradba srednjega in notranjega ušesa. Avtor: Blausen.com staff, 2014. https://en.wikiversity.org/ wiki/WikiJournal_of_ Medicine/Medical_gallery_ of_Blausen_Medical_2014). 84 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 85Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina ali utišajo zvok s tako imenovanim stapedi- alnim ref leksom. Ref leks se sproži ob zelo glasnih zvokih jakosti od 70 do 100 deci- belov in takrat se mišici (m. stapedius in m. tensor tympani) skrčita. Prva mišica se skr- či in povleče stremence stran od ovalnega okenca polža. S tem se prepreči prenos vi- bracij v notranje uho in posledično nastanek poškodb dlačnic v notranjem ušesu. Notranje uho leži najgloblje v delu senčne kosti. Sestavljeno je iz koščenega labirinta, v katerem se nahaja membranski labirint. Med labirintoma je tekočina, imenovana pe- rilimfa. Koščeni labirint je rigidna, koščena zunanja stena notranjega ušesa. Strukture koščenega labirinta so polž, centralno ležeči preddvor in za njim trije polkrožni kanali, ki so drug na drugega položeni v devetde- setstopinjskem kotu. S takšno lego pokrivajo tri ravnine: sagitalno, čelno in vodoravno. Najpomembnejša dela notranjega ušesa sta polž in vestibularni sistem. Polž je spiralasto zavita votla kost. S pomočjo celic membran- skega labirinta omogoča pretvorbo vibracij oziroma valovanja, ki se je preneslo z vibracij kosti srednjega ušesa po perilimfi notranjega ušesa do čutnic na organu sluha. Vestibular- ni sistem omogoča ohranjanje ravnotežja. Membranozni labirint je membranska struk- tura, ki je oblikovana v cevi in vrečke. V njem se nahajajo tekočina endolimfa in re- ceptorji oziroma celice, ki omogočajo zazna- vo ravnotežja in sluha. Dela membranozne- ga labirinta sta ravnotežni in polžev labirint. V ravnotežnem labirintu sta iz epitelija obli- kovani vrečici (mešiček, vrečica) in trije pol- krožni vodi. V steni vrečice in mešička se nahaja čutilo ravnotežja, ki je sestavljeno iz dlačnic in opornih celic. Vrečica in mešiček zaznavata statično ravnovesje. Polkrožni ka- nali so nadaljevanje mešička in na podlagi sprememb toka tekočine endolimfe zaznava- jo dinamično ravnotežje (vodoravni in nav- pični pospeški). Čutilo za sluh se nahaja v polžu. Iz vrečice membranskega labirinta iz- oblikovani vod znotraj polža se imenuje pol- žev vod (ductus cohlearis). Polž lahko delimo na tri dele, polžev vod ali scalo media, scalo vestibuli in scalo tympani. Po slednjih dveh vodih se pretaka perilimfa. Nihanje tekoči- ne, ki se pretaka po teh vodih, vzburi mem- brano, na kateri ležijo dlačnice Cortijevega organa, poznanega tudi kot čutilo sluha. Mehanično nihanje dlačnic na membrani se prenese kot mnogi živčni dražljaji v možga- ne, kjer leži središče za zaznavo sluha. Nekaj posebnosti ušesa v živalskem svetu Živalske vrste se razlikujejo od ljudi tudi po sluhu. Uhlji psov so lahko pokončni ali vi- seči, vsebujejo veliko mišic, ki uhelj premi- kajo v določenih smereh, pri konjih se uhlja premikata neodvisno drug od drugega. Slon uporablja uhlje za hlajenje, saj vsebujejo na predelih, kjer je koža izredno tanka, bogato mrežo krvnih žil in tako se kri zaradi ne- posrednega stika z zunanjih okoljem ohladi. Kače in ptice nimajo zunanjega ušesa. Žabe imajo bobnič, ki je nameščen zunaj telesa za očesom. Ribe zbirajo podvodne zvočne vibracije z zračnim mehurjem, ki pošilja si- gnale v srednje, nato pa v notranje uho. Ne- topir sliši frekvence od 3 do 120 kilohercev, velika voščena vešča celo do 300 kilohercev. Z oddajanjem ultrazvočnih valov in merje- njem časa, ki je potreben za odmev (eholo- kacija, biološki sonar), so netopirji zmožni pridobiti podrobne informacije iz okolice, določiti svoj položaj v prostoru in se tako nemoteno premikati/potovati, iskati plen. Eholokacijo uporabljajo tudi delfini, rovke in nekatere ptice. Nekatere bolezni ušes Gluhost je stanje, pri katerem je zaznavanje sluha v govornem območju tako moteno, da je posnemanje ali ponavljanje govornih ele- mentov in zvokov nemogoče. Izguba sluha se pojavi v enem ali obeh ušesih, lahko je začasna ali trajna. Pri otrocih težave s slu- hom onemogočajo oziroma otežujejo učenje govora, pri odraslih pa se zaradi otežene komunikacije pojavijo težave na delovnem mestu in v družbenem okolju, kar lahko v Slika 6: Zgradba srednjega in notranjega ušesa. Avtor: Blausen.com staff, 2014. https://en.wikiversity.org/ wiki/WikiJournal_of_ Medicine/Medical_gallery_ of_Blausen_Medical_2014). 86 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 87Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina starosti privede do popolne družbene izoli- ranosti – osamljenosti. Naglušnost se opredeli glede na jakost zvo- ka, ki ga oseba ne sliši. Posamezni pragovi so barvno označeni na sliki 7. Z oranžno je prikazano območje normalnega sluha. Lažja izguba sluha pomeni izgubo sluha v obmo- čju od 26 do 40 decibelov (zeleno), zmer- na v območju od 41 do 55 decibelov (svetlo modro), težja v območju od 56 do 70 deci- belov (temno modro), težka v območju od 71 do 90 decibelov (vijolično) in gluhota v območju nad 91 decibelov (rdeče). Vrste izgube sluha lahko delimo na prevo- dni (konduktivni), senzorinevralni in meša- ni tip. Vzroki za prevodni tip naglušnosti se nahajajo v zunanjem in/ali srednjem ušesu. V zunanjem ušesu lahko pride do oteženega prenosa zvoka zaradi zamašitve z ušesnim maslom ali tujkom, vnetja zunanjega sluho- voda, tumorjev sluhovoda ali poškodbe (pre- luknjanja bobniča, poškodbe zaradi zračnega pritiska). V primeru zamašitve z maslom se lahko opravi izpiranje zunanjega ušesa pri osebnem zdravniku. Ob izpiranju je treba biti pozoren na temperaturo vode kot tudi primeren način brizganja, kajti v skrajnem primeru lahko pride do preluknjanja bobni- ča. Včasih se s prvim izpiranjem ne more odstraniti masla, zato se lahko v vmesnem času doma uporabijo pripravki za mehčanje masla (parafinske kapljice, pršila za uho in podobno). Uporabe vatiranih palčk ali dru- gih ostrejših predmetov za čiščenje ušesa ne Slika 8: Patologija bobniča. http://www.laserfocus.org/phacoemulsification/. a) Normalni videz bobniča desnega ušesa. Avtor: Michael Hawke MD. https://en.wikipedia.org/wiki/File: TM_ RIGHT_NORMAL.jpg. b) Vnetje srednjega ušesa s pordelim, izbočenim bobničem. Avtor: B. Welleschik. https://en.wikipedia.org/wiki/Otitis_ media#/media/File:Otitis_media_entdifferenziert2.jpg. c) Preluknjanje bobniča zaradi klofute po ušesu. Avtor: Michael Hawke MD. https://en.wikipedia.org/wiki/ File:Traumatic_Perforation_of_the_Tympanic_Membrane.jpg. d) Subtotalna perforacija bobniča zaradi predhodnega vnetja srednjega ušesa. Avtor: Michael Hawke MD. https:// en.wikipedia.org/wiki/File:Subtotal_Perforation_of_the_right_tympanic_membrane.tif. Slika 7: Avdiogram. Vir: lasten. 86 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 87Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina starosti privede do popolne družbene izoli- ranosti – osamljenosti. Naglušnost se opredeli glede na jakost zvo- ka, ki ga oseba ne sliši. Posamezni pragovi so barvno označeni na sliki 7. Z oranžno je prikazano območje normalnega sluha. Lažja izguba sluha pomeni izgubo sluha v obmo- čju od 26 do 40 decibelov (zeleno), zmer- na v območju od 41 do 55 decibelov (svetlo modro), težja v območju od 56 do 70 deci- belov (temno modro), težka v območju od 71 do 90 decibelov (vijolično) in gluhota v območju nad 91 decibelov (rdeče). Vrste izgube sluha lahko delimo na prevo- dni (konduktivni), senzorinevralni in meša- ni tip. Vzroki za prevodni tip naglušnosti se nahajajo v zunanjem in/ali srednjem ušesu. V zunanjem ušesu lahko pride do oteženega prenosa zvoka zaradi zamašitve z ušesnim maslom ali tujkom, vnetja zunanjega sluho- voda, tumorjev sluhovoda ali poškodbe (pre- luknjanja bobniča, poškodbe zaradi zračnega pritiska). V primeru zamašitve z maslom se lahko opravi izpiranje zunanjega ušesa pri osebnem zdravniku. Ob izpiranju je treba biti pozoren na temperaturo vode kot tudi primeren način brizganja, kajti v skrajnem primeru lahko pride do preluknjanja bobni- ča. Včasih se s prvim izpiranjem ne more odstraniti masla, zato se lahko v vmesnem času doma uporabijo pripravki za mehčanje masla (parafinske kapljice, pršila za uho in podobno). Uporabe vatiranih palčk ali dru- gih ostrejših predmetov za čiščenje ušesa ne Slika 8: Patologija bobniča. http://www.laserfocus.org/phacoemulsification/. a) Normalni videz bobniča desnega ušesa. Avtor: Michael Hawke MD. https://en.wikipedia.org/wiki/File: TM_ RIGHT_NORMAL.jpg. b) Vnetje srednjega ušesa s pordelim, izbočenim bobničem. Avtor: B. Welleschik. https://en.wikipedia.org/wiki/Otitis_ media#/media/File:Otitis_media_entdifferenziert2.jpg. c) Preluknjanje bobniča zaradi klofute po ušesu. Avtor: Michael Hawke MD. https://en.wikipedia.org/wiki/ File:Traumatic_Perforation_of_the_Tympanic_Membrane.jpg. d) Subtotalna perforacija bobniča zaradi predhodnega vnetja srednjega ušesa. Avtor: Michael Hawke MD. https:// en.wikipedia.org/wiki/File:Subtotal_Perforation_of_the_right_tympanic_membrane.tif. Slika 7: Avdiogram. Vir: lasten. 88 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 89Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina priporočajo, saj se lahko zaradi nepravilne uporabe maslo potisne še globlje v uho, kar privede včasih celo do preluknjanja bobniča. V srednjem ušesu lahko pride do vnetja (akutnega ali kroničnega). Zelo pogosto se ob navadnem virusnem prehladu pojavijo tudi težave s sluhom. Razlog temu je lahko vnetje sluznice žrela in sluznice Evstahije- ve cevi. Zamašitev preprečuje prezračevanje srednjega ušesa in to posledično privede do občutka zamašenosti in slabšega sluha. Prav tako lahko ob dalj časa trajajočem prehladu pride do hkratne bakterijske okužbe sre- dnjega ušesa. Ob vnetju je bobnič po navadi pordel, vnet in izbočen. V tem primeru je potreben antibiotik, ob poslabšanju ali ob ponavljajočih se vnetjih pa obisk pri otori- nolaringologu. Možni vzroki težav v sre- dnjem ušesu so tudi otoskleroza in poškod- be koščic. Za senzorinevralni tip naglušnosti je značil- na poškodba notranjega ušesa. V notranjem ušesu pride do poškodb lasnih celic zaradi hrupa, zdravil (nekaterih antibiotikov), pa tudi zaradi okužbe ali težav z endolim- fo (Menierova bolezen). Vzrok Menierove bolezni je neznan. Težave nastanejo zaradi zvišanega pritiska v endolimfatičnem obmo- čju, ki povzroča motnje sluha in ravnotežja, zvonenje v ušesih in vrtoglavico. Napadi se pojavijo nenadoma in trajajo od nekaj mi- nut do več dni, nato pa postopno izzveni- jo. Blažje oblike lahko zdravimo z zdravili proti vrtoglavici (na primer antihistaminiki). Priporočljivo je tudi zmanjšanje vnosa soli. Pri težjih oblikah lahko uporabimo kirur- ško zdravljenje (drenažo endolimfatične vrečke). Vzrok za nastanek senzorinevralne naglušnosti je lahko prizadeto prevajanje po slušnem živcu. Nastane zaradi poškodbe v sklopu zloma lobanje, okužbe notranjega ušesa ali pri avtoimunih boleznih in tumor- ju omenjenega živca. V sklop senzorinevral- nega tipa naglušnosti sodi tudi starostna izguba sluha ali presbyacusis (presbys, staro; akousis, sluh). Zanjo je značilna simetrič- na, ireverzibilna, napredujoča izguba sluha zaradi starostne degeneracije membranskih struktur polža in živčnih celic. Izguba sluha je najbolj značilna pri višjih frekvencah. Po- gosti simptomi so težje razumevanje govora, potreba po večanju glasnosti na televiziji, radiu in drugih glasbenih napravah, težave z uporabo telefona, izguba občutka smeri izvora zvoka. Zdravljenje temelji na lajšanju simptomov s slušnimi pripomočki. Slovarček: Eholokacija. Oddajanje zvočnih valov in sprejemanje njihovih odmevov. Endolimfa. Tekočina, ki napolnjuje mem- branski labirint v notranjem ušesu. Evstahijeva cev. Komunikacija med zgor- njim (nosnim) delom žrela in srednjim uše- som. Služi izravnavanju zračnega pritiska in se odpre ob požiranju sline. Menierova bolezen. Bolezen z večinoma neznanimi vzroki. Zanj je značilna trojica simptomov: vrtoglavica, izguba sluha in pi- skanje v ušesih. Perilimfa. Tekočina, ki napolnjuje prostor med koščenim in membranskim labirin- tom v notranjem ušesu. Polž (kohlea). Del koščenega labirinta no- tranjega ušesa v obliki polževe hišice, v ka- terem je kohlearni duktus obdan s perilim- fo. Presbyacusis. Starostna izguba sluha, ki nastane zaradi degeneracije dlačnih celic in živcev. Slušne koščice. Tri koščice, ki so zara- di  svoje oblike dobila imena kladivce, na- kovalce in stremence. Omogočajo prenos vibracij bobniča do ovalnega okenca. Slike: uporabljeno slikovno gradivo je lastno ali pod licenco z dovoljenjem za ponovno uporabo s spreminjanjem. Literatura: Bevc,.S., in sod., 2016: Kratek priročnik znakovnega jezika (Breaking the silence). Maribor: Univerzitetna založba Univerze. Hachmeister, J. E., 2003: An Abbreviated History of the Ear: From Renaissance to Present. Yale Journal of Biology and Medicine, 76: 81-86. Hutchins, M., Evans, V. A., Garrison, R. W., Schlager, N. (uredniki), 2003: Grzimek’s Animal Life Encyclopedia, 2nd edition. Volume 3, Insects. Farmington Hills, Michigan: Gale Group. Martinčič, Š. D., 2010: Histologija: Univerzitetni učbenik. Maribor: Medicinska fakulteta. Probst, R., 2017: Basic Otorhinolaryngology A Step-by- Step Learning Guide. Stuttgart: Thieme. Ronneberg, A., 2005: The book of symbols: reflection on archetypal images. Köln: TASCHEN GmbH. Stoner-Duncan, B., Streicker, D. G., Tedeschi, C. M., 2014: Vampire Bats and Rabies: Toward an Ecological Solution to a Public Health Problem. PLoS Neglected Tropical Diseases, 8, e2867, doi:10.1371/journal. pntd.0002867. Spletni naslovi http://oto2.wustl.edu/cochlea/intro1.htm>. Anatomija notranjega ušesa (ANGL.). http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/hrup>. Priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede hrupa. http://journals.plos.org/plosbiology/article?id=10.1371/ journal.pbio.0030137. Zanimiv članek o zaznavanju našega okolja. Popravek V prejšnji številki Proteusa je bila v prispevku Andreje Stušek Kaj pojmujemo kot altruizem? na strani 10 objavljena fotografija »čebele delavke na sončnici«, vendar na njej ni čebela, ampak muha trepetavka. Za razlago smo poprosili Andreja Gogalo, ki se je prijazno odzval s sledečim kratkim besedilom: Muhe trepetavke (družina Syrphidae) mnogi zamenjajo za čebele ali ose in tako se pogosto pomotoma znajdejo tudi v objavah, katerih avtorji niso entomologi. Še posebno, ker so na cvetovih ponavadi bolj mirne kot čebele, ki se jim mudi z nabiranjem hrane za svoj zarod, zato jih je lažje fotografirati. Mnoge vrste trepetavk so po barvah in vzorcih močno podob- ne čebelam, čmrljem, osam ali celo sršenom. Podobnost jim je koristna, saj se zmotijo tudi plenilci in jih pustijo pri miru. Njihove vzornice se lahko branijo z želom, kar varuje tudi posnemovalce. Podobnost ranljivih vrst nevarnim vzornicam imenujemo Batesova mimikrija. Trepetavke ravno tako obiskujejo cvetove, a le za lastno prehrano. Kljub temu so opraše- valke, pomembne predvsem v hladnem vremenu, na primer v gorah, kjer je čebel manj. Od kožekrilcev (red Hymenoptera), kamor uvrščamo ose in čebele, se trepetavke, ki so pred- stavnice reda dvokrilcev (Diptera), ločijo po enem samem paru kril. Drugi par je ohranjen le s štrclji, ki jim pravimo haltere. Poleg tega imajo zelo kratke tipalke in večje oči. Med opazovanjem v naravi lahko trepetavke prepoznamo tudi po značilnem upogibanju zadka navzdol in navzgor. Ne gradijo gnezd, temveč imajo prosto živeče ličinke, ki se prehranju- jejo z organskimi ostanki ali lovijo listne uši. Med njimi tudi ni razvito družbeno življenje, kakršno poznamo pri nekaterih čebelah in osah. 88 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 89Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina priporočajo, saj se lahko zaradi nepravilne uporabe maslo potisne še globlje v uho, kar privede včasih celo do preluknjanja bobniča. V srednjem ušesu lahko pride do vnetja (akutnega ali kroničnega). Zelo pogosto se ob navadnem virusnem prehladu pojavijo tudi težave s sluhom. Razlog temu je lahko vnetje sluznice žrela in sluznice Evstahije- ve cevi. Zamašitev preprečuje prezračevanje srednjega ušesa in to posledično privede do občutka zamašenosti in slabšega sluha. Prav tako lahko ob dalj časa trajajočem prehladu pride do hkratne bakterijske okužbe sre- dnjega ušesa. Ob vnetju je bobnič po navadi pordel, vnet in izbočen. V tem primeru je potreben antibiotik, ob poslabšanju ali ob ponavljajočih se vnetjih pa obisk pri otori- nolaringologu. Možni vzroki težav v sre- dnjem ušesu so tudi otoskleroza in poškod- be koščic. Za senzorinevralni tip naglušnosti je značil- na poškodba notranjega ušesa. V notranjem ušesu pride do poškodb lasnih celic zaradi hrupa, zdravil (nekaterih antibiotikov), pa tudi zaradi okužbe ali težav z endolim- fo (Menierova bolezen). Vzrok Menierove bolezni je neznan. Težave nastanejo zaradi zvišanega pritiska v endolimfatičnem obmo- čju, ki povzroča motnje sluha in ravnotežja, zvonenje v ušesih in vrtoglavico. Napadi se pojavijo nenadoma in trajajo od nekaj mi- nut do več dni, nato pa postopno izzveni- jo. Blažje oblike lahko zdravimo z zdravili proti vrtoglavici (na primer antihistaminiki). Priporočljivo je tudi zmanjšanje vnosa soli. Pri težjih oblikah lahko uporabimo kirur- ško zdravljenje (drenažo endolimfatične vrečke). Vzrok za nastanek senzorinevralne naglušnosti je lahko prizadeto prevajanje po slušnem živcu. Nastane zaradi poškodbe v sklopu zloma lobanje, okužbe notranjega ušesa ali pri avtoimunih boleznih in tumor- ju omenjenega živca. V sklop senzorinevral- nega tipa naglušnosti sodi tudi starostna izguba sluha ali presbyacusis (presbys, staro; akousis, sluh). Zanjo je značilna simetrič- na, ireverzibilna, napredujoča izguba sluha zaradi starostne degeneracije membranskih struktur polža in živčnih celic. Izguba sluha je najbolj značilna pri višjih frekvencah. Po- gosti simptomi so težje razumevanje govora, potreba po večanju glasnosti na televiziji, radiu in drugih glasbenih napravah, težave z uporabo telefona, izguba občutka smeri izvora zvoka. Zdravljenje temelji na lajšanju simptomov s slušnimi pripomočki. Slovarček: Eholokacija. Oddajanje zvočnih valov in sprejemanje njihovih odmevov. Endolimfa. Tekočina, ki napolnjuje mem- branski labirint v notranjem ušesu. Evstahijeva cev. Komunikacija med zgor- njim (nosnim) delom žrela in srednjim uše- som. Služi izravnavanju zračnega pritiska in se odpre ob požiranju sline. Menierova bolezen. Bolezen z večinoma neznanimi vzroki. Zanj je značilna trojica simptomov: vrtoglavica, izguba sluha in pi- skanje v ušesih. Perilimfa. Tekočina, ki napolnjuje prostor med koščenim in membranskim labirin- tom v notranjem ušesu. Polž (kohlea). Del koščenega labirinta no- tranjega ušesa v obliki polževe hišice, v ka- terem je kohlearni duktus obdan s perilim- fo. Presbyacusis. Starostna izguba sluha, ki nastane zaradi degeneracije dlačnih celic in živcev. Slušne koščice. Tri koščice, ki so zara- di  svoje oblike dobila imena kladivce, na- kovalce in stremence. Omogočajo prenos vibracij bobniča do ovalnega okenca. Slike: uporabljeno slikovno gradivo je lastno ali pod licenco z dovoljenjem za ponovno uporabo s spreminjanjem. Literatura: Bevc,.S., in sod., 2016: Kratek priročnik znakovnega jezika (Breaking the silence). Maribor: Univerzitetna založba Univerze. Hachmeister, J. E., 2003: An Abbreviated History of the Ear: From Renaissance to Present. Yale Journal of Biology and Medicine, 76: 81-86. Hutchins, M., Evans, V. A., Garrison, R. W., Schlager, N. (uredniki), 2003: Grzimek’s Animal Life Encyclopedia, 2nd edition. Volume 3, Insects. Farmington Hills, Michigan: Gale Group. Martinčič, Š. D., 2010: Histologija: Univerzitetni učbenik. Maribor: Medicinska fakulteta. Probst, R., 2017: Basic Otorhinolaryngology A Step-by- Step Learning Guide. Stuttgart: Thieme. Ronneberg, A., 2005: The book of symbols: reflection on archetypal images. Köln: TASCHEN GmbH. Stoner-Duncan, B., Streicker, D. G., Tedeschi, C. M., 2014: Vampire Bats and Rabies: Toward an Ecological Solution to a Public Health Problem. PLoS Neglected Tropical Diseases, 8, e2867, doi:10.1371/journal. pntd.0002867. Spletni naslovi http://oto2.wustl.edu/cochlea/intro1.htm>. Anatomija notranjega ušesa (ANGL.). http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/hrup>. Priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede hrupa. http://journals.plos.org/plosbiology/article?id=10.1371/ journal.pbio.0030137. Zanimiv članek o zaznavanju našega okolja. Popravek V prejšnji številki Proteusa je bila v prispevku Andreje Stušek Kaj pojmujemo kot altruizem? na strani 10 objavljena fotografija »čebele delavke na sončnici«, vendar na njej ni čebela, ampak muha trepetavka. Za razlago smo poprosili Andreja Gogalo, ki se je prijazno odzval s sledečim kratkim besedilom: Muhe trepetavke (družina Syrphidae) mnogi zamenjajo za čebele ali ose in tako se pogosto pomotoma znajdejo tudi v objavah, katerih avtorji niso entomologi. Še posebno, ker so na cvetovih ponavadi bolj mirne kot čebele, ki se jim mudi z nabiranjem hrane za svoj zarod, zato jih je lažje fotografirati. Mnoge vrste trepetavk so po barvah in vzorcih močno podob- ne čebelam, čmrljem, osam ali celo sršenom. Podobnost jim je koristna, saj se zmotijo tudi plenilci in jih pustijo pri miru. Njihove vzornice se lahko branijo z želom, kar varuje tudi posnemovalce. Podobnost ranljivih vrst nevarnim vzornicam imenujemo Batesova mimikrija. Trepetavke ravno tako obiskujejo cvetove, a le za lastno prehrano. Kljub temu so opraše- valke, pomembne predvsem v hladnem vremenu, na primer v gorah, kjer je čebel manj. Od kožekrilcev (red Hymenoptera), kamor uvrščamo ose in čebele, se trepetavke, ki so pred- stavnice reda dvokrilcev (Diptera), ločijo po enem samem paru kril. Drugi par je ohranjen le s štrclji, ki jim pravimo haltere. Poleg tega imajo zelo kratke tipalke in večje oči. Med opazovanjem v naravi lahko trepetavke prepoznamo tudi po značilnem upogibanju zadka navzdol in navzgor. Ne gradijo gnezd, temveč imajo prosto živeče ličinke, ki se prehranju- jejo z organskimi ostanki ali lovijo listne uši. Med njimi tudi ni razvito družbeno življenje, kakršno poznamo pri nekaterih čebelah in osah. 90 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 91Prevelika črna luknja • Naše neboNaše nebo • Prevelika črna luknja V astronomiji so odkritja, ki se nanašajo na črne luknje in temno snov, vedno med naj- zanimivejšimi. To je še posebej res, kadar astronomi odkrijejo nekaj popolnoma nepri- čakovanega. Tako odkritje je pred nedavnim uspelo skupini astronomov, ki je opazovala, kako se gibljejo zvezde v majhni galaksiji Leo I v ozvezdju Leva. Ugotovili so, da se v njenem središču nahaja orjaška črna luknja, ki je po masi podobna orjaški črni luknji v središču naše Galaksije. Odkritje je astrono- me popolnoma presenetilo, saj je črna luknja mnogo prevelika in v takšni galaksiji ne bi smela obstajati. Svoje rezultate so objavili 5. novembra leta 2021 v reviji The Astronomical Journal. Astronomi lahko z opazovanjem gibanja zvezd v galaksijah sklepajo, kakšna je po- razdelitev mase v opazovani galaksiji. Ko so to prvič poskušali izmeriti, so prišli do ugo- tovitve, da se zvezde v galaksijah gibljejo s hitrostmi, ki niso ustrezale masni porazde- litvi vidne snovi (se pravi zvezd in plina). Ugotovili so, da mora v vesolju obstajati tudi neka snov, ki ima maso, a je ne mo- remo videti. Tako je nastala predpostavka o obstoju temne snovi. Kaj je ta temna snov, še danes le ugibamo, vemo le to, da mora obstajati. Med najbolj zanimivi galaksijami za opa- zovanje temne snovi so pritlikave sferične galaksije (»dwarf spheroidal« ali okrajšano dSph). To so majhne galaksije s sferično po- razdelitvijo zvezd, ki so zelo podobne elip- tičnim galaksijam, le da je za njih značilno, da imajo majhen izsev. Zato jih je težko odkriti in opazovati. Ko tako galaksijo naj- dejo, ji dajo oznako glede na to, v katerem ozvezdju se nahaja, ter zaporedno rimsko številko, če je v ozvezdju več takšnih ga- laksij. Pritlikave sferične galaksije so zelo podobne tudi večjim globularnim zvezdnim kopicam in prav vsebnost temne snovi je ti- sta, ki jih med seboj loči. Pritlikave sferične galaksije vsebujejo bistveno več temne snovi kot zvezdne kopice. Druga pomembna raz- lika je, da kopice vsebujejo zvezde približno enake starosti, sferične galaksije pa so imele več epizod nastanka zvezd in tako vsebujejo zvezde različnih populacij, se pravi starosti. Med pritlikavimi sferičnimi galaksijami je Leo I še posebej zanimiva in velikokrat opazovana. Leo I je med vsemi znanimi pritlikavimi sferičnimi galaksijami od naše Galaksije najbolj oddaljena in obstaja celo možnost, da ni gravitacijsko vezana na našo Galaksijo. V zgodovini opazovanj je astro- nomom večkrat predstavljala uganko, saj se ni obnašala kot značilne galaksije njenega Prevelika črna luknja Mirko Kokole Posnetek pritlikave sferične galaksije Leo I in Regula v ozvezdju Leva. Galaksijo Leo I so odkrili razmeroma pozno, saj njeno opazovanje zelo moti Regul, ki je ena od svetlejših zvezd na nebu. Foto: Wikipedia. Nebo v januarju. Datum: 15. 1. 2022. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. 90 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 91Prevelika črna luknja • Naše neboNaše nebo • Prevelika črna luknja V astronomiji so odkritja, ki se nanašajo na črne luknje in temno snov, vedno med naj- zanimivejšimi. To je še posebej res, kadar astronomi odkrijejo nekaj popolnoma nepri- čakovanega. Tako odkritje je pred nedavnim uspelo skupini astronomov, ki je opazovala, kako se gibljejo zvezde v majhni galaksiji Leo I v ozvezdju Leva. Ugotovili so, da se v njenem središču nahaja orjaška črna luknja, ki je po masi podobna orjaški črni luknji v središču naše Galaksije. Odkritje je astrono- me popolnoma presenetilo, saj je črna luknja mnogo prevelika in v takšni galaksiji ne bi smela obstajati. Svoje rezultate so objavili 5. novembra leta 2021 v reviji The Astronomical Journal. Astronomi lahko z opazovanjem gibanja zvezd v galaksijah sklepajo, kakšna je po- razdelitev mase v opazovani galaksiji. Ko so to prvič poskušali izmeriti, so prišli do ugo- tovitve, da se zvezde v galaksijah gibljejo s hitrostmi, ki niso ustrezale masni porazde- litvi vidne snovi (se pravi zvezd in plina). Ugotovili so, da mora v vesolju obstajati tudi neka snov, ki ima maso, a je ne mo- remo videti. Tako je nastala predpostavka o obstoju temne snovi. Kaj je ta temna snov, še danes le ugibamo, vemo le to, da mora obstajati. Med najbolj zanimivi galaksijami za opa- zovanje temne snovi so pritlikave sferične galaksije (»dwarf spheroidal« ali okrajšano dSph). To so majhne galaksije s sferično po- razdelitvijo zvezd, ki so zelo podobne elip- tičnim galaksijam, le da je za njih značilno, da imajo majhen izsev. Zato jih je težko odkriti in opazovati. Ko tako galaksijo naj- dejo, ji dajo oznako glede na to, v katerem ozvezdju se nahaja, ter zaporedno rimsko številko, če je v ozvezdju več takšnih ga- laksij. Pritlikave sferične galaksije so zelo podobne tudi večjim globularnim zvezdnim kopicam in prav vsebnost temne snovi je ti- sta, ki jih med seboj loči. Pritlikave sferične galaksije vsebujejo bistveno več temne snovi kot zvezdne kopice. Druga pomembna raz- lika je, da kopice vsebujejo zvezde približno enake starosti, sferične galaksije pa so imele več epizod nastanka zvezd in tako vsebujejo zvezde različnih populacij, se pravi starosti. Med pritlikavimi sferičnimi galaksijami je Leo I še posebej zanimiva in velikokrat opazovana. Leo I je med vsemi znanimi pritlikavimi sferičnimi galaksijami od naše Galaksije najbolj oddaljena in obstaja celo možnost, da ni gravitacijsko vezana na našo Galaksijo. V zgodovini opazovanj je astro- nomom večkrat predstavljala uganko, saj se ni obnašala kot značilne galaksije njenega Prevelika črna luknja Mirko Kokole Posnetek pritlikave sferične galaksije Leo I in Regula v ozvezdju Leva. Galaksijo Leo I so odkrili razmeroma pozno, saj njeno opazovanje zelo moti Regul, ki je ena od svetlejših zvezd na nebu. Foto: Wikipedia. Nebo v januarju. Datum: 15. 1. 2022. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. 92 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021Naše nebo • Prevelika črna luknja tipa. A tokratno odkritje je še posebej pre- senetljivo, saj si ga na noben način ne mo- remo razložiti. Med opazovanji, s katerim so poskušali ugotoviti, kako je porazdeljena temna snov v galaksiji Leo I, so prišli do zaključka, da je vsebnost temne snovi manjša od pričako- vane in da je njeno količino zelo težko na- tančno ugotoviti. Računski modeli so kazali izjemno raznolike rezultate, kar pomeni, da je vsebnost temne snovi težko določiti z znanimi podatki. Ti isti računski modeli pa so tudi pokazali, da z veliko verjetnostjo v središču galaksije obstaja črna luknja. Ta črna luknja ni le velika, ampak je orjaška in ima maso, primerljivo z maso črne luknje v središču naše galaksije. Tako velika črna lu- knja v tako majhni galaksiji preprosto ne bi smela obstajati. Astronomom ni poznan no- ben proces, ki bi pripeljal do nastanka tako velike črne luknje v tako majhni in pritlika- vi sferični galaksiji. Tako je njen nastanek popolna uganka. Ali je ta črna luknja velikanka v galaksi- ji Leo I le statistično naključje ali pa se v ozadju skrivajo neznani procesi pri nastan- ku orjaških črnih lukenj, bodo pokazali le čas in dodatna opazovanja. Vsekakor je to odkritje velik opomin, da je vesolje resnič- no zelo skrivnostno in da nikakor še nismo razvozlali vseh njegovih ugank. ČLANSKI PROGRAM PRIRODOSLOVNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE V LETU 2021/22 Spoštovane članice in člani društva! Obveščamo vas o programu Prirodoslovnega društva Slovenije za društveno leto 2021/2022. Naravoslovna predavanja bodo do nadaljnjega še naprej potekala prek spleta. • 16. novembra 2021 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Špele Borko: Pot skozi goro. • 21. decembra 2021 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Damjana Vinka: Pisani svet kačjih pastirjev Slovenije pred 30. obletnico Slovenskega odonatološkega društva. • 18. januarja 2022 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Roka Brajkovića: Geologija v šoli. • 15. februarja 2022 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Roka Šturma: Prisluškovanje skrivnostnim pogovorom žuželk. • 15. marca 2022 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Petra Skoberneta: Spomenica in Prirodoslovno društvo Slovenije. • 19. aprila 2022 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Matevža Novaka: Kamnita streha – apnenec kot skupni imenovalec kulturne krajine vzdolž vzhodne jadranske obale. • Junija ali septembra 2022: naravoslovna ekskurzija Radovana Komela: Zgornja in srednja Kolpa. Člani društva boste o vsaki aktivnosti obveščeni sproti preko e-pošte, strani Facebook Prirodoslovno društvo Slovenije ter Instagram profila prirodoslovnodrustvo. Vabljeni, da se nam pridružite! Članski program • Društvene vesti 92 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021Naše nebo • Prevelika črna luknja tipa. A tokratno odkritje je še posebej pre- senetljivo, saj si ga na noben način ne mo- remo razložiti. Med opazovanji, s katerim so poskušali ugotoviti, kako je porazdeljena temna snov v galaksiji Leo I, so prišli do zaključka, da je vsebnost temne snovi manjša od pričako- vane in da je njeno količino zelo težko na- tančno ugotoviti. Računski modeli so kazali izjemno raznolike rezultate, kar pomeni, da je vsebnost temne snovi težko določiti z znanimi podatki. Ti isti računski modeli pa so tudi pokazali, da z veliko verjetnostjo v središču galaksije obstaja črna luknja. Ta črna luknja ni le velika, ampak je orjaška in ima maso, primerljivo z maso črne luknje v središču naše galaksije. Tako velika črna lu- knja v tako majhni galaksiji preprosto ne bi smela obstajati. Astronomom ni poznan no- ben proces, ki bi pripeljal do nastanka tako velike črne luknje v tako majhni in pritlika- vi sferični galaksiji. Tako je njen nastanek popolna uganka. Ali je ta črna luknja velikanka v galaksi- ji Leo I le statistično naključje ali pa se v ozadju skrivajo neznani procesi pri nastan- ku orjaških črnih lukenj, bodo pokazali le čas in dodatna opazovanja. Vsekakor je to odkritje velik opomin, da je vesolje resnič- no zelo skrivnostno in da nikakor še nismo razvozlali vseh njegovih ugank. ČLANSKI PROGRAM PRIRODOSLOVNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE V LETU 2021/22 Spoštovane članice in člani društva! Obveščamo vas o programu Prirodoslovnega društva Slovenije za društveno leto 2021/2022. Naravoslovna predavanja bodo do nadaljnjega še naprej potekala prek spleta. • 16. novembra 2021 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Špele Borko: Pot skozi goro. • 21. decembra 2021 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Damjana Vinka: Pisani svet kačjih pastirjev Slovenije pred 30. obletnico Slovenskega odonatološkega društva. • 18. januarja 2022 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Roka Brajkovića: Geologija v šoli. • 15. februarja 2022 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Roka Šturma: Prisluškovanje skrivnostnim pogovorom žuželk. • 15. marca 2022 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Petra Skoberneta: Spomenica in Prirodoslovno društvo Slovenije. • 19. aprila 2022 ob 19. uri: naravoslovno predavanje Matevža Novaka: Kamnita streha – apnenec kot skupni imenovalec kulturne krajine vzdolž vzhodne jadranske obale. • Junija ali septembra 2022: naravoslovna ekskurzija Radovana Komela: Zgornja in srednja Kolpa. Člani društva boste o vsaki aktivnosti obveščeni sproti preko e-pošte, strani Facebook Prirodoslovno društvo Slovenije ter Instagram profila prirodoslovnodrustvo. Vabljeni, da se nam pridružite! Članski program • Društvene vesti Pripravljamo tematsko številko Proteusa o Halozah – večini Slovencem slabo poznano izrazito gričevnato pokrajino z dobro ohranjeno mozaično kulturno krajino južno od Ptuja. Z njo želimo našim bralkam in bralcem predstaviti naravno in kulturno dediščino tega slabo poznanega območja ter jih povabiti k spoznavanju in odkrivanju tega skritega kotička Slovenije tudi v živo. Grad Borl. Foto: Srečko Štajnbaher. Pripravljamo tematsko številko Proteusa o Halozah – večini Slovencem slabo poznano izrazito gričevnato pokrajino z dobro ohranjeno mozaično kulturno krajino južno od Ptuja. Z njo želimo našim bralkam in bralcem predstaviti naravno in kulturno dediščino tega slabo poznanega območja ter jih povabiti k spoznavanju in odkrivanju tega skritega kotička Slovenije tudi v živo. Grad Borl. Foto: Srečko Štajnbaher. Kozača. Foto: Milan Vogrin.