p L Mostnina platana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 13. kos. V LJUBLJANI, dne 15. februarja 1983. Letnik IV. VSEBINA: 87. Zakon o pogodbi o ureditvi plačevanja iz blagovnega prometa in po drugih obveznostih med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško. 88. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o dovoljevanju olajšav gozdni industriji zaradi krize. 89. Naredba o manipulacijskih taksah za izdajanje dovolil za provoz živine, perutnine in mesa. BO. Pravilnik o terenskem delu uradnikov in uslužbencev ministrstva za poljedelstvo. 91. Pravilnik o navodilih in pojasnilih za izvrševanje zakona o zdravstvenih zadrugah. (Dopolnitev.) 92. Pravilnik o izpremembah in dopolnitvah pravilnika o nošenju službene obleke za šumarske drž. uslužbence. 93. Izprememba v pravilniku k Čl. 14. zakona o neposrednih davkih. Vsi p. t. interesenti se naprošajo, da kličejo v zadevah uredništva »Službeni list« tel. štev. 25-66, v zadevah upravništva pa tel. štev. 30-69. Zakoni in kraljevske uredbe. 87. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana 7. ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji VI. redni seji, ki jo je imela ,dne 14. novembra 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji VI. redni seji, ki jo je imel dne 18. novembra 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili iin proglašamo 94. Službena potovanja advokatskih pripravnikov v sodni praksi. 95. Odločba o posredovanju dela. 96. Razpis o postopku zoper uvoznike, ki uživajo ugodnosti, zaradi neredne voditve knjig o blagu, uvoženem po ugodnostih. 97. Razpisa. — Odločba o izpremembi opazke za št. 24. uvozne carinske tarife. — Odločba o ukinitvi in o znižbi uvozne carine na turist, propagandni material. 98. Pojasnilo k tretjemu odstavku člena 97. zakona o državnem računovodstvu. 99. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. 100. Odločba obče seje državnega sveta. št. 37.624/32. 101. Razne objave iz »Službenih novin«. zakon o pogodbi o ureditvi plačevanja iz blagovnega prometa in po drugih obveznostih, sklenjeni v Pragi dne 8. junija 1932. med kraljevino Jugoslavijo in republiko češkoslovaško,* ki se glasi: § 1. Odobruje se in dobiva zakonsko moč pogodba o ureditvi plačevanja iz blagovnega prometa in po drugih obveznostih, sklenjena v Pragi dne 8. junija 1932., ki se glasi v izvirniku in prevodu: POGODBA, sklenjena med vlado kraljevine Jugoslavijo in vlado republike češkoslovaške o ureditvi plačevanja iz blagovnega prometa in po drugih obveznostih med občina državama. Člen 1. Vlada kraljevine Jugoslavije in vlada republike Češkoslovaške sta sklenili zaradi ureditve plačevanja terjatev iz blagovnega prometa in terjatev iz drugih naslovov to-le pogodbo. Člen 2. Plačevanje omenjenih vzajemnih terjatev se vrši preko zbiralnih računov, t. j. preko zbiralnega računa * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. januarja 1932 , št. 10/111/17. Primerjaj »Službeni list« št. 499/57 iz 1. 1932. Narodne banke kraljevine Jugoslavije, ki se vodri pri Zemski banki v Pragi, in preko zbiralnega računa Češkoslovaške narodne banke, ki se vodi pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Oba računa se vodita v češkoslovaških kronah; zaradi preračunjanja terjatev, ki se glase na dinarje, v češkoslovaške krone je vzeti za osnovo zaokroženo valutno pariteto teh valut: 100 Din je 59-444 Kč, 100 Kč je 168-226 Din. Terjatve, ki se glase na drugo valuto, se obračunijo v češkoslovaških kronah tudi po zakonski valutni pariteti; če so to ne-stabilizirane valute, po borznem tečaju v Curihu na poslednji dan pred vplačilom dotične terjatve na zbiralni račun. Clen 3. Če se izpremene paritetni tečaji, ki so osnova za obračunjanje na zbiralnih računih, se plačila na zbiralne račune z obeh strani ustavijo, dokler se ne doseže sporazum o potrebnih izpremembah te pogodbe; pri tem se morajo izvršiti izplačila dotlej na zbiralne račune izvršenih vplačil še v smislu te pogodbe. Člen 4. Jugoslovanski dolžniki vplačujejo terjatve češkoslovaških upnikov za uvoženo blago na zbiralni račun. Češkoslovaške narodne banke pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije v korist češkoslovaških upnikov. Češkoslovaški dolžniki vplačujejo terjatve jugoslovanskih upnikov za blago, izvoženo iz Jugoslavije, na zbiralni račun Narodne banke kraljevine Jugoslavije, ki se vodi pri Zemski banki v Pragi v korist jugoslovanskih upnikov. Pri tem ni razlike, ali je nastala terjatev, preden je stopila ta pogodba v veljavo. Člen 5. Narodna banka kraljevine Jugoslavije in Zemska banka v Pragi se obveščata vzajemno o izvršenem vplačilu s prošnjo, naj se izplača dotičnemu upniku. Izplačila se vrše načeloma po kronološkem redu nalogov za izplačilo. Narodni banki si pridržujeta pravico, sporazumeti se v izrednih primerih o izplačilu nekaterih terjatev zunaj vrste. Upnik ima pravico zahtevati takoj izplačilo ustreznih vsot, t. j. izvršitev nalogov za izplačilo samč, če izkazuje zbiralni račun imetje; drugače se izvrši plačilo šele, ko se opravijo nova vplačila. Dolžniki niso oproščeni svojih obveznosti že v trenutku, ko so vplačali denar na zbiralni račun, ampak šele v trenutku, ko je upnik plačilo svoje terjatve prejel. Člen 6. Obe narodni banki se sporazumeta o tem, katere druge vrste obveznosti naj se poravnajo po kliringu v smislu člena 2. Člen 7. Narodni banki se sporazumeta za vsak primer posebej o tem, da se dovoli direktno obračunjanje in plačevanje med jugoslovanskimi in Češkoslovaškimi izvozniki in uvozniki na osnovi vzajemnih poslov. Člen 8. Obe narodni banki ukreneta vse, da se ne bodo delale težave in da se izplačevanje dospelih terjatev na zbiralne račune ne bo zavlačevalo. Člen 9. Izravnava salda, ki bi preostal po izteku pogodbe, je prepuščena poznejšemu sporazumu. Če se ne doseže sporazum o izravnavi salda v 15 dneh po izteku pogodbe, se poravna saldo z nadaljnjim plačevanjem tako, kakor je navedeno v členu 4. pogodbe, na zbiralni račun, ki naj omenjeni saldo pokrije. Člen 10. Če bodo razmere to zahtevale, se uvedejo na željo ene ali druge stranke še za trajanja pogodbe pogajanja o prilagoditvi pogodbe izpremenjenim razmeram. Člen 11. Pogodba stopi v veljavo dne 22. junija 1932. in velja tri mesece; odpove se pa lahko 15 dni pred iztekom veljavnosti. Če se ne odpove, se podaljša njena veljavnost avtomatično vedno za mesec dni. V Pragi, dne 8. junija 1932. Za vlado Za vlado kraljevine Jugoslavije republike Češkoslovaške I. J. Bailony s. r. dr. Friedmann s. r. Pov. br. 259/32. Verbalna nota. Poslaništvo kraljevine Jugoslavije si usoja obvestiti ministrstvo za zunanje posle republike Češkoslovaške, da je vlada kraljevine Jugoslavije odobrila pogodbo, sklenjeno dne 8. junija 1932. v Pragi o ureditvi plačevanja iz blagovnega prometa in po drugih obveznostih med republiko Češkoslovaško in kraljevino Jugoslavijo. Kraljevsko poslaništvo porablja tudi to priliko, da ponovi češkoslovaškemu ministrstvu za zunanje posle zagotovitev svojega najodličnejšega spoštovanja. V Pragi, dne 14. junija 1932. Ministrstvu za zunanje posle republike Češkoslovaške v Pragi. Št. 74.128/IV—3/32. Verbalna nota. i Ministrstvo za zunanje posle potrjuje prejem verbalne note Pov. br. 259/32 z dne 14. junija 1932., s katero mu je izvolilo sporočiti poslaništvo kraljevine Jugoslavije to-le: »Poslaništvo kraljevine Jugoslavije si usoja obvestiti ministrstvo za zunanje posle republike Češkoslovaške, da je vlada kraljevine Jugoslavije odobrila pogodbo, sklenjeno dne 8. junija 1932. v Pragi o ureditvi plačevanja iz blagovnega prometa in po drugih obveznostih med obema državama. Kraljevsko poslaništvo porablja tudi to priliko, da ponovi Češkoslovaškemu ministrstvu za zunanje posle zagotovitev svojega najodličnejšega spoštovanja.« Zah valj ujč se za to obvestilo si usoja ministrstvo za zunanje posle sporočiti cenjenemu poslaništvu, da je tudi vlada republike Češkoslovaške sprejela zgoraj omenjeno pogodbo. Ministrstvo za zunanje pcsle porablja to priliko, da zagotovi poslaništvo kraljevine Jugoslavije svojega najodličnejšega spoštovanja. V Pragi, dne 17. junija 1932. Cenjenemu poslaništvu kraljevine Jugoslavije v Pragi. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi, kakor je to določeno v členu 11. omenjenega zapisnika. Priporočamo našemu ministru pravde, naj razglasi ta zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj.se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 28. decembra 1932. Aleksander s. r. Minister za trgovino in industrijo Predsednik ministrskega dr. 1. Šumenkovič s. r. sveta Minister za zunanje posle dr. 11. Srškič s. r. B. D. Jevtič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde (Sledijo podpisi vseh Bož. Ž. Maksimovič s. r. ostalih ministrov.) 88. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji XIX. redni seji, ki jo je imela dne 16. decembra 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji XIII. redni seji, ki jo je imel dne 20. decembra 1932., sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o dovoljevanju olajšav gozdni industriji zaradi krize z dne 23. julija 1931.,* ki se giisi: § 1. 1. Odredbe zakona o dovoljevanju olajšav gozdni industriji zaradi krize z dne 23. julija 1931.** v § 1. veljajo * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. februarja 1933., št. 27/IX/75. ** »Službeni list« št. 309/49 iz 1. 1931. tudi za preliminar za poslovno leto 1932./1933., odnosno za leto 1933. 2. V točki 2. § 1. zakona o dovoljevanju olajšav gozdni industriji zaradi krize z dne 23. julija 1932. se za besedo: »deloma« doda »do 50°/o«. 3. V § 5. tega zakona se dodaja nov, drugi odstavek, ki se glasi: »S tem zakonom se ne morejo koristiti podjetja, ki so ustavila poslovanje za več ko leto dni, in se pooblašča minister za šume in rudnike, da razkine s podjetji te vrste dolgoročne pogodbe«. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 31. decembra 1932. Aleksander s. r. Minister za šume in rudnike P. Matica s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r. Predsednik ministrskega sveta dr. M. Srškič s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 89. Naredba o manipulacijskih taksah za izdajanje dovolil za provoz živine, perutnine in mesa.* Na osnovi odločbe ministrskega sveta št. 19.631/IV z dne 21. aprila 1932. odrejam, da se pobirajo za administrativne stroške, ko se daje dovolilo za provoz živine in mesa preko ozemlja kraljevine Jugoslavije, od pro-voznikov naslednje takse: a) za živino od glave.....................5 Din b) za drobnico od glave ..... 2 Din c) za en vagon perutnine................50 Din č) za en vagon mesa......................50 Din To takso morajo vplačati provozniki prej, nego zaprosijo za provozno dovolitev. Takse se vplačujejo pri Privilegirani agrarni banki v Beogradu v korist »Državnega fonda za zatiranje živalskih kužnih bolezni«.** Vplačilo se vrši s čekom, poštno nakaznico ali po kakšni banki. Prošnji za provozno dovolilo mora priložiti * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. januarja 1933., št. 21/VIII/62. ** »Uradni list« št. 287/80 iz 1. 1928. (zakon) in št. 299/72 iz 1. 1929. (pravilnik). provoznik priznamco Privilegirane agrarne banke o vplačani taksi. Vplačana taksa se preko Privilegirane agrarne banke vrne, če se prosilcu provozno dovolilo ne izda. Če se provozno dovolilo iz kakršnegakoli razloga ne ukoristi, se vplačana taksa ne vrne. Navodila, kako je treba predlagati prošnje za provoz živine, daje veterinarski oddelek ministrstva za poljedelstvo. Naredba velja od dne razglasitve v »Službenih no-vinah«. V Beogradu, dne 17. januarja 1933.; št. 19.631/1 V-1932. Minister za poljedelstvo Juraj Dcmetrovič s. r. — 90. Na osnovi odstavka (3) člena 6. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev št. 84.600/1 z dne 12. decembra 1931., ki je objavljena v »Službenih novinah« št. 306/C z dne 30. decembra 1931., in sporazumno z gospodom ministrom za finance predpisujem ta-le pravilnik o terenskem delu uradnikov in uslužbencev ministrstva za poljedelstvo.* Člen 1. Za terensko delo po odstavku (3) člena 6. uredbe št. 84.600/1—1931.** se smatra delo, ki ga opravljajo uslužbenci ministrstva za poljedelstvo na terenu zunaj stalnega službenega kraja po poslih snemanja, merjenja, bonitiranja, parcelacij, komasacije in delitve obinejenega agrarnega zemljišča, primerjanja tapij na mestu samem, postavljanja naselij (gradnja hiš, cest, vodnjakov, kanalov in dr.), ugotavljanja objektov in subjektov agrarne reforme, strokovnega terenskega nadzora za pripravo, začetek in dovršitev takih terenskih del. kakor tudi vseh tistih del, ki se morajo po svojem značaju in važnosti opravljati v pisarni na terenu samem pred začetkom del, med temi deli ali po njihovi dovršitvi (kakor n. pr. sestava proračunov po posnet'h in na terenu pridobljenih ostalih podatkih, voditev dnevnika in gradbenih knjig, sestava obračuna-plačil-nih spiskov, izplačilo delavcev pri režijskih delih in drugi računsko-tehniški pisarniški posli, ki so združeni s strokovno upravo, nadzorom in izvrševanjem teh del na terenu) kakor tudi delo za odvračanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni po zakonu o zatiranju živalskih kužnih bolezni, cepljenja živine, kastracije žrebcev in bikov in pregleda živine, preden se žene na skupno pašo, kakor tudi nakupa plemenske živine. Uslužbencem, ki opravljajo tako delo. se računi.jo po odstavku (3) člena 6. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev štev. 84.600/1 z dne 12. decembra 1931. popolne dnevnice za prvih 10 dni dela. ki so jih dejansko prebili na * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. januarja 1933. št. 19'VI/55. ** »Službeni list« št. 46/4 iz 1. 1932. terenu, ne vštevši čas, ki so ga prebili na potovanju iz službenega kraja do kraja terenskega dela in obratno. Člen 2. Ta pravilnik stopi v veljavo in moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 12. januarja 1933.; št. 61/1. Minister za poljedelstvo Juraj Dcmetrovič s. r. 91. Pravilnik o navodilih in pojasnilih za izvrševanje zakona o zdravstvenih zadrugah.* (Dopolnitev.) G. minister za socialno politiko in narodno zdravje je odredil z odločbo z dne 18. januarja 1933., S. br. 823, da se izpremene izpremembe in dopolnitve v pravilniku o navodilih in pojasnilih za izvrševanje zakona o zdravstvenih zadrugah** tako, da se na koncu člena 1., kjer se naštevajo posli, s katerimi se smejo zdravstvene zadruge baviti, doda: »in smrt«. Iz pisarne ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. 92. Pravilnik o izpremembah in dopolnitvah pravilnika o nošenju službene obleke za šumarske uslužbence pri upravi državnih gozdov in politični gozdni upravi.f Člen 1. i Člen 22. pravilnika o nošenju službene obleke za šumarske uslužbence pri upravi državnih gozdov in politični gozdni upravi z dne 16. januarja 1932., št. 34.214/31,ft se izpreminja in se glasi: »Službene obleke po predpisu tega pravilnika morajo nabaviti šumarski uslužbenci iz lastnih sredstev brez pravice do kakršnegakoli povračila. Država ne daje iz državne blagajne nikakršne podpore ne za prvo nabavo ne za vzdrževanje službene obleke.« * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. januarja 1933., št. 19/VI/56. ** »Službeni list« št. 507/69 iz 1. 1931. •j- »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. januarja 1933., št. 15/V/43. ft »Službeni list« št. 313/30 iz 1. 1932. Člen 2. Nošenje službene obleke ni obvezno in se odredbe členov 1. in 2. pravilnika št. 34.214/31 v tem pogledu razveljavljajo. Člen 3. Ustrezno s prednjimi odredbami se razveljavijo odredbe členov 23. in 24. pravilnika št. 34.214/31. Člen 4. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v ^Službenih novinah«. Minister za šume in rudnike P. Matica s. r. Oufi? 93. Izprememba v pravilniku*. Na osnovi § 1. zakona o organizaciji finančne uprave in člena 159. zakona o neposrednih davkih odločam: Odredba pravilnika št. 107.000 G. D. P. z dne 29. avgusta 1928.** k členu 14. zakona o neposrednih davkih se izpreminja tako, da se rok za vlaganje pritožb zoper odločbe katastrskih oblastev o oprostitvi in olajšavi davka na dohodek od zemljišč — zniža od 30 dni na 15 dni, tako da je ta rok v skladu z rokom, določenim v členu 48. zakona o zemljiškem katastru. O tej odločbi naj obvesti davčni oddelek v sporazumu z oddelkom za kataster in državna posestva meni podrejenega ministrstva vse meni podrejene ustanove. V Beogradu, dne 17. januarja 1933.; št. 801/V. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. 94. Službena potovanja advokatskih pripravnikov.! Ker so po § 5. zakona o advokatih pri sodiščih v brezplačni praksi advokatski pripravniki, za katere veljajo po navodilih mojega prednika z dne 22. junija 1929. št. 50.000, izdanih na osnovi § 128. zakona o advokatih, glede izvrševanja službe in opravljanja poslov isti predpisi kakor za sodne pripravnike, dajem na osnovi člena 28. uredbe o povračilu potnih stroškov za ona službena potovanja sodnih uslužbencev, ki se izvrše v korist in ob stroških privatne stranke in na njeno zahtevo, z dne 29. marca 1929., št. 25.190,ff naslednje avtentično * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. januarja 1933., št. 21/VIII/61. ** »Uradni list« št. 368/110 iz 1. 1928. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. januarja 1933., št. 10/ITI/22. .....—— ... ■■ m. mmm mmaarr** i ~ tolmačenje : Advokatskim pripravnikom, ki so sprejeti v brezplačno prakso pri sodišču na osnovi §§ 5. in 128, zakona o odvetnikih in navodil, izdanih po mojem predniku dne 22. junija 1929., št. 50.000 (»Službene novine« z dne 4. julija 1929., št. 153),* pripada, dokler so v tej praksi, ob službenem potovanju ob stroških privatne stranke po zgoraj navedeni uredbi povračilo potnih stroškov, kakor je to določeno z gornjo uredbo za ostale sodne uslužbence, odnosno sodne pripravnike s fakultetno izobrazbo. V Beogradu, dne 26. decembra 1932.; št. 127.100. Minister pravde B. Maksimovič s. r. 95. Posredovanje dela.** Po izkazani potrebi in na predlog upravnika osrednje uprave za posredovanje dela ter na osnovi § 41. uredbe o organizaciji posredovanja dela odločam : Do ustanovitve novih samoupravnih organov javne službe za posredovanje dela opravljajo samoupravne posle te službe izza dne 1. januarja 1933. samoupravni organi v dosedanji sestavi. S tem se izpreminja tretji odstavek § 151, naredbe o izvajanju uredbe o organizaciji posredovanja dela. To odločbo je vročiti vsem samoupravnim organom javne službe za posredovanje dela; obvezno moč dobi z dnem podpisa. To odločbo je objaviti v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«. V Beogradu, dne 31. decembra 1932.; št. 755. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r. M « — 96. Razpis o postopku zoper uvoznike, ki uživajo ugodnosti, zaradi neredne voditve knjig o blagu, uvoženem po ugodnostih.*** Vsem finančnim direkcijam — odsekom za carine in carinarnicam. Z razpisom (odločbo) C. br. 13.630 z dne 27. marca 1925. (»Službene novine« št. 83/VII z dne 15. apri- * »Uradni list« št. 302/72 iz 1. 1929. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. januarja 1933., št. 15/5/45. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. januarja 1933., št. 21/VIII/04. la 1925.)* je bilo pojasnjeno, kako je postopati s tistimi uvozniki, ki ne morejo dokazati, da so blago, oproščeno na kakršnikoli podstavi vseh ali nekaterih davščin, uporabili za ono, zaradi česar je bilo oproščeno. Pri občasnih pregledih knjig po omenjenem razpisu, ki jih vodijo uvozniki skladno z odredbami razpisa C. br. 63.448 z dne 30. oktobra 1922., zaradi evidence predmetov, uvoženih po carinskih ugodnostih, pa se je ugotovilo, da se knjige ne vodijo redno in pregledno tako glede obremenitve kakor glede razbremenitve in se tako brez težav ne dd ugotoviti uporaba blaga, ocarinjenega po ugodnostih. Pogosto se primeri, da se v te knjige ne vpisujejo vse oprostitve ali da se vpisovanja vrše nečitno »n nepopolno ali da se že vpisana besedila v knjigah brišejo ali črtajo, ne da bi to črtanje overovil uvoznik, ki uživa ugodnosti, odnosno njegov pooblaščeni uslužbenec. Neglede na to, ali se pri tako neredno vodenih knjigah s pregledom dokumentov in ostalega vendarle ugotovi pravilna uporaba blaga, ocarinjenega po ugodnostih, ovirajo upravičenci s takim načinom knjigovodstva poslovanje carinskih organov, ki jim je naloženo, da vrše kdaj pa kdaj kontrolo nad predmeti, uvoženimi po carinskih ugodnostih. V vsakem primeru neredne voditve knjig, ki se odkrije, morajo carinski organi, ki vrše njih pregled, sestaviti o tem zapisnik za dejanje iz člena 182. carinskega zakona, ki ga morajo izročiti pristojni carinarnici zaradi izvedbe nadaljnjega postopanja zoper uvoznika, ki uživa ugodnosti, po kaznivem dejanju iz navedenega člena. Če se pa ob občasnem pregledu knjig uporaba uvoženega blaga ne dd ugotoviti, odgovarja uvoznik, ki uživa ugodnosti, za dejanje iz člena 163. tega zakona, kakor je rečeno v razpisu C. br. 13.630 z dne 27- marca 1925. Ob priobčitvi odločb o oprostitvi od carinskih davščin je treba strogo paziti, da se priobčujem odločbe izključno za to upravičenim osebam, ki jim je obenem izročiti tildi overovljen prepis dotičnega odloka. V Beogradu, dne 24. januarja 1933.; št. 2260'IV. Pomočnik ministra za finance V. St. Konstantinovič s. r. 97. Razpisa.** T. Odločba o izpremembi opazke za številko 21. uvozne carinske tarife. Ministrski svet je odločil v svoji seji z dne 26. decembra 1932., na osnovi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in na predlog ministra za finance tako-le: »Ukinjajo se izpreinembe opazke za štev. 24. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi, odrejene * »Uradni list« št. 136/38 iz leta 1925. . **. »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. januarja 1933., št. 10/111/21. z zakonom o izpremembi opazke za štev. 24. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi z dne 5. decembra 1931., »Službene novine« št. 285/XCIII,* tako da se opazka glasi: »Opazka. Plodi, ki bi se rabili za izdelovanje olja, so prosti carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.« Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«. Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 4. januarja 1933.; št. 400/1 V. ii. > i V Odločba o ukinitvi in o znižbi uvozne carine na turistično-propagandni material. Ministrski svet je v svoji seji z dne 26. decembra 1932. na osnovi čiena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in na predlog ministra za finance odločil tako-le: »1. Ukinjajo se, odnosno znižujejo se uvozne carino na objave, lepake in brošure iz št. 455., 472. in 473. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi, s katerimi se priporoča obisk turističnih krajev in kopališč ali se vobče propagira tujski promet v državah pogodnicah, neglede na velikost oglasnega dela. 2. Ukinitev uvozne carine je uporabiti na tiste države pogodnice, ki notificirajo preko našega ministrstva za zunanje posle, da pristajajo na enako postopanje pri uvozu predmetov, omenjenih v točki 1., s katerimi se priporoča obisk turističnih krajev in kopališč ali se vobče propagira tujski promet v naši kraljevini, neglede na velikost oglasnega dela. 3. Višina znižane uvozne carine se določi v višini carine, ki jo bo vsaka poedina država pogodnica nbtin-cirala preko našega ministrstva za zunanje posle, da jo bo pobirala pri uvozu predmetov, omenjenih v točki 1., s katerimi se priporoča obisk turističnih krajev in kopališč aii se vobče propagira tujski promet v naši kraljevini, neglede na velikost oglasnega dela. 4. Kolikor poedine države pogodnice v svojih noti-fikacijah, izjavijo, da si pridržujejo izvestne omejitve bodi glede količine uvoza ali glede mesta za prestop meje, bodi glede kraja, oseb ali ustanov, na katere se smejo predmeti, omenjeni v točki 1., uvoziti, bodi v čemerkoli drugem, uvede minister za finance isti režim za uvoz predmetov, omenjenih v točki 1., v našo kraljevino. 5. Občasno ko odda katera držav pogodnic notifika-cijo, in glede na deklaracijo v njej objavi minister za finance, ali je nasproti dotični državi carina ukinjena ali pa znižana in do katere višine, kakor tudi, ali se naj uporabljajo omejitve in katere. 6. Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«, pričeti pa jo je uporabljati proti vsaki poedini državi šele, ko objavi minister za finance preko »Službenih novin« za dotično državo režim carin in postopanja.« Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 4. januarja 1933.; št. 399/IV. 98. Pojasnilo k tretjemu odstavku člena 97. zakona o državnem računovodstvu.* V zakonu o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910., in to v členu 97., poslednjem odstavku, je bilo prvotno določeno: »Dobavljatelj ali podjetnik, odnosno privatni pogod-nik trpi vse državne davščine po zakonu o taksah in zakonu o neposrednem davku.« Toda to besedilo je bilo z »začasnim zakonom o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910.« z dne 27. junija 1921. (»Služb, novine« št. 161 z dne 22. julija 1921.), odnosno z »zakonom o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910.« z dne 22. januarja 1922. (»Službene novine« z dne 18. februarja 1922., priloga V-1922.) tako urejeno, da velja — z veljavnostjo od dne 1. oktobra 1921. dalje — nastopno: »Dobavljatelj ali podjetnik, odnosno kupec ali privatni pogodnik, trpi vse državne davščine po veljavnih zakonih (o neposrednem davku, taksah itd.), ki veljajo na dan, ko se sklene licitacija ali pogodba, razen onih, ki bi bili z zakoni tega oproščeni«. »Pravilnik za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu z izpremembami in“ dopolnitvami z dne 22. maja 1922. (»Službene novine« št. 265 z dne 25. novembra 1921. in št. 117 z dne 30. maja 1922.)** določa v členu 55., drugem odstavku, nastopno: »Nabavljatelj, licitant ali podjetnik trpi vse državne takse in davščine, ki veljajo na dan, ko se sklene licitacija ali pogodba (člen 97. zakona o državnem računovodstvu).« Na osnovi omenjene izpremembe iz leta 1921. izvajajo poedini nabavljatelji in podjetniki za sebe pravico, da so dolžni trpeti vse državne davščine po tistih zakonih, ki veljajo na dan, ko se sklene licitacija ali pogodba, torej ne samo tiste davščine, glede katerih je dolžnost obstajala, odnosno nastala na dan, ko se je sklenila licitacija ali pogodba, temveč tndi tiste davščine, glede katerih je dolžnost nastala šele po dnevu, ko se je sklenila licitacija ali pogodba. Če je bila torej n. pr. kakšna taksa ali kakšen davek za kakšen taksni ali davčni predmet po dnevu, ko se je sklenila licitacija ali pogodba, zvišana, niso — tako mislijo — dolžni plačati te višje takse ali višjega davka, ampak so mnenja, da so dolžni plačati tisto nižjo takso, odnosno nižji davek, ki je predpisan z zakonom, ki je veljal na dan, ko se je sklenila licitacija ali pogodba. Da se preprečijo vsi nesporazumi, pa nepotrebno dopisovanje in administrativni spori, daje ministrstvo za finance, davčni oddelek, sporazumno z občim oddelkom ministrstva za finance pod št. 55.916 z dne 23. decembra 1932. nastopno pojasnilo: »Člen 97., poslednji odstavek, zakona o državnem računovodstvu ne predpisuje, da mora trpeti država tisto povišanje, ki je nastalo na osnovi tistih zakonskih predpisov, ki so bili izdani šele po dnevu, ko se je sklenila licitacija ali pogodba. Omenjeni člen odreja samo, da mora nabavljatelj ali podjetnik, odnosno kupec ali privatni pogodnik trpeti vse državne davščine, ki veljajo na dan, ko se sklene pogodba. To pomeni pri podjetnikih, da jih oblastvo sopogod-nik ne more s pogodbo oprostiti veljavnih davščin. Vprašanje, kdo naj trpi naknadno uvedene ali povečane davščine ali kdo je razbremenjen z naknadno ukinitvijo ali znižbo državnih davščin, ni v členu 97., poslednjem odstavku, zakona o državnem računovodstvu urejeno niti omenjeno. Razlog za to je — naravno — v tem, ker predpisi o tem, kdo je dolžan plačati poedine državne davščine in v kateri višini, kakor tudi predpisi o tem, kdaj nastane taksna, odnosno davčna dolžnost, vobče ne spadajo v zakon o državnem računovodstvu, marveč spadajo v tiste posebne zakone, ki urejajo dotično posebno snov (zakon o taksah, zakon o neposrednih davkih, razni pristojbinski zakoni itd.). Končno se ne sme prezreti, da ni kar nič v korist podjetnikov samih, če bi se sprejelo njihovo spredaj opisano stališče. Predpis člena 97. zakona o državnem računovodstvu bi se namreč moral — kot del pogodbe — tolmačiti v istem njihovem smislu tudi v tistih primerih, ko so bile z naknadno ukinitvijo ali znižbo državnih davščin prizadete koristi državne blagajne. V takih primerih bi namreč morala po stališču podjetnikov tudi država zase zahtevati vse tiste davščine, ki so veljale na dan, ko se je licitacija ali pogodba sklenila, in to v tisti višini, ki je bila predpisana z zakoni na dan licitacije ali pogodbe. S takim postopanjem pa bi podjetniki kar nič ne bili zadovoljni. Odredba tretjega odstavka člena 97. zakona o državnem računovodstvu pomeni torej samo to-le: 1. da mora v vsakem primeru podjetnik (pogodnik), ne pa država, trpeti takse in ostale davščine; 2. da trpi podjetnik (pogodnik) vse davščine, ki veljajo na dan, ko se sklene licitacija ali pogodba. Vprašanja poznejše zvišbe ali uvedbe novih davščin se odredba § 97. zakona o državnem računovodstvu niti najmanj ne dotika. To pojasnilo naj priobči finančna direkcija vsem podrejenim davčnim upravam v vednost in ravnanje. V Beogradu, dne 30. decembra 1982.; št. 102.834/32. Pomočnik ministra za finance ing. St. Nedeljkovid s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. januarja 1933., št. 15/V/40. — Zakon o državnem računovodstvu gl. »Uradni list« št. 290/91 in 57/23 iz leta 1922. Banove uredbe. 99. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II, No. 3285/1. Občina Pobrežje, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 l vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, e) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25-—, e) od goveda pod 1 letom Din 10'—, f) od prašičev Din 10-—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 100-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. februarja 1933. . II. No. 47/2. Občina Sv. Tomaž, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5 —. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. januarja 1933. Razne obče veljavne odredbe. 100. Odločba obče seje državnega sveta z dne 28. novembra 1932., št. 37.624/32.* V čas, ki je določen v § 120. zakona o uradnikih iz 1. 1931., odnosno v § 128. zakona o državnem prometnem osebju iz 1. 1931. kot minimum, po čigar do-vršitvi se upošteva tudi položajna doklada za osnovo * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne IG. januarja 1933., št. ll/IV/30, kjer je objavljena obrazložitev te odločbe. pri določitvi količine osebne pokojnine, se začeta, toda ne dovršena polovica leta iz § 123. omenjenega zakona o uradnikih, odnosno iz § 130. omenjenega zakona o prometnem osebju ne more šteti za celo. 101. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 298 z dne 23. decembra 1932. Popravek. V številki 211. »Službenih novine z dne 13. septembra 1932/86. (»Službeni list« z dne 29. oktobra 1932., št. 86) je bilo objavljeno, da je bil Praprotnik Avgust, industrialec, predsednik ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije in III. podpredsednik centrale Avtokluba kraljevine Jugoslavije, odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje, dočim se mora glasiti: z redom Jugoslovanske krone III. stopnje. To se s tem popravlja. Številka 299 z dne 24. decembra 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. decembra 1932. so napredovali: v IV. položajno skupino 1. stopnje: Vavken Evgen, profesor klasične gimnazije v Mariboru, Seunik Mirko, profesor realne gimnazije v Mariboru, dr. Perhavec Rudolf, profesor učiteljišč^ v Mariboru in F a vaj Ivan, profesor klasične gimnazije v Mariboru, dosedanji uradniki IV. položajne skupine 2. stopnje; v. IV. položajno skupino 2. stopnje: Rauter Matko, profesor realne gimnazije v Murski Soboti in Bogovič Janez, profesor realne gimnazije v Mariboru, dosedanja profesorja V. položajne skupine; v V. položajno skupino: dr. Robič Makso, profesor ženskega učiteljišča v Ljubljani, Ropaš Ervin, profesor učiteljišča v Mariboru, Nemanič Ernest, profesor učiteljišča v Mariboru in G rebrn ing Adolf, profesor učiteljišča v Ljubljani, dosedanji uradniki VI. položajne skupine; v VI. položajno skupino: Stiplovšek Franc, profesor realne gimnazije v Ptuju, Marjanovič Hum-bert, sekretar učiteljišča v Ljubljani, Milač Simon, profesor učiteljišča v Mariboru, Žabkar Albin, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, Jeras Josip,, učitelj vesčjne učiteljišča v Ljubljani in Cestnik Peter, učitelj veščine realne gimnazije v Mariboru, vsi dosedanji uradniki VIL položajne skupine; v VII. položajno skupino Ravnikar Franc, učitelj veščine realne gimnazije v Mariboru, uradnik VIII. položajne skupine. Številka 300 z dne 26. decembra 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. decembra 1932., štev. 98108/11 L, so napredovali: za davčnega inšpektorja VI. položajne skupine davčne uprave: v Slovenski Bistrici Gril Franc, v Konjicah Šuc Štefan, v Prevaljah Šprah Josip, v Ptuju Fi-rer Simon, v Kamniku Tomec Ivan, v Šmarju pri Jelšah Kunej Anton, v Gornji Radgoni Klinc Ludvik, v Kočevju Štolfa Zdravko in v Radovljici Pirnat Vinko, dosedanji davčni kontrolorji VII. položajne skupine istih davčnih uprav. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pobar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar MichMek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga h kosu 13. IV. letnika z dne 15. februarja 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 23644 388 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. januarja do 31. januarja 1933 Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br 4948 z dne 21. marca 1930. .i' •- o _ ► — 33 u, rs N O "u g Ostanejo I v oskrbi Davica. — Dipbtcria et Group. Brežice .. ....... 9 2 1 — 10 9 2 7 i 3 — 2 — — 2 Dolnja Lendava ..... o I 1 — 2 Gornjigrad 5 4 1 — 8 Kamnik 2 1 — i 2 Kranj Ib 3 G — 12 Kočevje 4 1 — — 0 Konjice 2 4 3 — 3 Krši: 3 3 3 — 3 Laško t 1 — i 1 Litija 1 1 — - 2 Logatec 21 3 7 — 17 Ljubljafia (srez) .... 28 3 h 2 24 Ljubljana (mesto) . . . 2 4 G — — Ljutomer .... 4 — 3 - 1 Maribor desni breg . . 7 1 3 1 .4 Maribor levi breg . . . 22 4 9 1 16 Maribor (mesto) .... 7 1 G — 2 Murska Sobota 6 ■* 1 2 4 1 1 — — Prevalje 7 4* 6 — 5 Ptui . 6 1 4 — 3 Ptui (mesto) ...... 2 — 2 — — Radovljica . 8 — 3 — 5 Slovenjgradec ..... 1 2 1 — 2 Šmarje Dri Jelsau .... 11 2 1 — 12 Vsega |l80 Šen. — Erysipel bi as. 80 9 148 Brežice 1 — 1 — — Celje 1 — — — 1 Konjice 1 — 1 — — K rško 2 — — — 2 Laško ........... — i — — 1 Logatec — i — — 1 Ljubljana (mesto) . . . 4 — 3 -r 1 Maribor desni breg . . 1 — 1 — Vlaribor levi breg . . 1 ■ — — 1 — Maribor (mesto) .... 2 3 1 1 3 Novo mesto 3 1 — 4 Radovhira . 1 1 2 Slovenjkradec 1 1 •— — 2 šmane pri Jelšah .... 1 — — 1 V sega 19 8 7 2 18 Otročična vročica. — puerperalis. Sopsis Brežice 1 — 1 1 — — Kočevje 2 — — | 1 1 Vsega 3 — 1 | 1 1 Ljubljana, dne 4. februarja 1933. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. H* III./5. 1260/1. 418 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine po stanju z dne 10. februarja 1C33. Opomba Imena sedeže' sreskih na čeiuiko' (mestnik ui.igishatu') su natis njena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami;kraji s Številom zaku-ženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Dol. Lendava: Dolina (Dolina 1 dv.), Lipovci (Lipovci 1 dv.). šuštavec: Ljutomer: Grabonoš (Grabohoš 1 dv.). Steklina: Šmarje pri Jelšah: Lastnic (Lastnič 1 primer). Konjske garje: Logatec: Rakek (Rakek 1 dv.). Mehurčasti izpuščaj goved: Maribor desni breg: Činžat (Fala 1 dvorec). Svinjska kuga: Brežice: Brežice (Brežice 2 dv.), Sela Sela (1 dv.). Konjice: Oplotnica (Marka-čica 2 dv.). Krško: Cerklje (Brod 1 dv.), Krško (Ardro 2 dv., Gor. Pijavško 1 dvorec). Laško: Sv. Krištof (Rimske Toplice 1 dv.). Ljubljana: Polhovgradec (Prapreče 1 dv.). Ljutomer: Grlova (Banovci 3 dv.). Maribor desni breg: Loka (Loka 1 dv.), Ruše (Ruše 3 dv.), Slivnica (Slivnica 1 dv.). Maribor levi breg: Košaki (Košaki, Meljski hrib in Dol. Počehova po 1 dv.), Sv. Peter (Vodole in Malečnik po 1 dv.). Prevalje: Črna (Črna 6 dv., Pristava 1 dv.), Prevalje (Dobja vas in Farna vas po 1 dv.), Tolsti vrh (Dobrije 1 dv.). Radovljica: Dovje Mi jstrana 4 dvorci), Kranjska gora (Kranjska gora 6 dv.), Srednja vas (Stare Fužine 2 dvorca). Svinjska rdečica: Litija: Trebeljevo (Trebeljevo 1 dv.). Ljubljana: Dobrova (Gaberje 1 dv.). Maribor levi breg: Osek (Osek 1 dvorec). Perut ni n s k a kolera: Logatec: Rakek (Rakek 2 dvorca). Gniloba čebelne zalege: Ljutomer: Cven (Gor. Krapje 1 dvorec). Lukavci (Lukavci 1 dvorec). Murska Sobota: Predanovci (Predanovci 2 dvorca). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. februarja 1933. ti5 VIII. No. 1218/1 386—2—2 Razglas. Radi elektrifikacije Notranjske nameravajo Kranjske deželne elektrarne zgraditi elektrovod 20.000 V od transformatorske postaje pri opekarni Lenarčič na Vrhniki do Rakeka in Cerknice. Transformatorske postaje bi se zgradile v Dol. Logatcu, Gor. Logatcu, Lazah, Planini. Ivanjem selu, Rakeku, pri Zelšah, v Cerknici in v Dol. Jezeru. Krajevna omrežja nizke napetosti pa se nameravajo izvesti v Dol. Logatcu, Gor. Logatcu, v Jakovci, Lazah, Pia- nini, Ivanjem selu, Uncu, Rakeku, Zel-šah, Dolenji vasi in Dol. Jezeru. — Podrobnosti projekta so označene v načrtih in tehničnem poročilu. 0 tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. oh. z„ §§ 84., odst.2., 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava v ponedeljek, dne 20. februarja 1933. s sestankom komisije ob 8. uri na Vrhniki. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Oni, ki bi nameravali morebiti ugovarjati, naj se na dan komisije zglasijo pri županstvu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. februarja 1933. Po pooblastilu bana načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r. •j. VIII. No. 47/1. 399 Razglas. V registru pomožnih blagajn se je pri vHumanitas«, reg. pomožni blagajni v Ljubljani vpisala izprememba pravil členov 4., 8., 14., 17. in 20. Izprememba pravil se nanaša na zvišanje pristopne starosti članov in temu ustrezajoče članske dajatve, ter na sestavo in poslovanje načelstva, nadzorstva in razsodišča reg. pomožne blagajne. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. februarja 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Nc 335/33—2. 396 3—2 Amortizacija. Na prošnjo Samse Ivana, posestnika iz Sodražice štev. 110, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice: Številka 2959 Posojilnice za Sodražico ter okolico, r. z. z n. z. v Sodražici, z vlogo v znesku Din 50:822 s stanjem 31. 12. 1932.,' glasečo se na ime: Neža Samsa, Sodražica štev. 110, katera knjižica se je baje izgubila. Imetnik te hranilne knjižice se po-zivlje, dti uveljavi svojo pravico v šestih mesecih od dne, ko se objavi ta oklic, ker bi sicer sodišče po preteku tega roka proglasilo hranilno knjižico za neveljavno. Okrajno sodišče v Ribnici, odd, I., dne 4. februarja 1933. Nc I 852/33—1. _ ^ ^ 335—3—3 Amortizacija. Na prošnjo g. Jožeta Butare st. iz Cerkelj št. 14 ob Krki se uvaja postopanje radi amortizacije po navedbah predlagatelja baje izgubljene vložne knjižice Hranilnice in posojilnice reg. zadr. z n. z. v Cerkljah ob Krki št. 1446 v poimenski vrednosti po Din 10.512'96, ter se imetnik te knjižice poziva, da svoje pravice do te knjižice uveljavi tekom šestih mesecev od dneva tega oklica, ker bi se sicer navedena vložna knjižica proglasila za neveljavno in bi Hranilnica in posojilnica reg. zadr. z n. z. v Cerkljah ob Krki na to knjižico naloženi denar smela izplačati brez predložitve vložne knjižice, odnosno izdati novo vložno knjižico. Okrajno sodišče v Krškem, odd. I., dne 3. februarja 1933. •J; T 3/33-3. 421 Amortizacija. Na prošnjo Krošelj Antona iz Ljubljane se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po objavi v »Službenem 1 is tu < svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani št. 34324, z vlogo Din 200.891 -87. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 10. februarja 1933. C 293/32-3 415 Oklic. Nedl. Ba'ec (Balaic) Jožef, zastopan po varuhu Balaicu Sandorju, pos. v Dobrovniku 14, po dr. Straserju A., odv. v Dolnji Lendavi, je vložil proti Bognarju Gustavu, pos. v Dobrovniku 105, tožbo radi priznanja očetovstva, in plačila preživnine. Ustna sporna razprava se določa na 11. marca 1933. pri tem sodišču v sobi št. 21. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja Bognčr Pavel, pos.. v Dobrovniku 105, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 9. februarja 1933. C 34/33-1. . 411 Oklic. Tožeča stranka Občinska javna bolnica v Krškem je vložila proti toženi stranki Levsteku Martinu, pos. iz Senuš hšt. 16, radi 240 Din s prip. k opr. št. C 34/33 tožl>o. Narok za ustno razpravo se je določil na 7. marca 1933 ob desetih pred tem sodiščem v izbi št. 2, razpravna dvorana. Ker bivališče težene stranke ni znano, se postavlja g. Ivačič Franc, sod. kanci, v Krškem, za skrbnika, ki jo_ bo ■zastopal na njeno nevdrnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 10. februarja 1933. T ITT 76/32—4. 410 Uvedba postopanja v dokaz smrti. Ratajc Roman, pos. sin na Ostrožnem, roj. 28. februarja 1900. na Ostrožnem, pristojen v občino okolica Celje, je odrinil 1. 1917. v vojaško službo v Celje, ter je dne 7. septembra 1918 padel, zadet od granate, na Col de Roso na Tirolskem. Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl dne 7. septembra 1918. se uvaja na prošnjo Ratajca Franca, pos. na Ostrožnem, postopanje za dokaz smrti ter se izdaje poziv, poročati sodišču o pogrešancu do 1. julija 1938. Po poteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 10. februarja 1933. E 1079/32-5. 414 Dražbeni oklic. Dne 14. marca 1933. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ceotiba, vi. št. 69. Cenilna vrednost: Din 2000'—. Najmanjši penudek: Din 1334'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 8. februarja 1933. »J* E 168/31-38 417 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 1933. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bezovica, vi. št. 15; zemljiška knjiga Marija Dobje, sod. okr. Celje, vi. št. 14". Cenilna vrednost: Din 314.290-25. Vrednost pritikline: Din 11.200'—• Najmanjši ponudek: Din 213.000'—• Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat1 glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki jo'ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Konjicah, dne 3. februarja 1933. E 1169/32. * ^ 408 Dražbeni oklic. Dne 16. marca 1933. ob devetih ® na mestu samem v Zenavlji dražba , premičnin: delež do hiše, n.by> tr .. kov in gozdov, in sicer zemljiška ' D Stran 71. Zenavlje, 68/336, vi. št. 34, s/t«inke vi. št. 56, 94, 34 vi. št. 60, 1/J0 vt. Št. 81, 6/.» vi. št. 91, i/7 vi. št. 96. Cenilna vrednost: Din 14.285'—. Vrednost pritikline: Din 405'—. Najmanjši ponudek: Din 7735-97. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 31. januarja 1933. E 338/32-44. * 413 Dražbeni oklic. Dne 23. marca 1933. ob enajstih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kozje, vi. št. 214, 246, 256 in 274. Cenilna vrednost: Din 94.944-25. Najmanjši ponudek: Din 63.303-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-bonem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 12. februarja 1933. E 1048/32-10. 409 Dražbeni oklic. Dne 27. marca 1933. ob devetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga Studov, vi. št. 331; 2. zemljiška knjiga Studov, vi. št. 494; 3. zemljiška knjiga Boh. Srednjavas, vi. št. 338. Cenilna vrednost: ad 1. Din 220.730-—, ad 2. Din 22.180'—, ad 3. Din 14.117-90. Vrednost pritikline: Din 10.600-—. Najmanjši ponudek: Din 171.351-94. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oldic. ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 6. februarja 1933. * E IX 5039/32—10. 390 Dražbeni oklic. One 5. aprila 1933. dopoldne desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zendjiška knjiga Pobrežje, vi. št, 97. Cenilna vrednost: Din 93.624-—. Najmanjši ponudek: Din 62.416-—. Eravict, ki bi ne pripuščale dražbe, ie Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-fn&m naroku pred začetkom dražbe. 'cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 3. februarja 1933. E 970/32. 416 Dražbeni oklic. Dne 7. aprila 1933. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiše z vrtom, zemljiška knjiga k. o. Braslovče, vi. št. 84. Cenilna vrednost: Din 50.988-—. Najmanjši ponudek: Din 34.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno zodišče na Vranskem, dne 7. februarja 1933. Konkurzni razglasi S 19/32-62. 400 183. Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolženec Uršič Anton, trgovec v Laškem. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 28. februarja 1933. ob desetih pri tem sodišču, soba štev. 3. Prezadolženec mora priti k naroku osebno. Okrajno sodišče v Laškem, odd. I., dne 3. februarja 1933. * 412 S 18/32-4131. 184. Odreditev posebneg-a ugotovitvenega naroka. Prezadolženka: Kmetijska eksportna zadruga v Mariboru. Za preizkušanje naknadno prijavljenih in do naroka morda še prijavljenih terjatev se določa narok na 6. marca 1933. cb devetih pri tem sodišču, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 8. februarja 1933. * 419 S 37/32—20. 185. Odreditev ugotovitvenega naroka. V konkurzni zadevi tvrdke »Mana« družbe z o. z. v Ljubljani, (gradišče št. 6, se odreja ponovni ugotovitveni narok na dan 4. inarca 1933 ob 9. uri, pri podpisanem sodišču v sobi št. 140. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. februarja 1933. S 5/33-2. 186. 404 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini pre-zadolženke Lepedat Zdenke roj. Pavlovič, lastnice penzijona »Erika« v Kranjski gori. Konkurzni sodnik: dr. Bregar Stanko, starešina c krajnega sodišča v Kranjski gori. Upravnik mase: Gajšek Karol, notar v Kranjski gori. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kranjski gori dne 18. februarja 1933. ob desetih. Ogilasitveni rok do 17. marca 1933. na okrajno sodišče v Kranjski gori. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kranjski gori dne 24. marca 1933. ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1933. * 403 S 41/32-15. 187. Odprava konkurza. Prezadolženec: Livarna železa in kovin, družba z o. z. v Gameljnah. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 41/32-2 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., k. zak. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. februarja 1933. * 420 Sa 61/32—64. 188. Odobritev poravnave. Poravnalna zadeva dolžnika Trebarja Matije, protokol, trgovca v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. Odobruje se prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena med dolžnikom Trebar Matijo, prot. trgovcem v Ljubljani Sv. Petra cesta 6, in njegovimi upniki. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. februarja 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev Ad št. 246/1. Ad 250 Popravek. Na strani 42 priloge k 8. kosu »Služb, lista« z dne 28. januarja t. 1. jo bil objavljen razglas sreskega načelstva v Ljubljani o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na drž. cestah št. 2, 49, 50 in 52. Kot licitacijski dnevi so v tem prvem razglasu pravilno navedeni 27. in 28. februar, 2., 3. in 4. marec t. 1., vsakokrat s pričetkom ob 9. uri dopoldne. Ker pa so bili nato v skrajšanem besedilu razglasa, objavljenem na str. 59 (tretji stolpec) priloge k 11. kosu »Služb, lista« z dne 8. februarja t. 1. in na str. 67 (tretji stolpec) priloge k 12. kosu »Služb, lista« z dne 11. februarja t 1. pomotoma navedeni napačni dnevi licitacije, se interesenti opozarjajo, da ton au i z. Šlo v. 13. veljajo kot pravilni v prvem, obširnejšem razglasu navedeni dnevi. Tehnični razdelek srcskega načelstva v Ljubljani, dne 13. februarja 1933. Štev. 476/33. * Razglas. 426 Direkcija šum v Ljubljani odda na ustni licitaciji, ki se bo vršila dne 1. marca 1933. v uradnih prostorih šuniske uprave v Kostanjevici, v enoletni zakup versko-zakladni mlin ob potoku Obrhu pri Kostanjevici, k mlinu spadajoče objekte in del polja. Licitacija se bo vršila po predpisih zakona o državnem računovodstvu. Zakupni pogoji in ostali podatki so interesentom na vpogled pri omenjenih dveh uradih, Direkcija šum v Ljubljani, dne 11. februarja 1933. * Narodna banka 407 kraljevine Jugoslavije Stanje 8. februarja 1933, Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 1.940,967.341.73 (— 263.828-92) Devize, ki niso v podlogi 13.146.720-67 (+ 5,398.063-421 Kovani novec v niklju 167,392.434-— (-j- 7,741.893.50) Posojila . . 2.408,161.686-06 (— 8,074.054-40) Vrednostni . papirji . . 15,451.200-— Prejšnji predujmi državi 1.809,949.388-23 (-j- 218.93702) Začasni predujmi gl. drž. blagajni . 600.000.000-— Vrednosti re- zervn. fonda 58,198.635"65 Vrednosti ostalih fondov ... 7,948.864-72 (— 1.000'-) Nepremičnine . . 155,598.270-47 (+ 317.258*21) Bazna aktiva 44,09^.893-66 f-f 1,719.344-20 7.220,907.440-19 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni lond . . . 76,611.979-65 (-j- 1,580.675" -) Ostali tondi 8,660.173-09 (-j- 81'25) Novčanice v obtoku . . 4.646,672.235-— (+59,038.225--; Obveze na pokaz . . 792.039.302-31 (—52.347.711-20 Obveze % rokom . . . 1.379,132.624-61 ;—24,150.918 13, Razna pasiva 138,891.125-53 (+22,933.291-71) 7.220,9 ->7.440-19 Obtok in ob vezo . . . 5.438.711.537-31 Celotno kritje . . . 35"68l/0 Kritje v zlatu . . . 32-33°/,, Obrestna mera: po eskomptu ......... 7X% D0 lombardu 9% Štev. 857/11. 425 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 22. februarja 1933. ob enajstih nabavo 60.000 kg visokovred-nega portland cementa. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 4. februarja 1933. Štev. 1319/11. * 423 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 22. februarja t. 1. ob enajstih nabavo 150 m3 hrastovega jamskega lesa. Pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 9. februarja 1933. Štev. 1319/11. * Razpis. 424 Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za dne 22. februarja 1933. ob enajstih dobavo 200 m3 jamskega mehkega lesa. Dobavni pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 9. februarja 1933. Razne objave 406 Vabilo na VI. redni občni zbor Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 27. februarja 1933. ob 2. uri pop. v sejni dvorani Trgovskega doma. Gregorčičeva ul. 27. Dnevni red: 1. Poslovno poročilo. 2. Potrditev računskih zaključkov. 3. Citauje revizijskega poročila. 4. Sklepanje o likvidaciji zadruge. 5. Slučajnosti. ' Načelstvo. * 422 Vabilo na X. redni občni zbor, ki ga bo imela Tovarna zaves »Štora« d. d. v št. Vidu nad Ljubljano, dne 3. marca 1933 ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1 Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1932 in predložitev računskega zaključka za leto 1932. 2. Poročilo nadzorstvenega siveta. 3. Odobritev bilance za leto 1932. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Volitev nadzorstvenega sveta. 5. Slučajnosti. Občnega zbora ss smejo udeležiti oni delničarji, ki -so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani tri dni pred zborovanjem vsaj 10 deJnic z nezapadlimi kuponi vred. Delnice morajo ostati založene do zaključka občnega zbora. Na občne-m zboru daje vsakih 10 delnic po en glas. Delničarji, ki se osebno ne udeleže občnega zbora, se ga lahko udeleže po pooblaščencih, katerim ni treba, da bi bili delničarji. Upravni svet. * 432 Vabilo na občni zbor »Balkan« d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani v likvidaciji, ki se bo vršil dne 4. marca ob 14. uri v Ljubljani, v družbenih prostorih, Tyrševa cesta št. 33. Dnevni red: 1. Poročilo likvidatorjev o poteku in končani likvidaciji. 2. Predložitev in odobritev končne likvidacijske bilance. 3. Sklepanje o razrešnici likvidatorjema. 4. Sklepanje o izbrisu družbe iz trgovinskega registra. 5. Slučajnosti. V smislu § 21. družb, pravil morajo delničarji, ki hočejo na občnem zboru izvrševati svojo glasovalno pravico, vsaj šest dni pred zborom deponirati delnice z nezapadlimi kuponi v družbeni blagajni v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 33. V Ljubljani, dne 7. februarja 1933. Likvidatorja. * 348—3-3 Objava. Izgubila sem hranilno knjižico Jug0' slovanske banke d. d., podružnice v Ljubljani, vložna štev. 255, na ime Ana Stariha, iz Brstovca št 2 občina Vinj1' verh, srez Črnomelj. Proglašam jo za neveljavno. Stariha Ana s. r. * 398 Objava. Izgubil sem imatrikulacijsko spričevalo juridične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Vrankovič Branko, rodom iz Knina. Proglašam ga za neveljavno. Vrankovič Branko s. r. izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine, Urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tlaka m zalaga. Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mick&lek v Ljubljani.