Benu Gecu v spomin. Upava, da imajo dober sound system tam, kjer si, da je lahko na glas in da so kabli v redu zloženi. Tudi tu je glasno, včasih nevzdržno, ko smrdi, smrdi, in ko je lepo, je še vedno čarobno, no, saj se spomniš, bolj ali manj je enako, prazno in polno, manjkaš, ampak te še slišimo, ko te iščemo. Pošlji nam kaj, če najdeš način, drugače pa: razigraj se v dobri družbi in se vidimo, ko se! 1124 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni Sodobna slovenska dramatika Foto: Domen Martinčič Foto: Domen Martinčič PROLOG Vseh šest igralcev pride na oder, vsak s svojim stolom pod roko in s skodelico kave/čaja/soka v drugi roki. Dolga tišina. JETTE: Jaz mam rada ponedeljke … ker mam rada svoje sodelavke in so- delavce … fino mi je prit v službo, ker mam rada svoje sodelavke in sodelavce. Rada pridem v pisarno, ker … zdej smo dobil take lepe lučke, nove, take … zelene … ja, mal so zelene. Pa iz pisarne mam tak lep razgled … na en blok pa te balkone … pa te rože na balkonih … pa en vrtec se sliš … ja, lepo. Dolga tišina. JETTE: Rada mam ponedeljke. Ker mam rada svoje sodelavke in sodelavce. Rada mam svojo pisarno. Ker mamo zdej ene nove lučke. Lepe. Pa ob ponedeljkih mamo ponavadi skupen zajtrk. Pa vsak kej prinese … Eni kej kupijo, eni pa prinesejo kej, kar so spekli. To je lepo. Rada mam te zajtrke. Dolga tišina. Vsak vzame svoj stol in odide z odra. 1125 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak PONEDELJEK LUKA: Ej, v redu bo, jz mam dober filing. ANJA: Ja? LUKA: Ja, se mi zdi, da sva ji bla simpatična … ANJA: A res mislš? LUKA: Ja. ANJA: A res res mislš? Ni to, da me zdej neki tolažš al pa neki? LUKA: Ne, no, res mislm. ANJA: Okej … LUKA: Okej. ANJA: Ker jz sem drugač kul … mislm tko, me ne rabš še neki tolažt pa to … LUKA: Anja, lej me. V redu bo. Poklicala naju bo, tko kt je rekla, sam mal morva še počakat. Vse bo okej. Okej? ANJA: Okej. LUKA: Okej. ANJA: Joooj, kolk si želim, da … a ne … da bi … pa da bi … a ne, ker zdej bo ful … LUKA: Ja. ANJA: Zdej bo … LUKA: Ja. 1126 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni ANJA: Dogajal se bo pač … LUKA: Vem, ja. ANJA: To bo zdej ful … LUKA: Jp … ANJA: To bo … LUKA: Super bo. ANJA: Bo, a ne? LUKA: Ja, super bo. ANJA: Ja, super bo. Luka in Anja se objameta, vznemirjena sta … Ko se umirita, nagovorita publiko. ANJA: Ker midva zdej … Uf, mam kr mal tremo … tko, mravlinci pa srce mi … Torej, midva. LUKA: No … ANJA: Ja, midva … LUKA: V glavnem, zgleda, da bo fantek. ANJA: Ej! LUKA: Kaj? Sam mal sem ti pomagu. ANJA: Če sva se zmenila, da tega ne bova govorila, ker še ni čist ziher, da bo. LUKA: Pa kaj, če je blo videt? ANJA: Ja, sam to se v tej fazi ful še zmotjo. LUKA: Mislm, če je bil lulček, je bil lulček. 1127 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak ANJA: Ja lahko je blo pa kej druzga, sej je sama rekla, da to ni čist zihr, da se ponavad na nuhalni to sploh še ne vid. LUKA: Ja, ampak midva sva pa pač vidla. Še obkrožla je. ANJA (publiki, ponosna je): No, v glavnem, midva sva noseča. No, jz sem noseča, on ni tok. LUKA: Ja, bolj je ona kt jz. ANJA: Ja, no, zlo sva še … no … zgodi, v glavnem, se mi še ne vid neki, verjetn niste niti opazl, mislm tko, vid se tko, pred špeglom, če se gledam, se vid že neki, sploh če tkole mal sprostim trebuh, a ne, tko se mejčken vid, sam čez obleko, sploh če je še tko mal širša, pa ne še tok. Nisva še čist … nisva še nobenmu zares povedala, tud staršem ne. LUKA: No, jz sem povedu cimru, sam čist mal, v bistvu je bolj on uganu. Pa ti si Mojci povedala. ANJA: Dobr, to, ampak pač nisva še tko, pač zares, a ne? Recimo staršem, ko poveš, je res tko nekak uradno. Pa ko bova noni pa mami Joži povedala, to bo pol tko: evo, noseča sva. LUKA: To bova zdej, ta vikend. ANJA: Ja. LUKA: Veseli bojo. ANJA: Ja. LUKA: Fak, čist se jim bo zmešal. ANJA: Ja. LUKA: To je uno, ko vsi čakajo, sam noben nč ne reče … ANJA: Tvoja nona reče. 1128 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni LUKA: Ja, ona je že vse štiri mela pr najinih letih. ANJA: Ja. LUKA: Ona bo ponorela. ANJA: Ja. LUKA: Smešn bo. ANJA: Ja, smešn. LUKA: Fak. ANJA: Ja. Fak. Tišina. ANJA (publiki): V glavnem … Midva zdej zaenkrat živiva še s tremi, no, tremi do šestimi cimri v fletu, ja, mal se menja to skoz, ampak ja, sva si nekak rekla, da bi mogoče najela neki svojga. Mislm, itak nam je najemnino ful dvignu, tko da sva si pa pol res rekla, itak že zdej kr ful plačujeva, zakaj ne bi pol pa res še mal dodala, pa da smo na svojem. Da bi bla sama. To še nisva bla, v bistvu. Sama. No, sami. Mi trije, a ne, zdej, ko bomo. LUKA: Nista dvojčka, to smo tud že vidl, to mi je kr odlegl. ANJA: Ja, no, in tko se je začel … To iskanje fleta. (Luku.) Jz bi, da je spal- nica pa dnevna, pa pol, da je ena taka manjša otroška soba, a ne … LUKA: Ja, pa da je balkon. ANJA: Ja, pa jz bi, če lahko, da je parket, men je to tok lepo … Ker to je pol res čist drug filing. LUKA: Pa parking. ANJA: Pa da je zraven tko kak park. 1129 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak LUKA: Al pa otroško igrišče, ne? ANJA: Ja! Pa nujno, da je tko, da grem lahko tud z vozičkom, tko da grem lahko kam tud peš, če grem sama, pa da je lepo … LUKA: Center, a ne? ANJA (navdušena): Ja, da maš še ti bliz do službe, pa da ti lahk midva pol kdaj malco prpeleva z vozičkom … LUKA: Kolk je to? ANJA: 900 plus stroški. LUKA: 1200 plus stroški. ANJA: 1300. LUKA: 1100. ANJA: 970. LUKA: 1050. ANJA: 890. ANJA: 1200. ANJA: Hahaha, o fak, lej tega! 1800! LUKA: Tega ne bova, ta zihr nima parketa. ANJA (se smeji): Ma ja, to pa res, kr neki je. LUKA: Edino ne vem, mogoče tole, GARSONJERA, 30 KVADRATOV, 750 PLUS STROŠKI. ANJA: Sam … garsonjera … Pa drago je v bistvu za to, kar je … LUKA: Ma ja … 1130 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni ANJA: Ja … LUKA: Razen če bi mogoče kej bolj v smislu … Šiška? ANJA: Mogoče res bolš, ja … LUKA: Mislm, sej Lublana je tok mejhna, da si itak takoj v Tivoliju al pa kjer kol … ANJA: Bežigrad? LUKA: Men je Bežigrad kul … ANJA: A tale? LUKA: Sam to je pa že ful čez obvoznco. Tišina. LUKA: Kaj pa tale? ANJA: Lepo … LUKA: 900. ANJA: Uf! Tišina. ANJA: Mislm, sej on al pa ona v bistvu še ne rab sobe na začetku … LUKA: To je pa tud res … On je ne rab. ANJA: Ne, resno, no … da je pač spalnca pa dnevna … men bi blo sam to res kul, da mamo spalnco posebi, to mi je v bistvu najbolj važn … LUKA: Valda, men tud. ANJA: Itak. 1131 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak LUKA: Sej to je sam za par let … pol pa lahk pač že kej druzga … ANJA: Kaj pa tale? LUKA: Dej povej številko … Oddano. ANJA: Kaj pa ta? LUKA: Oddano. ANJA: Pa ta? LUKA: Oddano. ANJA: Pa ta? LUKA: Oddano. … Sej v bistvu je lahk tud vse skupi ena soba za začetek … ANJA: Dravlje, garsonjera, 28 kvadratov, 500 evrov plus stroški. LUKA: Sam ta flet pa res tko zgleda, da se premaknt not ne morš. ANJA: Ma ja, sej res … Dej vseen poklič, čist tko, da vidva mal … LUKA: Oddano. ANJA: Oddano. LUKA: Oddano. ANJA: Nikol ne bova našla. LUKA: Itak da bova. ANJA: Oddano, razen če dava 100 evrov več. LUKA: Sam, to je pol … ANJA: Ja, sej vem … 1132 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni LUKA: Ej, a pa res rabva balkon? ANJA: Ma ne, sej ne rabva. Itak bomo skoz zuni. Pa otrok, balkon, balkon ma ograjo, otrok lahk čez pade … Kaj pa ta? Šiška, enosobno, neopremljeno stanovanje, 36 kvadratov, 750 plus stroški. Ma ne, to ni šans, še postle nimava svoje. LUKA: Bizovik, 1,5-sobno stanovanje, 900 evrov plus stroški. Kaj pa je to? A to je kao soba? ANJA: Ne, to je po mojem shramba … LUKA: Ne, lej, ker piše, da je soba. ANJA: Ma ne! LUKA: Pa poglej, no … ANJA: Pa res! Fak. LUKA: Lej, to je pa ta ista omara, kt jo ma tvoja babi! ANJA: Ne, no, v kleti pa res ne, no! LUKA: Spodnja Šiška, garsonjera, 25 kvadratov, brez priključka za pralni stroj, 500 evrov plus stroški. ANJA: Ja, dober dan, jz pa kličem zarad oglasa … LUKA: In? ANJA: Sam trideset ogledov bojo mel, midva sva pa že tm petdeseta, k sva klicala. Faaaak, na konc bova pr mojih, že vidm, da bova pr mojih, ne morva bit pr mojih, res ne morva bit pr mojih, ker se mi bo zmešal. LUKA: Pa ne bova pr tvojih, našla bova neki. 1133 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak ANJA: Ja, sam da bom jz prej rodila. LUKA: Pa ne boš prej rodila. ANJA: Laži bi blo, če bi tud ti mal iskal … LUKA: Sej iščem. ANJA: Nč ne iščeš, sam mene čakaš, da ti pošljem, pol pa vse gre … Nč ne bova našla. Ne morem vse sama. LUKA: Miška, v redu je … Bova pa kupla avtodom, pa ko jih jebe … ANJA: Oddano. LUKA: Oddano. ANJA: Oddano. LUKA: Ne javjo se. ANJA: Nč, so že oddal … LUKA: Oddano. ANJA: Halo? LUKA: Oddano. ANJA: Oddano. LUKA: Ta številka ne obstaja. ANJA: So že umaknil oglas. LUKA: Oddano. ANJA: V bistvu se sam ena soba oddaja do poletja. LUKA: Isto, oddano. 1134 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni ANJA: Oddano. LUKA: Fak, ker idiot, kt da sem na zaslišanju. ANJA: Ja, halo? LUKA: Oddano. ANJA: Ne vem, jz je nisem nč razumela, mislm, da me je skenslala, dej ti poklič še enkrat. LUKA: Oddano. ANJA: Oddano. Umirita pripoved. ANJA: No, tko. LUKA: Ja. ANJA: To je kr trajal … Tko kr, kr trajal. LUKA: Ampak … ANJA: Ja, ampak pol enkrat, po ne vem kok tednih iskanja, prepirov in obupavanja, a ne? LUKA: Ja, je kr blo … ANJA: No, sva pa le pršla do enga ogleda. LUKA: Ja. V Tacnu. ANJA: Ja. Sva tud bla tm pr repu nekje, ampak naju je vseen vzela, ker sva mlad par, nekadilca, pa ker nimava domačih živali, pa ker mava hvala bogu mal našparan in dava lahko tri najemnine za varščino vnaprej. Kar je sicer mal bedno, ker je to bla mal dojenček rezerva, ampak lej, sej je kul. Ni glih tko bliz centra, kt bi si želela, ampak 1135 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak končno en normalen flet, 45 kvadratov, k ma res eno spalnco posebi in clo balkon. 650 plus stroški … Tko, kr neverjetno. LUKA: Pa dobra povezava je z busom, ne vem, kera številka glih pele, to morm še prevert, ampak ja … lepa narava je tm, Sava verjetn, al kaj tm teče, tko po eni strani se mi zdi res carsko za otroka vzgajat. Jz sem bil ful za. ANJA: Ne, nisi bil takoj za. LUKA: Ja sem bil. ANJA: Ne, nisi! Ti si najprej reku, da ne mislš za vikende čakat pol ure, da zapeleš iz ulce, dokler pol Ljubljane ne zleze dol s Šmarne … LUKA: Nisem jz to reku, to je Uroš reku v kuhni, ko si kazala. ANJA: Ne, Luka, to si ti reku, Uroš je o boreliozah, ti pa o Šmarni. LUKA: Dobr, nima veze. ANJA: Večkrat si reku, da sovražš Šmarno. LUKA: V redu, nima veze zdej, no. ANJA: A mi daš še en čigumi, slabo mi je. Luka da Anji žvečilni gumi. Mimo pride Par, mož drži ženi torbico, medtem ko si ona oblači plašč, žena opozori moža, da si ni dobro zavezal vezalke, pozdravijo se z Anjo in Luko, par odide mimo njiju. Takoj za njima pride še visoko noseča Najemodajalka, rokujejo se. NAJEMODAJALKA: Dober dan, pozdravljena, vi ste verjetno Anja? ANJA: Ja, midve sva govorili … to je pa Luka … NAJEMODAJALKA: Živjo. Vesna. LUKA: Ja, Luka. Me veseli. 1136 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni NAJEMODAJALKA: Sta v redu našla? ANJA: Ja, super, zdej je vse laži, ker je zmer kkšn Hofer al Lidl al pa Spar za orientacijo, a ne? NAJEMODAJALKA: Ja, to pa res. Kar izvolita. Najemodajalka ju povabi v stanovanje. Anja in Luka se ozreta okoli sebe. ANJA: Vav, lepo je. NAJEMODAJALKA: Ja, smo glih prebarval, no, prejšnji najemniki so. ANJA: A se kej sezujeva? NAJEMODAJALKA: Ja, dejta, prosm, dons jih mam še cel kup planiranih, tko da bi se hitr zapacal vse, če se ne bi sezuval … ANJA: Ja, normalno. Anja in Luka se nerodno sezujeta in poskušata poravnati svoje čevlje ob rob, tako, da bi bili čim manj v napoto. Utesnjeno je. Najemodajalka jima razkaže stanovanje. NAJEMODAJALKA: Vse, kar je v stanovanju od pohištva, ostane, razen če bi sami želel kej dat stran, mamo dol še eno klet, pet kvadratov, pa bi lahk tja shranil, a ne … Pa pejmo kr po vrsti, tko, kt je, tole je ko- palnca, bojler rab mal časa, tko da ga je smiselno kr met pržganga, če sta doma, tuš je drugač klasičen, zavesco sem pa zdej menjala, tko da je nova, no, sej ni kej rečt posebnga, a ne … Tole je dnevni prostor s kuhno, gorilnik je na plin, dve rinke, sej se da, številka od Butana je kle napisana, pa to vam pol oni vse prnesejo, zamenjajo, tko, sej poznate, a ne? Hladilnik, pečica, pečica je super, takih več ne delajo, boljša je kt moja ta nova, res, ker se je tale pokvarla lani enkrat pa je serviser pršu, sem ga vprašala, če jo je smiselno sploh popravlat al nej raj kr novo, pa je reku, gospa, vse, kar je starej od petnajst let, je smiselno popravlat, ker nč, kar dons kupte, ne bo nikol tok staro. Mikrovalovna, jedilni pult. Tko, aja, žarnico za tole bo pol moj mož prnesu, to sem šele dons opazla. Kkšno vprašanje? 1137 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak Anja in Luka odkimata. NAJEMODAJALKA: Ja, sej ni kej. V glavnem dnevna, priključek za televi- zijo je, to pol, ko bi televizijo prnesla pa zbrala, kater internet pa to, bi pol sami zrihtal, a ne? LUKA: A je optika v bloku? NAJEMODAJALKA: Je, so lani vse napelal. Mi mamo tud, jz gor živim z možem drgač, tko da če bi blo kar kol, se pol hit zmenmo tud, a ne? Balkon, vrata se mal zatikajo, ampak k človk sistem pogrunta, je čist lahko. Najemodajalka stežka odpre vrata balkona, vsi skupaj izstopijo na balkon in se razgledajo po okolici. Lepo je. ANJA: Tko lepo zelen je pr vas. NAJEMODAJALKA: Ja, to pa je ja, sami parki, sej vidta, Šmarna je pa itak en dva tri. Moj mož gre vsak dan. Jz pa tko, no, če utegnem, sem pa tja tud, ampak nisem tok za hribe. Vidva hodta kej? ANJA: Ja, Luka zlo rad gre. LUKA: Že dolg nisem šel. ANJA: Lani sva bla na Sedmerih jezerih, je blo zlo lepo. NAJEMODAJALKA: O, a res? To mene mož skoz, da bi šla namest na morje na Sedmera pa tm okol, ne vem, kam, sam … ne vem, jz to morje tko težko žrtvujem … LUKA IN ANJA: Ja, res. NAJEMODAJALKA: No, pejmo še kabinet oziroma spalnico pogledat. Tkole, tole je pa spalnica, pa vgradna omara je kr velika, si lahko pogledata, vse gre not. Je pa tud res po meri, tko da je dobr izkori- ščena. Sej vse skupi ni nč kej posebnga za pokazat, je, kar je. ANJA: Zlo je lepo. 1138 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni NAJEMODAJALKA: No, pa mogoče pejmo kr nazaj v uno sobo, pa da vidva še kej vprašata, če mata … LUKA: Kakšni so pa stroški? NAJEMODAJALKA: Joj, seveda, sem pa čist že zmešana, tolkrat sem dons tole že povedala, da sploh ne vem več, komu sem kej. V glavnem, gretje je na toplarno, tko da mamo kr nizke stroške, tud jz lahk re- čem, mam gor mejhen večji stanvanje, no, ena soba več je, pa damo poleti za stroške vse skupi nekje 70, pozimi pa 140. Ni treba prov velik gret, se mi zdi, da mamo kle ene gospe k grejejo kt v peklu, tko da se mi včas zdi, da cel blok kr one ogrejejo. Vsi se zasmejijo. NAJEMODAJALKA: Zdej glede klime je pa tko, mi je nimamo, jz je ne ma- ram neki, tud moj mož ma skoz neki vneta ušesa, je tud ne prenese, ne vem. Te, ki so bli prej kle, se tud niso prtožval, tko da, če bi hotla, v redu, sam to je pol na vas, ampak res mislm, no, sej bi vidl, da to sploh ni klele aktualno. Čeprov vsi to sprašujejo, zanimiv. ANJA: Eh, jz tud ne maram neki klime, midva mava še avto brez klime, sva še navajena. LUKA: Pa sever-jug je lega, a ne, tud ni verjetn prov direktnga sonca polet. NAJEMODAJALKA: Ja, res, bravo, tud to ja, pa res. Jz mam gor, k smo na uno stran, klele gre pa tko čez, ja … V glavnem mamo sam še par minutk, vaju še kej zanima? ANJA: Ne, kar se mene tiče, je vse jasno. Luka? LUKA: Ja, men tud, mislm, da ste vse super povedala. NAJEMODAJALKA (se zasmeji, naklonjena jima je): No, pa sej se lahko tikamo, nismo tok narazen, a ne? ANJA IN LUKA: Ja, seveda. 1139 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak NAJEMODAJALKA: V stanovanju se ne kadi, niti na balkonu, domačih živali ne dovolmo, ampak to sva midve že po telefonu vse, a ne? Nimate živali nobene, a ne? ANJA: Ne. Tud kadiva ne. NAJEMODAJALKA: Super. S čim se pa ukvarjata, sem hotla še vprašat … ANJA: Jz sem frizerka, mam svoj stol v enmu salonu na Tržaški … NAJEMODAJALKA: O, super, frizerko met v hiši bi mi lahko pomagal uredit tole moje gnezdo. ANJA: O ne, vi mate pa zlo lepe lase … NAJEMODAJALKA: Prej nč od nč, v nosečnosti pa kr na vse strani … To se sam čudš pol. No, ja, pa vi, no, pa ti? LUKA: Jz pa delam na računalniškem servisu, računalnike popravlam … pa telefone, take stvari … NAJEMODAJALKA: O, same koristne stvari, fino, fino … Sta to redno zaposlena? ANJA: Jz mam s. p., Luka je pa na pogodbi, glih mu je podalšu še za pet let … LUKA: Ampak nama gre, no, ni se nama še zgodil, da bi nama zmanjkal za najemnino al pa kej … NAJEMODAJALKA: Ja, ampak midva sva vseen tkole rekla, lej, nikol ne veš, mi smo mel že vse sorte, varščina so tri najemnine, tok je tud odpovedni rok, pa če se kej zaštrika, da smo pokriti. Pogodba je pa za dve leti, to sva se tud že strinjale, a ne, vama je v redu? ANJA: Ja, super, si ne želiva skoz neki iskat, bi se rada nekje mal ustalila, a ne? LUKA: Ja. 1140 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni NAJEMODAJALKA: Zdej pa tko, če sta zainteresirana, vidva res res res kar čim prej javta, ker je tako povpraševanje, da bomo to en, dva, tri, no, jutr še mamo neke oglede popoldne, pol pojutrišnjem bomo pa verjetn že lahko zbral med tistimi, ki so, ste bli zainteresirani, zaenkrat so še vsi bli, pa je blo že 15 ogledov, se mi zdi … Anja in Luka se spogledata in si nakažeta, da sta oba za. ANJA: Ja midva sva kr zlo zainteresirana, a ne, Luka? LUKA: Ja, men je ful ful všeč, tko da mislm, ja, bi bla zlo vesela, če bi lahko tuki, a ne … ANJA: Ja, res. NAJEMODAJALKA: No, superca … tvojo številko mam … Ja nč, se vama prov kmal javm, velja? LUKA: Super. Luka in Anja se obuvata in oblačita. ANJA: A bo fantek al punčka? NAJEMODAJALKA: Oooo, ja, fantek bo. ANJA: O, lepo. NAJEMODAJALKA: Ja, sam da se ne bo prov obiru. ANJA: Kok pa še mate? NAJEMODAJALKA: Še dva mesca. ANJA: Uf, hitr bo. NAJEMODAJALKA: Upejmo. ANJA: Eh, otroci so super. 1141 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak NAJEMODAJALKA: Res so. Pri vratih pozvoni, Najemodajalka jih odpre in pred njimi že čaka nov Par. Para se nerodno drenjata v majhni veži, novo prispeli par se začne sezuvati, ko vidi, da se Anja in Luka obuvata. NAJEMODAJALKA: Dober dan, vi ste pa verjetno … da pogledam … Lucija? LUCIJA: Ja, midve sva govorili, to je pa moj partner Marko. MARKO: Marko. Me veseli. NAJEMODAJALKA: Vesna, ja. Najemodajalka se obrne k Anji in Luki. NAJEMODAJALKA: Dobro, mi se slišmo, a ne? ANJA IN LUKA: Ja, seveda, se že veseliva. ANJA: Na svidenje. NAJEMODAJALKA: Ja, adijo. Dobro, tako, zdej pa mi. LUCIJA: Lepo je. NAJEMODAJALKA: Vse, kar je v stanovanju od pohištva, ostane, razen če bi sami želel kej dat stran, mamo pa dol še eno klet, pet kvadratov, pa se lahko še tm kej shrani, če bi bla potreba. Najemodajalka in novo prispeli par izginejo v stanovanju, Anja in Luka obstojita sama pred vrati. Navdušena sta. Poskušata pridušiti zvoke svojega navdušenja, da se ju ne bi slišalo v stanovanje. ANJA: Na Šmarno boš hodu. LUKA (se smeji): Ne, ne bom. ANJA: O, ja, pa boš. 1142 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni LUKA: Ne, ne bom. ANJA: Hahaha, po mojem prov boš. LUKA: Ti boš, ker boš debela. ANJA: Veš, kaj … ti se boš glih tok zredil kt jz, ker do zdej si še čist vse, kar sem se jz spomnla al pa si zaželela, na konc tud ti jedu. LUKA: Aja? A tko k včeri makaroni s pestom ob polnoči? ANJA: Dobr, razen to. Luka in Anja se smejita, srečna sta. Potem se zresnita in spet nagovorita publiko. ANJA: Mene je hitr že zgrabu ta filing, da bi ji mogla povedat. To, da sva noseča. Tko prvič sem zares začutla, da bi nekomu povedala. Pa ker je ona tud noseča pa to, takoj sem že vidla, kako se naši otroci skupi igrajo zuni pa kako je njihov tamau mal pr nas pa naš mal pr njih, da si jih mal počuvamo pa to, in ja, mogoče gremo skupi na Šmarno, kaj vem. Tko prijetna se mi je zdela. Taka simpatična, no. Sam, ne vem … nasledn dan sva bla naročena za to nuhalno in jz sem se tko nekak zapičla v to … da bi rada prvo vidla, če je vse okej, mislm, mela sem en pregled, tm mesec pa pol nazaj, pol pa nč. Pol pa sam neki mi je slabo, pa spim pa spim, pa je prvo ful čudn, pol je pa že čist navadn, pol se ti pa zdi, da sploh ne veš, a to zdej kej je al ni, al kaj. No, in nekak sva si rekla, počakava to nuhalno, pa pol … Mislm, niti staršem še nisva povedala, tko … pač res je glih tak čuden tajming … čeprov se mi je zdel, da bi ji mogoče to mal po- magal pr odločitvi … Mislm, jz zdej ful to razmišlam, kdo bo še rodil takrt nekje kt jz, da se bomo družl pa vozičkal skupi, ne vem, da si bomo pomagal, no … Zaenkrat jih nimam tok velik, no, v bistvu mam eno, oziroma bol pol, ker si nisva zdej glih tok bliz, ampak lej, ne veš … V glavnem … to sem se mal sekirala, sam ne vem, tko sva se od- ločila, mislm, da smo se tud kr ujel nekak, jz sem mela dobr filing vseen. 1143 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak LUKA: Jz nisem mel tok filinga, da bi ji mogla povedat, mislm, sej je sama noseča pa to … Mislm, če kdo šteka to, zakaj ljudje počakajo do treh mescov, preden povejo, je to ona, sej je šla glihkar čez to, a ne? Ker men se je to vse itak zdel še čist nerealn. Kako bi to reku? Ti kt pač partner, a ne, poleg tega, da je skoz utrujena pa da lahko praktično kjer kol pa kadar kol zaspi pa da se vse okol hrane čist nepredvidljiv vrti, tist, kar smo mel radi, zdej ne mormo pa smrdi, tist, kr ne maramo, nam zdej paše, itak pa bolj ne bi nč, ker ji je po vsem slabo, ampak vseen bi pa neki oziroma bi sam tist neki, pa to skoz … No, poleg teh stvari si ti kt partner res bolj tko, no, v temi. Mislm, kaj pa vem, okej, un test na začetku … Pol na un prvi pregled pr ginekologinji me una njena itak ni pustila, pol pride s tisto slikco, okej, ampak tist se tud bolj ne vid, al kaj, pol pa, kaj jz vem … deleč je nekak, mislm, teb se zdi nekak delč. No, do te nuhalne, a ne. To, kr sva mela pol nasledn dan. Ker to je pa pol ta šok. Fak. To je že vse. On ma prstke, en, dva, tri, štir, pet, no, ne vem, nismo štel, tok se glih ne vid, ampak ma, vse ma, stopala, on tko dviga roke pa tko neki dela po očeh pa cel se premi- ka, ni mu neki blo udobn, no, al pa mu je blo tok ful udobn, a veš uno, ko se včasih kr rineš not v deko, kok je dobr, tko nekak, noro. Lulčka ma. Ja, ga ma. Obkrožla ga je na tisti smešni televiziji z zla- tim okvirjem, ja, fak res, ta televizija, kjer sva midva to vse gledala, a ne, ko je ona to iz tega ultrazvoka projicirala, je bla v enem takem zlatem okvirju, in ti pol gledaš tm tega otroka, pa roke pa lulčka, v tem zlatem okvirju, to je res kr smešn drugač, ne vem, no, men je to blo res smešn. Pa kul je, prov kul je. Una pa tko resna, mislm, ta njena ginekologinja. To je blo tud kr smešn. Pa reče pol Anji, ne se zdej ustrašt, morm mal potrest, da gre otrok v ta prav položaj, da mu ona izmer tist, kar more pač, in res tko nardi po trebuhu, tum, tum, tum, in un na televiziji se res začne premikat. Prov ni mu blo kul, da ga je tko zmotla, prov tist, joooj, morm se prestavt zdej, al kaj, dejte mi mir! V zlatem okvirju, kul. Anja in Luka se spogledata, smejita se. LUKA: Ja pol sva šla pa mal v Baby Center v Šiški, čist tko … da mal vidva … A ne? ANJA (srečna): Ja. 1144 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni LUKA: Pa sva sam hodila med temi stvarmi, pa vse nama je blo tko luštn … ANJA: Pa ene take nogavičke z orkicami sva kupila. Luka in Anja se smejita. Anja pogleda na telefon, vznemirjena skače okoli Luke, živčna je, ne ve, ali bi se smejala ali bi se kam skrila. ANJA: O fak, o fak, o fak, o fak! LUKA: Ja, dej jav se. ANJA: O fak, o fak, o fak! LUKA: Anja. ANJA (globoko vdihne): Ja, dober dan, gospa Vesna! NAJEMODAJALKA: Živjo, Anja, sem prov poklicala? ANJA: Ja, ja, seveda. Kako ste, no, si? NAJEMODAJALKA: Ja v redu, v redu, se opravičujem, mal dlje je trajal, kt sem misnla … ANJA: Oh, ne, sej je v redu, ni panike … NAJEMODAJALKA: Hotla sem rečt, da … men sta vidva bla zlo všeč in res zgledata taka prijetna, tko da sem se, no, z možem, odločila, da vama oddava stanovanje. Sej sta še zainteresirana, a ne? ANJA (navdušena): Jaaaaaaaaaa! O mojbog, seveda! Luka, dobila sva sta- novanje! LUKA: Juhuuuuuuu! Luka navdušeno skače okoli Anje, dvigne jo v zrak. ANJA: Ja hvala, hvala, hvala, hvala, midva sva presrečna! 1145 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak NAJEMODAJALKA: Tud jz sem vesela, da smo se lepo ujel in … ja, pridta, da podpišemo pogodbo in vse uredimo, in ja … dobrodošla! ANJA: Joj, kr ne morem verjet! Hvala, hvala, res! Midva lahko že jutr po- poldne prideva, mava oba dopoldansko, tko da … če vam je v redu? NAJEMODAJALKA: Ja super, bosta še mojga Matijo spoznala, kaj rečemo, ob petih? ANJA (Luku): Jutr ob petih? LUKA: Ja, kul. ANJA: Ja, nama je super! Luka Anji nakazuje, naj ji pove še novico. Anja najprej ni čisto prepričana, smejita se … NAJEMODAJALKA: Pa lahko kr k nama gor prideta, midva sva samo en štuk viši, ampak ne tko, kt je ta vhod za spodnje stanovanje, ampak tist levo, če zaviješ na koncu. Sej bosta spodi pozvonila pa bosta vidla. Vodnik piše na zvoncu. ANJA: Super, velja … Vesna? Nekej sem vam, no, ti sam še hotla povedat … pač na tej točki … Zadnjič ni blo čist priložnosti, pa tud midva nisva še točn vedla, kako pa kaj, no, ampak zdej pa tud nobenmu še nisva čist zares povedala … v glavnem, jz sem tud noseča. Drug teden bo tri mesce. Ja, to sva rekla, da morva še povedat … tko, no … Tišina. ANJA: Halo? NAJEMODAJALKA: Ja … Ja … Bravo, ja, čestitam … ANJA: Ja, hvala, se kar nekak poklopjo stvari, a ne, v življenju? Najprej naju je mal presenetl, ampak zdej pa, sej je res … to je v bistvu tko lepo, a ne … Halo? 1146 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni NAJEMODAJALKA: Je … je … je, ja … Veš, kaj … to je pa … to mejčkn spremeni mogoče zdej … Mislm, jz ne vem, bi mogla v bistvu še z očetom govorit, ker je v bistvu njegovo stanovanje, midva sam oddajava, pa … veš, kaj, bom te mogla nazaj poklicat, prov? ANJA: Jaaaa … okej … NAJEMODAJALKA: Dobr, se slišva, adijo! ANJA: Adijo. Anja obstoji, Luka jo gleda s pričakovanjem. ANJA: More se še pogovort, pa me bo nazaj poklicala. LUKA: Kaj pogovort? ANJA: S fotrom, ker je v bistvu lastnik, al neki. LUKA: Aha. ANJA: Ja. Tišina. LUKA: Ma neeeee. To je sam pač, valda, to je zvedla, more povedat, ne more kr na svojo pest, sej je logično, pa halo, pa sej je ona tut no- seča, njim bo dbest. ANJA: Ja upam … LUKA: Itak, da jim bo! ANJA: Ja. LUKA: Mislm, mora jim bit, a ne? ANJA: Itak … LUKA: Ker če kdo razume … 1147 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak ANJA: Mhm … LUKA: Ej, ne sekiri se, res, kul bo … ANJA: Ma ja, sej vem … sam tko res čudn je rekla to, da pokliče, pa … res sem nas že vidla tm … ta Sava, pa Šmarna … Pa trgovke tm v trgo- vini so ble res prjazne, sem že prov vidla, kako se mali plaz tm pr konzervah, pa … A veš? A teb se ni zdel? NAJEMODAJALKA: Ja, živjo, Anja, pozdravljena, Vesna pri telefonu. Jz vas kličem, da sporočim, da smo stanovanje žal enmu drugmu oddal. Men je zlo žal, ampak … no, tko pač je. ANJA: … Aha … ja … ja, aha, ja, ne vem, hvala, da ste sporočil. NAJEMODAJALKA: Ja, seveda. No, pa sej boste sigurno kej druzga najdl … Pa vso srečo, a ne? ANJA: Ja, hvala … Tud vam ja. Srečno! Zvok prekinjene telefonske zveze. Potem tišina. ANJA: Srečno?!?! Jz njej srečno?!?! Tud vam srečno?! Jz ..., jz … Tišina. ANJA (Luki): Zakaj ji nisem nč rekla? Mogla bi ji kej rečt, mogla bi ji, ne vem. Srečno? Resno? Jz njej, njej, k vse ma … LUKA: Sej bova … Bova že kej našla … Objameta se. MIKROFON 1: Joj, to mi je pa strašno žal, ampak veste, to stanovanje pa res ni primerno za otroke. MIKROFON 2: To pa ne vem, kako bo šlo. Mislm, sej nimate niti vozička kam dat, veste kaj, to se men ne zdi najbolj pametno. To je vseen 1148 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni premejhno, pol boste pa iskal neke rešitve pa se bo vse premikal, ne, ne, to ni pametna ideja … LUKA: No, tko nekak se je pol to začel … MIKROFON 3: A tko, ja to pa ne vem, to pa po mojem ne bo šlo, žal. Veste, mamo zlo lepo pohištvo, tako mal starinsko, pa ne bi mi zdej otroka v to, sej razumete, to se lahko še tako trudte, otroc to vse uničjo … MIKROFON 2: Oddano. MIKROFON 4: Vas bom nazaj poklicala, ampak mamo kr povpraševanje, tko da ne vem, po mojem najbolj, da še mal iščete. LUKA: Ne vem … sej skrit pa tud ne morš … MIKROFON 5: To pa ne bo šlo. MIKROFON 2: Smo že oddal. MIKROFON 1: Gospod, a niste prebral oglasa? MIKROFON 4: Oddano. MIKROFON 3: Ni šans. MIKROFON 1: Oddano. LUKA: Vsi bi oddal mirnemu mladmu paru, nekadilskemu, nežurerskemu, brez otrok in živali in prjatlov, pa ki zna lebdet, da ne obrablja parketa. MIKROFON 5: Ja ne vem, lahko, sam bi junija mogl it ven do oktobra, ker damo takrat za Airbnb. MIKROFON 3: Veste, tuki mamo zlo občutljive sosede, ena gospa je bolana tle zraven pa se bojim, da bi pa otroški jok lahko bil prenaporen zanjo. 1149 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak MIKROFON 2: A niste prebral pogojev, tm zlo jasno piše, nekadilcem, brez otrok, brez živali, brez obiskov, z redno službo, za dve leti. MIKROFON 4: Joj, to pa ne, to pa, veste, mamo novo sedežno noter in to pa ne, ne, ne, to pa ne gre – smo napisal brez premikanja pohištva. LUKA: Noni sva povedala za otroka … Čist se ji je zmešal … Je šla kr po svojem imeniku … Vse je poklicala. Zvečer, ko sva pršla nazaj domov v Ljubljano, sem jo klicu, da ji povem, da sva v redu pršla, je mela še zmeri zaseden. MIKROFON 3: Otrok, ni šans, to se vas pol ne morem rešit, mi bote še sodišče poslal na glavo, ne, ne, ne grem se jz tega. MIKROFON 2: Vse sami opremte, noter ni nč. MIKROFON 1: Ne. MIKROFON 5: Oddano. ANJA: Sam še pondeljki so. MIKROFON 3: Ne. ANJA: En pondelk pa drug pondelk. MIKROFON 2: Oddano. MIKROFON 4: Ne. MIKROFON 2: Ne. ANJA: Trebuh je zmeri večji, midva se pa zmeri manj veseliva. MIKROFON 5: Ne. ANJA: Vsaj men se tko zdi. 1150 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni TOREK V žensko stranišče trgovskega centra priteče obilna maskota krave v roza oblekici z ogromno okroglo glavo in se zaklene v kabino. Maskota sname ogromno glavo in jo z vso silo zabriše v vrata. Pod njo je Stane, preznojen, jezen zaposleni, ki med strašnim besnenjem razbije previjalno mizo in ogledalo, razmeče toaletni papir. STANE: Kaj je men tega treba? Kaj je men tega treba? Kaj je men tega treba? Kaj je men tega treba?! Za njim priteče Mlada sodelavka, oblečena je v ogromno Čebelo planinko. MLADA SODELAVKA: V ženskem je! V stranišče priteče še sodelavec Rado, oblečen je v Gospo kokoš s slamnikom in jajci. STANE: Ne, ne, ne … Kaj je men tega treba?! RADO: Stane, odpri vrata, pa boš povedu, kaj je … Se bomo vse zmenil … STANE: Ne, ne, men tega ni treba! Niti mal mi ni treba tega, Rado! RADO: Vem, Stane … Lej, prid ti lepo ven pa bova … STANE: Ne grem, ne, ne grem ven, nikol več ne grem ven, jz bom tuki do penzije, še vseh pet let bom tuki in tud nadure si bom pisu, res bom, me prov nč ne briga! MLADA SODELAVKA: Na, Stane, a boš mal vode? STANE: Ne bom, nč ne bom, ne bom pil, ne bom jedu, ne bom, nč več ne bom. 1151 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak RADO: Stanko, dej no … Odpri vrata pa greva na en čikec, pa sam mal dihat, pa boš vidu, da … STANE: Jz sem bil mojster! RADO: Vem, Stane! STANE: Mene so mojster klical, če je kdo kej rabu, so vsi rekl Pejt k Stančiju, Stanči bo zrihtu, Stanči zna, Stanči te bo nauču, to sem bil jz, jz sem bil mojster! RADO: Vem, Stane … STANE: A ti veš, da sem bil jz državni prvak v varilstvu? RADO: Vem, Stanko … Dej sam stop ven, no, sam da … STANE: A kle mogoče kdo kej zna? A sploh kdo kej zna v tej trgovini? RADO: Ne vem, Stane, sej znajo, ne vem, lej, ne zdej tko razmišlat … STANE: Rado, ni to za naju, veš, ni to za naju … RADO: Lej, Stanko, ne smeš zdej tko razmišlat, zdej je treba tole narest, sej je vseen okej, nobenmu ni blo nč, zdej je treba mal zadihat, en čikec, mal sončka tamle zadi, pol pa tole še oddelamo, pa gotovo … V žensko stranišče vstopi Supervizor s telefonom v roki. SUPERVIZOR: Kaj se zdej dogaja tuki? Ko Stane sliši Supervizorjev glas, začne spet rohneti in razbijati. Rado in Mlada sodelavka poskušata pomiriti Supervizorja. STANE: Ti pa spizdi ven, da te ne vidm, mulc en, a me slišš? Spizdi! Prokleti prasci, pr petinpetdesetih me rinete v to kurčevo kravo. A ti sploh veš, kako vroče je tle not? Nč zraka ni. Boš vidu, sej boš vidu, ko boš končou puberteto! 1152 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni SUPERVIZOR: Jz bom poklicu varnostnika, ne mormo mi tkole! RADO: Ne, ne, ne, ne, takoj bomo tole, okej, nč tazga ni blo … SUPERVIZOR: Kako nč tazga? Jz mam škodo, cel karton mleka je razlit, otroc jokajo, mame se derejo … STANE: Briga vas to, a ne? Briga vas, kako je Stanetu, a ne? Sej če ga bo infarkt, pa še tolk boljš, a ne, se ga bomo vsaj znebil. Kdo pa rab Staneta? Itak so sam problemi z njim. Nej ga enkrat že infarkt pa da neha tlačt to zemljo. Pa da mamo vsi mir pred njim. Itak ni bil glih dobra krava, a ne? RADO: Prosm, lejte, vse bomo uredil, samo par minutk rabmo, kt da smo na pavzi, okej? SUPERVIZOR: Pa kakšna pavza? A vi mene zajebavate, a se vm to zdi normaln? MLADA SODELAVKA: Dejte, lejte, nej se Rado pogovori z njim, sej je že skor v redu … SUPERVIZOR: Minuto mate, da pridete ven! Stane ponori vsakič, ko sliši Supervizorjev glas. STANE: Ti boš men govoru! Jz sem zate gospod! Gospod Mojster sem jz zate. Rado gre nazaj k vratom mirit Staneta. Mlada sodelavka miri Supervizorja. RADO: Stanko, dejmo mal umirit tole, pa … STANE: Jz sem pr osemnajstih začel delat, celo življenje sem delal, da zdej pr petinpetdesetih pa nisem dobra krava. RADO: Vem, Stane … STANE: Celo življenje, da se zdej ti smrdljivi razvajenci obešajo name, da bi jim mame kuple čokoladno mleko, pa me vlečejo za te seske, pizda, al kaj je sploh to, pa za rep pa povsod. 1153 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak RADO: Vem … STANE: Jz pa ne smem nč! RADO: Vem, Stanko. STANE: Zanč je en skoču name, jiha, jiha. Jebem ti, jiha, jiha. RADO: Vem … STANE: Prsežem, da bom enkrat zagrabu enga smrkavca nesramnega pa mu zbil zobe. Prjel ga bom za lase pa ga bom fuknu tja čez v Barilla polnozrnate mašnce. RADO: Vem … STANE: Mami, zakaj pa ma ta krava tak trebuh, a bo dobila male kravice … Mami, zakaj ma pa ta krava tak glas, mami, zakaj se pa ta kravica nikol ne preobleče, mami, kako pride ven čokoladno mleko, mami, mami, mami … RADO: Vem, Stanko … Dej prid ven na en čikec, no, pa boš vidu, da … STANE: A ti vidš kkšen smisu? RADO: Pa ne vem … Ja, mogoče … STANE: Rado, dej me poglej. Krava sem. Niti bik nisem. Kurčeva krava s povešenimi joški. Jebem mu mater! A ti mene razumeš? RADO: Ja, jz te razumem. STANE: Kaj sem bil jz? RADO: Ti si prvak varilstva. STANE: Kako so me klical? RADO: Mojster, stari. 1154 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni SUPERVIZOR: Gospod, vi ste na javnem WC-ju. STANE: Pa v pičku mater, kaj se ti oglašaš? Da mi zgineš nekam pa da te nikol več ne vidm, a je jasn? A me razumeš ti?! Ti si en policist na- vaden, en carinik, tuki se spravlaš na navadne, delovne ljudi pa jim pod prste gledaš! Marš! MLADA SODELAVKA: Sej on ne misl tko, utrujen je dans … Pa tak nizek pritisk je … SUPERVIZOR: Me ne zanima, lejte, to tko ne more bit! MLADA SODELAVKA: Sej vem, ampak on bo zdej zdej v redu … SUPERVIZOR: Jz nimam časa klele se z vami zajebavat. Vi mate čez deset minut točko. RADO: Sej bomo, sej bomo, smo že skor tm tm, lejte, en čikec, pa smo … V stranišče pride Gospa z vrečkami. Močno jo tišči na stran, presenečena je nad dogajanjem v stranišču. Supervizor jo poskuša nekako preusmeriti, Gospa ni zadovoljna. RADO: Stanko, no, dej, na ženskem WC-ju si … STANE: Pa kaj ma to veze, kje sem? RADO: Nima veze, Stane, sam kle morjo ene gospe lulat … STANE: Nej lulajo, ja, hvala bogu, nej lulajo, nej lulajo povsod, sej smo sami domači, lulejte, gospe, lulejte, samo svobodno, lulejte, samo vi lulejte! GOSPA Z VREČKAMI: Ja, gospod, a ne morte vi na moškem stranišču razgrajat? STANE: Lahko, gospa! Povsod lahko! Ampak ne gre pa vse naenkrat, mi gre- mo ena po ena, gospa, sploh tkole, če je človk sam, pa nima nobene pomoči, gre sploh počas. Muuuuuuuuuuuuuuu, muuuuuuuuuuuuu, 1155 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak dej Rado, dej ti eno Koko, no, dejmo, pokaž gospe, kako mi to! Mu- uuuuuuuuuuuuuuuuuu! RADO: Prid, Stanko, greva midva na en čikec, no … Mene že noge bolijo … STANE: Ja dej, no, ko, ko, ko, ko, kako znaš, no, pokaž gospe, kako znaš! SUPERVIZOR: Zdej pa dost, ljudje, jz ne vem, kaj se vi greste, sam ura je skor dvanajst, ljudje čakajo na veselo urico, jz moram vedet, al nej polcijo pokličem al … STANE: Dejmo, Rado, no, ko, ko, ko! Koooooooo, kooooooooo! RADO: Stane, jz … STANE: Koooooooo, kooooooooo, dej, no! RADO: Ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, kooooooooooooooooooo! STANE: Muuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu! RADO: Ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, kooooooooooooooooooooooooo! STANE: Muuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu! RADO: Ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, kooooooooooooooooooo! STANE: Muuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu! RADO: Ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, kooooooooooooooooooo! STANE: Muuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu! Gospa zgroženo zapusti stranišče, Supervizor gre za njo, da bi jo pomiril. STANE: Muuuuuuuuuuuuuuuu, muuuuuuuuuuuuuuuuu! RADO: Ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, ko, kooooooooooooo! STANE: Tako ja, a je vidla gospa, kako smo mi resni ljudje, a je vidla, Rado? 1156 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni RADO: Vidla. STANE: Kaj sem jz zajebu? RADO: Nč nisi zajebu … STANE: Jz sem bil državni prvak. RADO: Vem. STANE: On je sam ožel pa spizdil. RADO: Vem, Stanko. STANE: Ožel pa spizdil. RADO: Vem. STANE: Ožel pa spizdil. RADO: Vem. STANE: Ožel pa spizdil. RADO: Vem. STANE: Ožel pa spizdil. RADO: Vem. STANE: Ožel pa spizdil. RADO: Vem. Prid, Stane, ura je že … STANE: Vem. Stane pride iz kabine. Krava, Kokoš in Čebelica imajo promocijski nastop za otroke in druge mimoidoče. 1157 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak SREDA Zavod za zdravstveno zavarovanje. Miza, za mizo sedita Uslužbenka po imenu Marta in Amir. Telefoni zvonijo, tiskalniki tiskajo, skenerji skenirajo. USLUŽBENKA: V resnici tud kuhajo ne, tko da moraš pol na koncu ti še zmerej skrbet za vse te odrasle otroke, ki imajo sicer že svoje otro- ke in … Zato jaz v nedeljo naredim enolončnico za štiri družine in dam to v te tupperware pa v zmrzovalnik, pol pa cel ponedeljek to prevažam, včasih še torek, sredo … odvisno, kdaj imajo čas, ker če ne, pol ne jejo, ne znajo kuhat, ne vem, v glavnem jim je treba nekej ponudit. Pol pa, ko sem že tam, pa še kej spucam pa zlikam, ker tud likajo ne več. In kupujejo raje take stvari, da se ne likajo … Mislim, ne vem, no … Pol pa jaz kar grem pa likam, jaz tudi spodnje perilo zlikam, to je popolnoma drug občutek, ko zlikano oblečeš … Če me hči vidi, se sicer nekej kao jezi pa reče, mama ne tega delat, pa ne tega, pa ne tega, jaz pa pravim, ja kdo pa bo, če ne jaz, a ne? Kdo pa bo? Boste hodili okrog kot eni klošarji? Ne, ne boste! Ste le moji otroci, a ne, pa vnuki … Pol pa gre ona kej po svoje, jaz pa hitro naprej likat in pol, ko pride nazaj, je vseeno vesela, da sem zlikala, srajce pa to, ker … ne, ne, ne, ne … je kar treba mal … Pa še ta vrt njihov, to je en sam plevel … Pa grem pol še v kakšen Bauhaus pa kej kupim, da na primer vsaj kake jagode posadim, če že imajo prostor tam, da ni prazno pa da ne stoji zemlja brez veze, pa da so pol vnučki veseli, da imajo kej delat, da se kdaj sploh zemlje dotaknejo, sej to sploh nimajo več časa … Pa še to pol kdaj vidm, da jim to kar gnije na vrtu, to kr gnije, pa pol jaz to pobiram pa si mislm, boljše bi blo, da bi imeli samo krompir, to je še najmanj dela, pa bi jaz samo enkrat prišla pa pobrala, pa da bi imeli pol … Pa slive, to vse gnije … Pol skuham marmelade še pa še, kr ene osemnajst kozarcov je blo lani … To so domače marmelade, to ni kr tko … Pol to vsaj majo. Sicer sladko ne jejo, pa pol tud to vse ostane. Ja jz ne vem … Pol pa še … Ena je veganka, ena je semiveganka, eni ne marajo ze- lenjave, eni so celo in vegani in ne marajo zelenjave … Joj, to mamo 1158 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni mi vse … Sin sploh ne vem, kaj še je, še pes je po novem vegan … To se sploh ne da več narest normalnega kosila. Pa eni alergični na oreščke, pa ne vem še kaj … Ampak jaz to kar ignoriram … Sam zložim jim te tupperware v zmrzovalnike, da le majo nekej za čez teden, pa kar koli že to je, in naslednji teden, ko pridem, je skrinja že prazna, se nč kej ne prtožujejo, to jim vse prov pride … Te, ki so vegani, pa se mi sploh zdi, da nimajo časa kuhat … In jaz tam stojim s to svojo juho in pol snaha reče, ne, ne, samo surovo zdej jemo … Samo surovo? Ja kaj nej? Pol si pa res vsaj vrt zrihtejte, a ne, si mislm … Ampak prov, dobro, pol pa samo surovo, pa nardim pač kkšno solato … A je kdo že vidu surovo govejo juho? Ne, nismo, ne … Skratka, sedimo tam in jemo neke solate. Luštno se imamo, ampak težko je to … Me skrbi, da bojo vsi zbolel … No, ampak to je bila tud neka faza bolj, zdej spet jejo kuhano … kuhano, ampak vegansko. Razen parmezana, to ne morjo brez, jaz si pa rečem, su- per, vsaj nekej. Pol pa, ko so vnuki pri meni, jim vseeno dam govejo juho, joj, kako jo pojejo! Pol pa ugotovi, da so jedli govejo juho in je cela štala. Pol pa ne pridejo več k meni. Pa sin reče, ja, mama, pa veš, kakšna je Cindy … In zdej se trenutno ne družimo tok. Mislm, pridejo še na kosilo, ampak tko, manj je tega čuvanja pa tega … Čeprov, to je spet sam faza, se mi zdi … No, ampak jaz sem zdej na enem forumu Kako preživet, če je snaha veganka. To smo vse bolj moja generacija in si pol izmenjujemo mal te izkušnje, kako pripravit sobotno kosilo, in se pol cel teden ukvarjamo s temi re- cepti pa si jih mal menjamo pa debatiramo pa jih dopolnjujemo … Neke kalčke pa vse to nardimo … to je treba splaknit trikrat na dan! Pa jaz ta tofu ne razumem, ampak res ta tofu, to res nima okusa, in pol se učim, kako ta tofu pripravit. To res ni einfoh naredit, da ma okus. Sem mogla kar vadit. Ampak moji zdej ful pohvalijo. Še snaha me sprašuje, kako to nardim. Pa rečem, da ni nč tazga, pa ji povem, kako … Ampak ja, v resnici moraš pa kar trenirat. Jaz mam rada drugač Cindy, ampak … Hvala bogu, da mam to skupino, ker drugač res … In pol pa ti tako pride, da grem zvečer v kino in se spom nim, da nisem splaknila teh … kalčkov … Pol pa tud ne vem, no … AMIR: Ampak jz tega ne razumem, mislm, kako je to možno? Uslužbenka zmedeno pogleda v liste pred seboj. 1159 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak USLUŽBENKA: Ja je, tako, kot sem rekla, je, odjava z 12. 6., torej slaba dva meseca nazaj. AMIR: Ampak, gospa, kako je to možno, jz sem takrat delu. USLUŽBENKA: Poglejte, tukaj je odjava od obveznega zavarovanja, vidite, tukaj je datum, in tole je priloga sporazuma o prenehanju delov- nega razmerja. AMIR: Ampak, gospa, jz to prvič vidm. USLUŽBENKA: Tukaj je datum pa tule je vaš podpis. AMIR: Kje? USLUŽBENKA: Tukaj. AMIR: A to? USLUŽBENKA: Ja, tu, kjer piše delavec. AMIR: Ampak, gospa, to ni moj podpis. USLUŽBENKA: Kako ni? AMIR: Ja ni. Poglejte. To ni moj podpis. USLUŽBENKA: Tukaj piše vaše ime in vaš podpis. AMIR: Ne, ne, to ni moj podpis. Tukej piše Ljubljana, 11. 6. Jz takrat sploh nisem bil v Ljubljani, jz sem bil v Münchnu na gradbišču. Ne, gospa, to ne more bit tko. To ni moj podpis. USLUŽBENKA: Gospod. AMIR: Prosm vas. Poglejte! USLUŽBENKA: Gospod, jaz ne morem … 1160 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni AMIR: Prosm, poglejte, res prosm, poglejte. Lejte tole, a ne, moja pogodba o zaposlitvi, a ne, in to je moj podpis, a vidte. To, na tem pa ne vem, kaj je, ampak moj podpis pa ni. USLUŽBENKA: Gospod, prosim. Jaz nisem tu, da presojam, a je to vaš podpis ali ni. AMIR: No, ampak poglejte, to bi še otrok vidu, da to ni moj podpis. To sta čist druga podpisa, a vidte, poglejte! To je goljufija, gospa. A bi vi lahko mene na tem računalniku prijavli nazaj pa povedal, da je napaka? USLUŽBENKA: Gospod, mi smo prejel od vašega delodajalca obrazec M-2 za odjavo obveznega zdravstvenega zavarovanja in podpisan sporazum o prekinitvi delovnega razmerja in smo vas 12. 6. odjavli. AMIR: Ampak jz tega nisem nikol podpisu. USLUŽBENKA: Mi se s tem ne ukvarjamo. Mi samo beležimo prijave in odjave, sprejemamo obrazce in obvezne priloge. Mi nimamo ne časa ne pooblastil, da bi se ukvarjal z avtentičnostjo oziroma ne- avtentičnostjo podpisov. AMIR: Ampak, gospa, jz sem delu. Jz sem ves čs delu. USLUŽBENKA: Jaz vam žal ne morem pomagat. AMIR: Kako mi ne morte pomagat, če ste me vi odjavl? USLUŽBENKA: Nisem vas jaz odjavla, jaz sem samo prejela zahtevek za izpis. AMIR: Ampak, gospa, jz tega nisem podpisu, jz tega nisem niti vedu, jz sem ves ta čas delu. USLUŽBENKA: Če vi tega niste podpisal, lahko tožite svojega delodajalca za ponarejanje podpisa in za posledično nezakonito prekinitev delovnega razmerja. 1161 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak AMIR: Pa, gospa, prosm, poglejte ta dva podpisa. Sej se vid! A vidte, gospa, to sta čist različna podpisa! Jz ne razumem, kako ste me lahko odjavl. USLUŽBENKA: O avtentičnosti podpisa lahko odloča samo sodišče, tko da, kot sem vam že rekla, mislm, da vam ne preostane druzga, kot da ga tožite. AMIR: Tožm? In kok dolg bo to trajal? USLUŽBENKA: To pa ne vem. Par mescov sigurno. AMIR: Kako par mescov … Jz ne morem par mescov … Kako bom jz to? Gospa, a vi sploh veste, kaj to pomen zame? Za mojo familijo? USLUŽBENKA: Jaz vam žal ne morem nič pomagat. AMIR: Pa kako mi ne morte nič pomagat! Če pa vidte, da sta to čist različna podpisa. To bi lahko že takrat vidl … Jz ne razumem … USLUŽBENKA: Glejte, jaz sem pristojna samo za to, da vam na vašo željo izročim te dokumente. AMIR: Ampak če ste me odjavl, zakaj pa me ne prjavte nazaj? Če vidte, da sem delal? USLUŽBENKA: Lejte, gospod … Tko ne bova nikamor pršla … AMIR: Ne, ne, ne, gospa, prosm, poglejte, tukej mam na telefonu sporočila od gazde. Poglejte, to je od prejšnega tedna. Evo, kombi vas pobere ob šestih na Herbertstrasse. Glejte, grem še nazaj, a vidte, to je vsak dan, lejte, avgust, avgust, avgust, 31. julij, julij, gospa, čaki, sej bo, lejte to, lejte vse to, evo, kako ste rekl, 15. 6., evo. Jutri odhod pol ure prej, Herbertstrasse. A vidte, gospa? A vidte, vse to, lej … USLUŽBENKA: Gospod, jaz … AMIR: Al pa lej, tukej mam slike. Z gradbišča, glejte, to sem jz pa kolegi. Mi smo skupi ves čas, mi skoz delamo, oni me vsi poznajo, lahko njih vprašamo, oni bojo povedal, mi smo skoz delal. Glejte, datum te 1162 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni slike, pa vse, lejte, fasada, pa to sem sliku, ploščice, ko sem naredu, to sinu jz pošljem mal, da vid, kaj delam, jz mam teh slik miljardo, gospa, lej, pa te stopnice, to sem vse jz delu, pa še ene stopnice, te so zajebane, ker grejo not v hrib, to vse jz mojmu tamaumu po- šiljam, evo, to pa on men nazaj, ker on isto pol ponavla za hišo pr baki, ker ma pesek tm, on rd tko pol mal kot jz, prav, da bo delavc, tko kot foter, lejte, ta obok, pa kolega moj, ki se mu je pločnik se- sedu pa smo pol vsi to rešval … USLUŽBENKA: Gospod … AMIR: Pa lejte to, mam sporočila, evo, od žene, junij, kaj delajo, evo, slika, tamala moja, mi lupčke pošilja v Nemčijo pa upa, da me hrbet ne boli več … Evo, a vidte, k ma kle izpuščaje, nč ni pomagal, pol ji je pa baka dala neko zelenje za žvečt, pa je blo dobr, a vidte, pol je pa še men hotla, da pošlejo, za moj hrbet … USLUŽBENKA: Lejte, še enkrat vam povem … AMIR: Lejte, gospa, kok mam jz tega, lejte mojga tamalga, kaj mi pošilja. Amir iz telefona predvaja zvočno sporočilo svojega sina. AMIRJEV SIN (zvočni posnetek): Vierzig, einundvierzig, zweiundvierzig, dre- iundvierzig, vierundvierzig, fünfundvierzig, sechsundvierzig … AMIR: On zna tko že do sto. AMIRJEV SIN(zvočni posnetek): … siebenundvierzig, achtundvierzig, neunund- vierzig, fünfzig … USLUŽBENKA: Dovolj je, gospod, jaz razumem, da … AMIR: Gospa, jz sem že za njih gor stanovanje iskal … Oni čakajo … Zdej pa nč, men to leto ne vela več. Kako nej jz zdej to svoji ženi razložim? Pa otrokom, gospa … USLUŽBENKA: Jaz vas razumem, ampak vam žal ne morem pomagat. Tožite ga pa dokažite, da ni šlo za prekinitev delovnega razmerja. 1163 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak AMIR: Gospa, jz sem delu za to. Jz eno leto nisem vidu mojih, jz mam male otroke, a vi veste, kaj je to eno leto za petletnega otroka? Vstopi Uslužbenec. USLUŽBENEC: Živjo, Marta, sori, da motm, bom čist na hitr … USLUŽBENKA: Ne, sej je v redu … USLUŽBENEC: Tole za Janeza sem pršu, za darilo … da se še podpišeš. USLUŽBENKA: Aha! USLUŽBENEC: Sej denar si že dala Manici, a ne? USLUŽBENKA: Aha, ja, ja. USLUŽBENEC: Škatla je mal prevelika pa štorasta, pa sem pol kr eno kar- tico … da bi dal zraven, tako eno sem vzel … konji pa neki. USLUŽBENKA: Super, konje ma rad. USLUŽBENEC: Ja … Tuki pod Nejo se podpiš. USLUŽBENKA: Kako ste se pol … USLUŽBENEC: Aja, ja, vse se je pol zrihtal, tud v Celovcu majo trgovino, tm so pa še mel dva na zalogi, tko da je Dragica tastu rekla, ki gor dela, da je še to prpelu dol za vikend, ker se voz. USLUŽBENKA: O, super! USLUŽBENEC: Ja vidš, kako se vse zrihta. USLUŽBENKA: Ja, res. Evo. USLUŽBENEC: Super, maš gužvo, a ne? Ja, sej … A veš, da mu prov mal zavidam našmu Janezu … pr teh letih, mislm, sej je še mladenič. USLUŽBENKA: Ja, ja, ja. 1164 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni USLUŽBENEC: Marta, jz bi tud šel. Jz mam dost. Tišina. Uslužbenec strmi v Marto, Marta ga gleda nazaj, ne ve, kaj naj si misli, Uslužbenec pa kar stoji tam in jo gleda. USLUŽBENEC: Okej, ja nič … Se vidmo. Pa še enkrat pardon, da sem zmotu. USLUŽBENKA: Ja … adijo … AMIR: Na svidenje. Gospa, a vi veste, kaj to pomen za mene? Za mojo dru- žino? Če jz nisem delu eno leto, ne morem nč … Morm nazaj. Brez vsega … morm od začetka. Vse … Pa jz sem bil gor že vse zmenjen! Men bo to vse propadlo, mene on ne bo čakal … USLUŽBENKA: Lejte, gospod … AMIR: Ne, gospa! Jz sem celo leto delu, po deset, dvanajst ur, v dežju, v soncu, v snegu … Nisem dobil plače že tri mesce, ampak sem delu, ker mi je nemški gazda reku, da me bo pol on vzel. Ampak če pa kle piše, da sem jz dal odpoved dva mesca nazaj, me on ne more zaposlit. Morm nazaj v Bosno. Ne morem nč … Jz še nadomestila ne bom dobil. Pa zakaj me niste vsaj poklical, ko me je odjavu? USLUŽBENKA: Gospod, še enkrat, jaz vam ne morem pomagat. AMIR: Pa kako mi ne morte pomagat? Samo tm kliknete pa rečete, da je bla napaka. USLUŽBENKA: To pa ne gre kr tko. Jaz lahko to naredim samo, če prej- mem zahtevek z obrazcem in obveznimi prilogami. Ne morem jaz kar tako. So pravila pa zakoni. Zdej vas pa prosm, da … Uslužbenka želi popiti požirek vode iz kozarca, vendar je prilepljen na mizo. Ugotavlja, da je vse prilepljeno na mizo, računalniška miška, tipkovnica, vse … Zmedena je. AMIR: Pa kakšna pravila pa zakoni, če ste me odjavl, jz sem pa delal? Pa sploh ni bil moj podpis? USLUŽBENKA: To bo sodišče ugotavljalo … 1165 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak AMIR: Jz sem mislu, da bo tle bolš, da ste vi urejena država. Vstopi Druga uslužbenka z megafonom v roki in se začne dreti na Marto. DRUGA USLUŽBENKA: Marta, a greš ti zdej na malco? USLUŽBENKA: Ja … takoj, sam še par minut, da tole zaključm. AMIR: Ampak, gospa, jz sem delou. Jz sem cele dneve delu za nč denarja. DRUGA USLUŽBENKA: Ker je sreda pa … USLUŽBENKA: Gospod, jaz vam ne morem pomagat, predlagam, da ga tožte. DRUGA USLUŽBENKA: Sreda je. AMIR: Gospa, jz še za bus do Bosne nimam, kako ga nej tožm? DRUGA USLUŽBENKA: … pa sem misnla, ker je lazanja dons, da bi šle dost zgodi, predno se usujejo uni iz tretjega štuka, da ne bojo vse pobral … USLUŽBENKA: Ja, evo, takoj. DRUGA USLUŽBENKA: Marta, lazanja je! AMIR: Gospa, če vi mene ne bi odjavl, bi jaz lahko zdej že delu v Nemčiji. Jz sem že vse zmenjen. Gospa, če bi vi pogledal, da to ni moj podpis, pa bi zahteval, da pogledajo … USLUŽBENKA: Gospod, jaz sem vam že vse povedala. DRUGA USLUŽBENKA: Marta, lazanja! USLUŽBENKA: Takoj! AMIR: Gospa, če bi me kdo od vas obvestil, bi jz lahko takoj šel na zavod pa bi se zdej lahko zaposlil, pa bi dobil nadomestilo. Gospa, jz morem zdej nazaj. Pa nimam nč. 1166 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni Marta poskuša vzeti svojo torbico z mize, vendar je tudi ta zalepljena. DRUGA USLUŽBENKA: Marta, lazanja!!! Jz grem!!! USLUŽBENKA: Ne, no, sej grem! Midva sva tko al tko končala, a ne? Marti v ihti uspe strgati tipkovnico z mize, jo da pod roko in zapusti pisarno. 1167 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak ČETRTEK ČLOVEK, KI SE NE SME USTAVITI: šest neodgovorjenih klicev osem neprebranih mailov trije prestavljeni sestanki pet nedokončanih ponudb dva razpisna roka in deadline čez pet dni tko se mi zdi, da … mmmmmm, ma ne vem, ta tla … pa … pa ja, mene tla … ta tla … tla me … tko me mal … ne vem … mislm … mogoče morm sam mal drgač … ja, sprememba, nujno. nujno sprememba drug ritem drug proces drug … pač drgač zgodi vstanem popijem kavo popijem limonado se razgibam in začnem 1168 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni začnem kr začnem kr takoj začnem sam začnem. začet je treba. skenslano kosilo skenslana pjača skenslan dejt skenslano skenslano skenslano kdo ma rojstni dan? okej, sam na hitr ma ne, ne ne morm res. sori delam fak. nč nimam. sprememba delovnega okolja drug prostor druga energija ja ja drug prostor to je to to rabim to je to to je druga energija deset neodgovorjenih klicev štrnajst neprebranih mailov deadline čez tri dni vdih, izdih ne smem zajebat res ne smem zajebat če to zajebem … pol … 1169 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak vdih, izdih ne bom zajebal vaje za sproščanje vaje za koncentracijo vaje za kreativnost štrnajst neodgovorjenih klicev šestnajt neprebranih mailov deadline čez dva dni vdih, izdih fak vaje za sproščanje vaje za koncentracijo vaje za kreativnost fak fak fak tko se mi zdi, da … mmmm men se zdi, da ne čutim nog hočem se premaknit, ampak ne gre sploh ne gre ta tla … mene tla … tla me požirajo vaje za sproščanje vaje za koncentracijo vaje za kreativnost in pol klik fak, morm it vstanem pizda, skor da poletim 1170 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni odprem vrata in sam stečem tečem tečem fak zuni sem fak diham ja, diham fak, ja! Hej živjo, ja, ja, ne, vse v redu, ja, sem dobil, ja … samo … ja, ja, res, se strinjam, ne, ne kličem zato, kličem, ker … sem vas hotu vprašat, a bi šlo, da bi jz to za en teden premaknu. Ne, obljubm, da to bo, do takrt bo zihr in super bo, sam še čist mal več časa rabm … Ja? Ja ne, to bi blo super, en teden je super! Vem, ja, se opravičujem, jz to zlo nerad … Ja? Okej, super, ja, velja. Hvala! uf diham en teden. to je velik. to pa bo, to zdej bo super bo delat kavo, prosm, kratko, brez vsega, al pa veš, kaj, bom kr pivo, točeno, ne sori, jz bi raj en gin tonic, mah kurc, veš, kaj, daj mi kr en viski gin viski pivo viski pivo viski s kokakolo brez ledu 1171 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak ne, hvala še enga ja ja še ene cigarete prosm nisem še oprosti, a lahko še eno rundo? kaj? koji kurac zaprti, kdo pa si ti, da boš men reku, da ste zaprti, pizda, veš, kolk časa že jz hodm sem, pizda, jz sem bil tle reden gost, še preden si se ti rodila … Matkota poklič, takoj zdej! Poklič Matkota, pizda, pa mu reč, da TI, kdor kol že pač si, nočeš MEN dat še ene runde … Kurčeva študentka, kaj pa ti študiraš? Verjetno niti ne študiraš, dvomim, da maš v svojih malih mož- gančkih skrit kanček kapacitete za to, da bi študirala … Pa dej no … še eno pivo, no … prosm … Siri, set the alarm for seven thirty aspirin plus c sveže stisnjen pomarančni sok dvojna kava jajce na oko tuš deodorant parfum čigumi in grem grem za neki časa bom nehu pit, ker to je brez veze, res mislm, ne rabm jz tega grem sam grem 1172 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni nabijanje v glavi rahla slabost koncentriranje na sam eno stvar naenkrat kakšno olajšanje, fak, kakšno olajšanje kakšen užitek kakšna muka pizda kakšn idiot sm bil mogoče bi pa mogu kam it Berlin Berlin, nujno moram v Berlin Skyscaner če bi šel v četrtek, pa do nedelje mogoče v petek, četrtek direkt iz Ljubljane, super to je to, ja to mal rabm mal pravga mesta, da zadiham ne pa te vukojebine zaplankane to je to jz rabm veliko mesto, da lahko zadiham, že čutm, da se mi pljuča širjo, ja, ja to je to to je to hej, ej, ja, jz sem, ej, a mi lahko ti tist tvoj kufer tamau posodš? ja, mah grem mal v Berlin, a veš, mal zadihat, mal iz te pripizdine, ja, ja, dbest, pridem iskat. popoldne, proti večeru, ok? ja, super. hvala ti. vidmo. a kej rabm? kaj kej rabim? devet neodgovorjenih klicev osemnajst neprebranih mailov fak, jebeš Berlin. brez veze, res … mail recived 5 days ago - are you sure you don’t want to reply? 1173 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak mogu bi poklicat mislm, morm se javt morm jim rečt, da pač … kaj pa je to še en teden? mislm to, da se ne javljam, sam še poslabša vse, ker ni glih tko, da lahk to odklopš pa se ne sekiraš, ne, ne, ne, to je skos zraven pa ti sledi za ovratnik ti, pizda, diha bom, bom, sej bom spet zvoni faaaak kaj pa, če ga samo izklopm al pa še bolš, če ga fuknem v WC-školjko, pa kar bo, bo lahko bi pa … ne vem, se nauču surfat ja, lahko bi šel na Kanarce pa bi surfal pa bi odprl šolo surfanja po tem, ko bi se nauču, pa bi to blo to, ja, pa bi bil lepo celo leto na plaži pa na izi pa … eno pivo prosim ej, oprosti za zadnjič pijan sem bil pa … hvala šport ja! to je to več se morm ukvarjat s športom to pomaga tečt bom začel a mate mogoče številko 44? kaj pa v tej barvi? sej ta model je tud tko za mal bolj zahteven teren, mislm, tko, za v gozd? narava, to pomaga, to zmeri pomaga te pol pokličem, ok, tle je mal slab signal, pa kaj jz delam tle 1174 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni pljuča se mi bojo sesedla od čistga zraka, resno, jz tečem sred gozda, ne me faking jebat pizda pizda bolj zdrava hrana nujno rabm vitamine … dober dan, jz bi pa en smuti, tak … mmm, ja, tega bi, energybuster z rdečo peso … ogabno pa več morm brat ko bom mel čas ja sej, sam da mi tole rata, pa da … sam da tole nardim, sam da tole oddam … kaj, kdaj pridem? kovček? kakšen kovček? aja, kovček. aja, ne, ne, sori, ma ne, ne da se men to, pa veš kaj, kr neki ful enga keša, pa tm pol se vlečt po mestu pa si rihtat za spat, pa ne, ne da se men to, mislm, brez veze, pa itak mam ful dela, tko da, ja, ja, sori, ja, pozabu sem ja, itak … deadline fak ven med ljudi nujno morm ven je dober ne? pravim, da je dober da dobr rola ja tko mal Berlin underground, a ni? Berlin underground nisi še bla, to pa morš it … to mora pa vsaka svobodna mlada duša doživet, res, tm je svoboda, to je to, ne pa tle, a veš, bom te naslednjič vzel s sabo, boš vidla … kondom? kakšen kondom? ma odjebi, ne rabm jz tega 1175 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak mogoče pa rabm novo frizuro ... al pa otroka mogoče bi pa mogu met otroka, ja pol bi se manj ukvarju s sabo, ja pol bi moral skrbet, pa ne bi mel več tolk časa, pa hodila bi na izlete pa v park pa … ja, to bi blo dbest mislm, če ga mislm met, je zdej počas čas mislm, zdej je že skor skrajn čas dokler si še tko mladosten, da se ti še mal da ker to je kr velik dela pa totalno prilagajanje v bistvu te ni v bistvu cel svoj lajf posvetiš enmu drugmu bitju, za katerga sploh ne veš, kakšen bo, pa ti mogoče na konc niti nč ne vrne, clo hujš, vse ti vzame in pol te niti ne pokliče fak, poklicat bi mogu mamo, šit pa, mislm, rabm še pač osebo, ne, mislm, partnerko … mogoče bom raj psa, je vseen mal laži … al pa mačko mogoče raj ribico tisto ne, ne, tisto tm, ta smešno tisto, no, bolj okroglo, prosim hvala spet stojim na mestu z ribico v plastični vrečki, zakaj sem kupu ribico? pizda, jz sem res, mislm, to z ribico je blo pa mogoče … ma super sem super je mogoče bi se pa mogu s kom dobit … 1176 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni hej … ja valda, lej, ko boš mel čas, poklič … halo, ej, kaj dogaja? ja valda … poklič, ko boš, a ne? ko lahko kadar kol hej, o fak, a te glih motm? ni panike, se slišva čez kak teden pol halo? aha, aha, valda, slišmo! ko boš, boš. ne, kr tko kličem, ni frke, bomo, ko bomo bomo, ko bomo ko bomo bomo zbrisu sem Facebook, brez veze, res totalen fake totalna potrata časa res počistu sem hladilnik spraznu zamrzovalnik opral obleke zliku srajce štumfom poisku pare pomil okno posesal pobrisu prah prezraču stanovanje lepo je res lepo živjo, mami, ja vem, ful sem bil v gužvi, ja, delovno, ja, moram it, te pokličem bom ko bom adijo 1177 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak res je lepo tle, tkole, če je vse … ja … mogoče bi pa vseen mogu it v Berlin al pa v Lizbono Skyscaner, New York u, pizda … velik! mah, sigurno je precenjen ta New York, nej gre v kurac riba me gleda jz gledam ribo samo sranje gledam nč ne berem nč ne delam fak, ta Ljubljana, to me res, to res ni kul fak jutr jutr začnem … jutr bom … dvanajst neodgovorjenih klicev devetnajst neprebranih mailov fak, res bi se jim mogu javt … samopostrežna menza, ja, zakaj pa ne? oprostite, gospa, a ste vi to probal? ja, in kako se vam zdi? ja, kako se vam zdi? ne vem, a se vam zdi to okusno, mislm, okusno, a se vam zdi, da je to za kej? kaj, a mislte, da če človek nima denarja, da tud okusa nima, al kaj? kaj, a revni si pa ne zaslužjo normalne hrane, al kaj? no, kr dej, poklič šefa, dej. mislm, pr takih se to začne, gospa, vi ste v prvi bojni liniji, od vas je odvisno in vi se boste zdej skril za šefom, bravo. ne vem, a svojim otrokom bi dala kej tazga za jest? katastrofa. z veseljem, z veseljem grem z največjim veseljem grem 1178 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni vsi prisotni, v suženjstvo zakleti, prosim vas, da za trenutek odložite žlice in vilice in mi prisluhnete! prosm, prisluhnite za moment, ne žrite tega! resno gospe in gospodje, zaslužite si več! fuknte po tleh to, kar vas tile prepričujejo, da je zrezek zlijte stran to, čemur pravjo juha gospa, a to? a to bi naj bla omaka? resno zlijte vržte puste to niste živali, ljudje ste vržte in za mano resno, gospod, resno za mano, gremo častim evo gremo v Asa pridte pridte, gospod ne to jest, to ni za nikamor pridte, resno mislm, vse vas povabm v Asa, kr lepo za mano dober večer, mizo za trinajst, prosim ne, nimam rezervacije, pa tud potrpljenja nimam, mizo za družbo trinajstih nadvse galantnih in finih ljudi bi, za družbo trinajstih sladokuscev, samih izkušenih gurmanov gospod, a je problem? a niso dovolj lepi? niso dovolj urejeni za vas? a ne dišijo? a se ne bleščijo? na tvojem mestu bi nas hitr spustu naprej, preden nardim sceno in te pred vsemi gosti začnem zmerjat s fašistično kapitalistično pizdo, kaj mislš? 1179 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak ne, ne nasedej prijaznemu obrazu resno mislm ni res gospod policaj, to preprosto ni res nisem mu grozil ne, zanikam niti slučajno nisem se drl lepo vas prosm, ni res ne pretiravejte dobr ja, to se je prevrnilo, ampak ponesreči, sem se tud opraviču, tud po- magu sem pobrat za sabo pa tud mislm, lepo vas prosm, a ste pogledal mal cenik, a? bojo že preživel par razbitih flaš pa kozarcev resno? zakaj pa mi ne bi smel sem not? ja, ne vem, lahko gospodiču plačam čiščenje srajce, če si ne more sam privoščit, ker je res težko tole življenje, jest po teh fensi restavracijah, a ne … resno, gospod? a ste vi kdaj jedli tle? mislm, ste svojo ženo lahko kdaj sem peljal? verjetno ne, a ne? in zdej boste men napisal kazen? resno za njih veste, kaj super prav se strinjam, dejte veste, včasih je svoboda kar poceni 1180 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni pa dober tek, zbrana druščina, nej se vm kakšna kost zatakne v grlu, sej grem, sej grem grem grem grem mogoče bi mogu pa kej druzga študirat pa bi blo zdej vse drgač al bi pa zdej mogu vse spremenit pa se začet ukvarajt z nečim novim ne vem mogoče bi mogu delat kej bolj preprostga kaj je kej z Mojco, kje je ona zdej … a ma še Čarlija, ne, on bi mel zdej že vsaj osemnajst let, ne, ziher je že poginu … to je bil res carski pes štrnajst neodgovorjenih klicev sej jih bom poklicu, res ne bom več jedu mesa tud živalskih izdelkov ne bom več ja zakaj me vsi gledajo kaj je gospa, ste očala doma pozabl? petnajst neodgovorjenih klicov pa kdo kupuje te kurčeve tigraste vzorce za faking štirsto evrov? ne me jebat sej bom, zdej se bom javu živjo, ja, povem vam, to bo super, res bo super. ja mal dlje traja, ampak bo fajn, res bo, veste, tko je pač s temi stvarmi, če hočmo, da so neki posebn- ga, potem mal dlje traja, a ne, da se … kako to mislte … ne, pa sam … res … samo en … čakte … pa a vi veste, kdo sem jz … ja prov … briga me … pa crknte v svoji povprečnosti … jz vas ne rabm … adijo … 1181 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak tko mal mi je tle me prov stiska me fak, pa utrip srce mi prov … razbija mi totalno mi fak mogoče bi pa mogu k zdravniku fak mogoče mam pa infarkt fak evo, to je to to je ta konc zgleda, da bom umrl evo, konc fak to je to a tko to zgleda? to je konc? umrl bom umrl konc nič? kako nič? kako to mislte, nič? ja tuki not … pa tuki … pa povsod … a ste prepričani? a ne bi mogu dat še kri, al pa kej? a tko, drugač? ne, ne, ne, drugač sem super super fak, super sem ja super nikol boljš res 1182 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni res super super sem super ja super vse super super sem. super. ne, nisem plaču vozovnice in je tud ne mislm. ker jz bi jo mogoče še plaču, če bi se peljal na LPP-ju, ne pa na EPP-ju. v bistvu bi mogl vi men plačat, glede na to, da sem zadnje pol ure nastopu v precej bedni reklami. jz, nič hudega sluteč, stopm na bus, in kam se bom usedu? ja seveda na edino mesto, ki nima okna, ki je čist polepleno, da lahko človek normalno ven gleda, a ne. mislm, a ni poanta busa to, da gledaš ven? ker če bi bla v Ljub- ljani poanta busa, da prideš hitro od ene točke do druge, potem, bodmo iskreni, se res noben ne bi vozu z vami … no, in kam se lahko človek usede, če želi videt ven? al tuki al pa tm spred, ampak tist sedež je rezerviran za dementne babice pa trinožne dedke. no, in ker še ne hodm naokrog s palco, nimam druge izbire, kot da se usedem tukej. na točno ta sedež, in da je moja glava točno tukej. in zdej moja glava, nič hudega sluteča, gleda ven, se smeji, si ogleduje okolico, počne vse to, kar naj bi v osnovi počela vsaka glava na takem busu, če bi lahko kej vidla skoz polepljene šipe, in ona sploh ne ve, da nastopa na faking reklami za faking Coldrex. moj obraz prijazno pozdravlja in se nasmiha mimoidočim in sploh ne ve, da je ta nasmeh ugrabljen za neko patetično, kičasto, brezokusno reklamo. zdej pa ne vem. kdo bi mogu komu plačat? kaj, jz nej plačam za avtobus zato, da lahko potem po celi Ljubljani nastopam kot reklama za faking farma- cevtsko industrijo? da ne rečem, da je moja glava del tega telesa, mislim teh oblek, pa lepo vas prosm, oblikovalcu te reklame bi blo treba kazensko dat za preštudirat celotno umetnostno zgodovino, ker več kot očitno je samoiniciativno nikol ne bo. ogabno. tko da nič, tukej je moj tekoči račun in sem lahko nakažete moj honorar za nastopanje v reklami zdej pa, če mi oprostite, bi jz kar šel, ker se mi pa že res mudi. hvala 1183 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak spet stojim gospodična, a se vam to zdi mrzu pir? mislm, ne vem, a je preveč, če človek prčakuje, da če bo že plačal za pivo skor tolk, kot bi za kosilo, da bo vsaj hladnga dobil? aspirin plus c, prosm kolk? a mate mogoče manjšo pakungo ej, kaj dogaja, ti, veš, kaj me zanima, a maš ti mogoče kavč frej, ne, ne, vse ok, mal sem se zajebu, sem mislu, da bom ta teden šel mal na počitnce pa sem dal flet na airbnb, zdej pa mam tolk dela pa mi ni ratal it, pa ne morm zdej folk last minute zajebat, pa sem mislu, če mogoče … ne, valda hej, ej, a maš ti še frej uno sobo mah ne, neki sem, ja, itak mogoče bi pa mogu prodat vse, kar tle mam, pa se res preselit v Berlin al pa nekam na vas pa gojit koze pa ko jebe vse eno kavo, prosm a vi temu rečete kava tej brozgi ti rečeš kava ti maš jajca men za tole sranje računat evro pa pol spizdi, spizdi s to kavo marš v kurac eno pivo, prosm oprosti za zadnjič, ja je, dost je hladen ja hvala oprosti 1184 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni mogoče bi pa mogu nazaj k Ani mislm, Ana je bla kul prjazna je bla, ne mislm, to je lepo, a ne, prjazna še eno pivo, prosm sej sam da mine četrtek četrtki so najhujši a niso četrtki najhujši? ej, hvala, ker se pogovarjaš z mano odkar me tla požirajo, se bolj mal ljudi pogovarja z mano … 1185 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak PETEK Prizor, v katerem igralci sedijo na stolih in sinhrono izvajajo vaje za sproščanje napetosti v telesu. Vaje se stopnjujejo tako, da napetost narašča, ne pa pada. Zadržujejo dih, dokler zdržijo, vsak po svojih zmožnostih, nato odidejo z odra. 1186 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni SOBOTA Mož in Žena pripovedujeta vsak svojo zgodbo. MOŽ: V bistvu že celo to pakiranje zjutri … To je pr nas čisti darmar, mislm, to je vsepovsod, to greš na skret pa tm kr pogrižen kruh z Nutello, pa greš si skuhat kavo pa je tm prevret mlek, da morš to najprej spucat, pa hladilnik kr odprt, kdo ve, kok že časa, pa stari, to piska, to ne spregledaš kr tko, mislm, ne vem, no, to so pižame po tleh, štumfi v umivalniku, vse neki pocast, to so taki neki madeži, da sam gledaš, pa kaj sploh je to? … Mislm, res kaos, jz sam hodm po fletu pa pobiram. In že vidm, kako bo … Mislm, jz sem tko … če smo rekl, gremo ob osmih, pejmo ob osmih. In jz sem bil deset do ready. Ampak na koncu to valda zgleda tko, da mi trije s tamalima sedimo v avtu in čakamo njo še pol ure, da se zrihta. Zmeri isto. Mislm, sej nč tko, sam pol pa dejmo rečt ob devetih, pa pejmo ob devetih, a ne? Ne vem, no, to me čist znervira. Sam nisem nč reku. Sam pejmo že. ŽENA: Fak, a sem zaklenila? MOŽ: Kako nej jz vem, če je zaklenila? ŽENA: Ne, sej sem … Fak, a sem? MOŽ: Ne vem, lubica, kako nej jz vem, če si zaklenila? ŽENA: Ne, no, sej sem. Uf, okej, a mamo vse? MOŽ: Mamo. Gremo. ŽENA: Sploh nisi pomislu zares … MOŽ: Ja, sej sem pomislu … kar se mene tiče, mamo vse. Pejmo. ŽENA: A maš brisačo? 1187 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak MOŽ: Ja, a nisi ti brisač vzela? ŽENA: Ja, sem, sam, a vidš, če jih ne bi, je ne bi mel. MOŽ: Ja, sam če sem vedu, da si ti brisače vzela, zakaj bi jo še jz? ŽENA: Mislm, kako nej rečem … kt da bi mela tri otroke za zbudit, za na- hrant, dejansko tud oblečt, ker me seveda mož vsaj trikrat vpraša, a mislm, da bo mraz zvečer, če bi mogu jakno vzet. Ne vem, kdaj sem jz ratala ta specialist za vreme pr nas, ampak ja, jz se skoz moram odločat, kašno bo vreme. Pizda, kako nej jz vem, isto mi na telefonu piše kt teb. MOŽ: To je pol zdej to, a ne, spet … gremo, ne gremo, gremo, ne gremo, gremo, ne gremo … ŽENA: Ma ne, no, gremo. MOŽ: No, in smo šli. Fak, mene je sam spreletel, da je šele jutro, še začel se ni, ampak jz sem bil pa že čist zmatran. ŽENA: Tkole, a ne, če si predstavlamo, jz vozm, vzad tamala dva, za mano v stolčku Lina, tamlajša, tkole Gašper, tud je še v sedežu, ampak ga bo zdej zdej prerastu, upamo, no, vsaj on zlo upa, ker je bolj … med bolj mejhnimi je, no … in se kr sekira zarad tega. Zraven mene moj mož, spi, spi, še preden pridemo do obvoznce, o tem zdele ne bom … ne, bom, ker je povezan s tem, kar hočem povedat … V glavnem, mi se na tej točki vozmo ene dvejset minut, smo že skor pr Trojanah, ko jz pogledam po avtu, vsi spijo, sam Gašper ne spi, neki gleda skoz okno, pa mu rečem, mah, ene krofe pa bomo, a ne? Gašper ves vesel, ustavm, gužva, ampak najdemo parking nekak med vsemi temi avtobusi, okej, zbudimo Lino, ona bo krof, seveda, rečem Gašperju, nej še atija zbudi, midve pa, da greva kr v vrsto, da bomo čim prej … No, in stojiva midve v vrsti, ful je nekih Kitaj- cov okrog, sprašujem se, pa kdo njih sem prpele, mislm, po kakem ključu oni pridejo do teh krofov, in v tem pride Gašper, da ati ne bo krofa, da bo on raj mal še spal. In men tkole notr. On bo raj mal še spal. Na koncu mi sedimo na tisti vlažni klopci, jemo krofe in gledamo atija, kako spi v avtu. Ja. Ati spi v avtu, okrog njega pa tisoč enih Kitajcov neki slika. Tko se je nš družinski izlet začel. 1188 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni MOŽ: Če si iz Ljubljane, ne, so te Trojane v bistvu ful bedno postavljene, ne. Mislm, vem, da se ne da zdej to kr prestavt, sam ne vem, no, ti glih lepo štartaš, če je poletje, se avto glih lepo mal ohladi, al pa če je mrzlo, se glih lepo segreje pa odrosi, mogoče kr mal bundico že odpneš, se mal razkomotš, muzko naštimaš in glih je ta filing, opa, gremo zdej, na poti smo, dbest in pol … Trojane. Ne vem, prezgodi. Zmeri se mi je tko zdel. Recimo moj fotr, ki je kupu avto, jz sem bil takrt, ne vem, ja glih tm konc osnovne, no, on je zmeri, ko smo šli na morje al pa h kaki babici, pa eno teto smo mel, ki smo jo kr obiskval, no, on je zmeri šel en dan prej tankat. En dan prej al pa isti dan, medtem ko smo se mi še rihtal, je šel on lepo tankat, da pol, ko se enkrat usedeš pa ko greš, da greš. Da se ni treba nč ustavljat, da je mir. Ne vem, no, te Trojane … Mogoče bolj nazaj grede, al kaj? ŽENA: Okej, mi nekak pojemo, jz morm valda še za Lino pojest, kt da mi je res treba zmeri čist vse za otroki požret, a ne morm enkrat sam stran fuknt, no, sej je vseen. V glavnem, mi se nekak zbašemo nazaj v avto in gremo naprej, še kr tišina, večinoma spijo, no, in ko jz ustavm še tm nekje pr Celju, da grem tankat, se gospod zbudi in me vpraša: MOŽ: Ej, a mamo kej sladkega? ŽENA: Takrt bi ga … MOŽ: Včas bi ona zame krof vzela, tud če ga ne bi takrt jedu, in bi mi ga pač kasnej dala. ŽENA: Včas bi on šel na krof z nami, tud če ne bi spal že pet dni skupi. A ti mislš cel dan prespat? MOŽ: Ja, to je zdej mal tko, ne. Jz sem mel nočno in res nisem mogu še neki odspat. Od šestih do šestih je izmena in sem, no, bolj eno urco pa pol sem nekak, sam ni to glih to, no … Ampak bi mogu bit frej, zarad tega izleta pa to, in tud sem mel frej, sem si prov pisu in zmenu in vse … Sam, sej veste, kako je to v službi, ni nas velik, v bistvu nas je zmeri manj, in včasih res ni od tebe odvisn … Mislm, pa tud, kaj bom? V teh časih sem lahk sam srečen, da mam redno službo, ki 1189 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak mi prbližn kukr tok plača račune pa kredit. Je pa valda ona vsa iz sebe, ker, okej, mogoče sem oblubu, sam sem pa tud poskusu, res sem. In kaj nej še? Nisem čist skoz spal. ŽENA: Kaj? MOŽ: Pravm, da nisem čist skoz spal. ŽENA: Kako, nisi? MOŽ: Ja kej sem se tud zbudu vmes. ŽENA: Aha, in si kaj … mal gledu pokrajino … MOŽ: Ja, mal sem pa tud jo. ŽENA: No, kje smo zdej? MOŽ: Kako to mislš? ŽENA: No, približno, kje smo? MOŽ: Mislm, jz sem delu, a ne? Delu. Obnaša se pa, kt da bi ga žuru celo noč. Mislm, ko bi vsaj. Ne vem, pr Celju nek, al kaj? ŽENA: Na kurac mi gre, da ma tko dobro orientacijo. Je pa spal. To je dej- stvo. Nč, šla sem plačat pa briga me. MOŽ (se zadere za njo): Ej, a mi lohk prneseš en Snickers? ŽENA: Za sekundo me ma, da bi ga kr zignorirala, znervirana sem čist … sam ne, lej, dons se mormo met lepo. Razmišlam, če je sploh že opazu, da sem šla včeri prov posebi zanga v Spar po tist njegov jebeni Upgrade, ampak si rečem, lej, sej je vseen. A še kej? 1190 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni MOŽ: Pa en Upgrade. ŽENA: Fak. Ubila bi ga. (Žena ga gleda s prebadajočim pogledom.) MOŽ: Kaj? ŽENA: Vsaj v torbo bi lahk pogledu. Zaloputnem vrata in grem. MOŽ: Pa dobr, pizda, no. To je skoz neki, ne vem, no … Pogledam v torbo … okej, zagledam ta Upgrade, štekam, sam vseen … Kako nej bi jz to vedu? Al pa če bi mi povedala ona, ej, kupila sem ti Upgrade! Pa bi jz lahk reku, vau, hvala, kok lepo. Hvala, res, kok si carska. O, super, kok lepo, da si se spomnla. Al neki. Ne vem, no … a je treba to tko? Mal bi tud jz loputu z vrati, sam ne, no, dons se mormo met lepo. ŽENA: Ja, kaj, pa sem mu prnesla ta Snickers. Neki me kao poboža po nogi. Na kurac mi gre, ker se me sploh ne zna več dotaknt. MOŽ: Čeprov, a ne, ko sem jo tko gledu … se mi je zdela … ne vem … no, jezna je bla, to itak, sam ne vem, tko se mi je zdela, taka, ne vem, tko kt enkrat, ko sem jo razjezil neki, ne vem, kaj je že blo, ko sva šla z obletnce njenih ta starih, pa sem neki zinu, verjetn že pač čez mejo, no, mal sem tud spil, prov gotov, no, in je mela ta izraz, da nisem bil zihr, če naju ne bo zdej s sto petdeset na uro treščla v be- tonsko ograjo, pol je pa sam zapelala dol v eno gmajno, pa sva se poseksala … To ma ona včasih, to neki, ko ne veš, divja je. To mi je blo zmer ful všeč. Gledam jo, kako zgleda drobna v tem puloverju, mojem puloverju, sam fak, ta pulover, res … to je moj pulover, ki je str kt zemla … Pizda, to so tud te stvari … ko jz hočem fuknt eno obleko stran, jo hočem fuknt zato, ker mi je že bedna, ne pa zato, da bom njo gledu v njej še deset let. ŽENA: Mi se vozmo naprej in tamaumu je blo ful slabo na ovinkih, ni pa nč povedu, da mu je, da bi se ustavl al pa kej, da bi mu vrečko dala, 1191 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak al neki, ne vem, zakaj on to tko, jz sem ga še neki clo sprašvala, če mu je slabo, pa je reku, da mu ni, pol pa kr naenkrat sam na polno bruhne po celih zadnjih sedežih, tko, kompletno povsod. Še tamalo je pobruhu, sam je ona to prespala, ker Lina je pa kontra, njo daš v avto in čez tri minute – tišina, ona spi, že ko je bla dojenčica, je tko … In on men v tem bruhanju in smradu: MOŽ: Veš, kaj, mal cukaš ti na ovinkih, mal prej ga morš zabremzat. ŽENA: On je letos na dvejseti obletnci mature v Emonski kleti reku Pe- rotu, da je bla srednja šola najlepše obdobje njegovga lajfa. Da mu tko lepo ne bo nikol več. Perotu, ki smo ga v sredni Viski klical. Z mano je mel še dvejset faking let in mava skupi dva otroka, on bi se pa vrnu na balinčke s fanti. Jz sem bla tok iz sebe, una bedrca bi prjela pa bi mu jih v nos zabila, pička ti matrna, idiot en, to je bil tud moj lajf! Ampak na koncu sem pristala s faking Tamaro na faking flaši resnice in čakala, da faking pride do mene, da mu vsaj to flašo lahko razbijem na glavi, ampak on sploh ni pršou. Cel večer se sploh ni spomnu name. In jz ga v eni točki pogledam, ko se tm zajebava z Lukatom pa Primzijem in je ful srečen in oni ga vsi spet gledajo kt največga carja … On ni noben car. MOŽ: A štekaš, ker slabo ti je najbolj zarad teh zum, zum … A veš to, na- prej-nazaj, naprej-nazaj, gas-bremza, gas-bremza? ŽENA: Jz pucam to bruhanje z ogabnih, svetleče roza Frozen čevljev mo- je speče hčerke z mojimi ekstra dragimi DM vlažilnimi robčki za intimno nego, ker je pač vsega druzga že zmanjkal, on puca z Ga- šperjeve strani, prov, ne bom mu povedala, da ma on tud bruhanje zadi na kapuci, in ko ga tko gledam, si mislm … MOŽ: Sej to ni zdej kritika, sam povem pač … ŽENA: A si mu ti dal dramino? MOŽ: Kaj? ŽENA: Zjutri, pr zajtrku, ko sem ti rekla, ne, ko sem ti rekla in naštimala tabletko na mizo, ko ste vi še jedl … A si mu jo dal? 1192 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni MOŽ: Ne vem, Gašper, a si pojedu tableto, ki ti jo je mami naštimala? ŽENA: Ne, ne, ne Gašperja, tebe sprašujem, a si ti poskrbel, da je Gašper pojedu jebeno tableto? MOŽ: Osem let ma pa ni invalid, tok te je slišu kt jz, sej ve, kaj more, nisem zdej valda šel posebi gledat mu v usta, če je pogoltnu vse, kar je mel, a ne? To, da si ga ti še celo pot s krofi filala, pa tud verjetn ni najbolj pomagal, a ne? ŽENA: Veš, kaj, jebi se! MOŽ: Jz? ŽENA: Ja, ti! MOŽ: Jz nej se jebem? Ti se jebi pa ta tvoj pofukan izlet! Stari, na maturi sem bil bolj sproščen kt s tabo v tem jebenem avtu. Pr zobozdrav- niku sem bolj sproščen kt sem ob teb. Vsi smo, pizda, zafrustrirani od tebe, fak, če mene vprašaš, tamau lahk tud od tebe bruha, ker gnojiš že cel dan, pa bogve kok že dni, sej ne more noben dihat normalno, ker nismo čist zihr, če ne kršmo s čim tvojih jebenih načrtov. Pizda, ja, še men se bruha. Za trenutek obstaneta v tišini. ŽENA: Midva se včasih nisva tkole pogovarjala. Nama so skoz vsi zavidal, da sva najlepši par. On zdej ne zgleda glih neki vir energije, sam ko sva se midva spoznala, je bil on najbolj živ, najbolj zanimiv, najbolj lep, nežen in prjazen človk, ki sem ga kdaj spoznala. Razen, okej, ti balinčki mi niso bli čist jasni, prej sem bolj misnla, da je to bolj za starčke, ki nočjo bit doma z družinami, ampak ne, so bli res ful lepa družba, tko, še iz otroštva ekipa, pa so si kr nardil tko … No, da so bli lepi časi. Velik lepga sva tm preživela … Hja, res velik … Fuknla sem mu najprej te pobruhane robce v faco, pol pa še ključe in se usedla na sovoznikov sedež. Lina je še zmeri spala, Gašperja pa sploh nisem upala pogledat, on je tak občutljivček … 1193 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak MOŽ: Pizda. Če se jz zdej usedem pa furam, kt da ni blo nč, sem čisti lolek in je dobila, kar je hotla. To mi ni kul. Če ji pa fuknem te ključe nazaj v faco, tko kt jih je ona men, pa se lahko kr lepo obrnemo in gremo nazaj domov. Pogledu sem Gašperja, pizda, a sem bil mal pregrob? Itak mu je blo že tko bed, ker je bruhu, on je res tak občutljivček, sam tko, ko se pa midva kregava, pa sploh dobi takoj solzne oči. Pa dons je v bistvu njegov izlet. Jz bom zdej to vse skupi mal umiril, da se bomo mel lepo. Mormo se met lepo. Mormo. Sam res me je razjezila. Vseen sem mal grdo spelu, zanalašč, da jo je mal fuknl naprej. Sam pol mi je blo takoj bed zarad Gašperja, da ne bo še enkrat bruhnu, in sem pol res lepo vozu. Tud da ona vid, kako se ovinke voz. Sam, pizda, sem bil zmatran, dve uri sem spal ponoč, res mi ni blo za vozt. Čez en čas sem jo tko mal postran pošpegu in vidu, da ma čist solzne oči. Fak. To me je pa kr … Ne prenesem tega, če ona joka, je … Fak, mormo se met lepo. ŽENA: Ta izlet je bil drugač najino rojstnodnevno darilo Gašperju. Osem mescov nazaj ga je mel … Ker je fant hotu it za ta en dan v Terme 3000, na te tobogane pa to, pol pa zvečer na kalamare in pomfri. Pa pol kepce stračatele, pol pa nutelle. Januarja se je to slišal mal bolj divje kt zdej, ker drugač ne jemo neki sladoleda pozim. Razen enkrat, ko so mu zob ruval, takrt so mu pa še svetval, nej čim več sladoleda poje, pa mu, revčku, sploh ni pasu. To mu je blo pol ful žou. No, ja, januarja. Ja, tko so naši urniki. MOŽ: No, kdo ma kako glasbeno željo? Tišina. Joj, zakaj Lina spi, najraj bi jo kr zbudu. A bomo enga Kreslina? A, Gašper? Noben nč, probam hitr najdt na telefonu, vem, da jo ful jezi, če to delam med vožnjo, hočem čim prej, pizda, ta kabel. Evo. In začne pesem: (Mož poje, zelo fuša in zelo se trudi, da ne bi.) 1194 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni Nočne sence se poslavljajo v dan, v megli nad vodo star mlin, poslednje sanje se umikajo stran, nazaj v lepši spomin. Ta je Gašperjeva najljubša. Dej, Gašper, pomagi! Gašper je ful fan od Kreslina, že ful časa naju pros, da bi šli skupi na koncert. Fak, morva ga pelat! V Cankarjevem domu je baje vsako leto, sej vidm kdaj plakate pa to. Res ga bom pelu, naslednjič ga bom pa res. Vsi bomo šli, skupi. In lepo se bomo mel. Dejmo, Gašper, sej znaš vse! Ampak Gašper nč. Pa jz še mal probam: Prvi žvižg se zareže v mrak in žarek se zarosi, nad strehe, mesta, v glave, srca in kleti še en nov dan se rodi. Novo jutro, nov dan! Novo jutro, nov dan! Gašper? Gašper nč. Pogledam ženo. Ona joka. Pa pizdu mater! Jz ne vem … ŽENA: Enkrat sva šla skor na Portugalsko. On je takrat delu še v gostinstvu pa se je neki s šefom dogovarju, če bi šel eno poletje zanga delat. Nekam v Algarve, surferji pa to. In sva mela celo debato, ker je mene na smrt strah letenja, in sem mela prov paničen napad, kako bom jz to, pa da bi se lahko tud tm dobila pa bi jz šla z vlakom al kako drugač … In on mi je reku, tega ne bom nikol pozabla, lubica, tale strah bova pač mogla premagat, veš, kok sveta mava še za videt. In to se mi je zdel tok noro lepo, da je tko reku … 1195 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak Ja, ful sveta mava še za videt, to je najbolj neumen strah. Tko se mi je zdel vse … No, tist biznis se ni čist izšel, midva pa tud ... Ne vem, bla sva enkrat v Toskani, pa po Balkanu sva šla tm do Grčije, pa v Savudrijo gremo vsak let. Nikol pa nisva pol letela. Na kurac mi gre, da si si dal Facebook na telefon. Ker si reku, da si ga ne boš nikol zloadu. Veš, kok si grd, ko skrolaš po tem Face- booku, veš, kako faco dobiš, obrača se mi, ko te gledam. MOŽ: Odloču sem se, da bom raj ignoriru to, probu sem še z enim koma- dom, ni šlo čist. Ugasnu sem radio in v tišini smo se peljal naprej. Tadva sta jokala, tamala je še zmeri spala. Tud men so se meglile oči, sam kurc, res sem bil tud neprespan. A si ti pol klicala na servis zarad te lučke? ŽENA: Ne. MOŽ: Ker se mi zdi, da je tud en zvok zdej začel, a ni neki tko? Tptp. Tptp. Tptp. A slišš? ŽENA: Ne. MOŽ: Bom jz jutr poklicu, ko sem frej. ŽENA: Jutr je nedelja. MOŽ: Aja, fak. Čez teden mam pa jz dopoldansko … Kako pa ti delaš? ŽENA: Popoldan sem cel teden. MOŽ: Pa jutr? ŽENA: Ta dolgo. MOŽ: Ampak vikende maš zmer dopoldan … ŽENA: Menjala sem, da sem lahko dons frej. MOŽ: Bom v pondelk poklicu pa da vidm, kdaj lahk prpeleva. Sam on ma raj, če dopoldan prpeleš. 1196 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni ŽENA: Bom pa jz. MOŽ: Lej, bom poklicu. ŽENA: Kul. MOŽ: Kul. ŽENA: Gašper je bil celo pot tih. Ko smo pršli do toplic, smo zbudil Lino, ona je bla pa čist iz druzga filma … Skakala je in kričala, smo jo mogl kr mal mirit, vsi so jo gledal, pa res smo že bli v toplicah, ni bla zdej prvič al neki. Mislm pa, da smo ji bli vsi mal hvaležni. Oni trije so te tobogane bolj al manj oblegal, jz to ne maram tok, ker takoj dobim vodo v ušes, sem jih pa gledala pa navijala pa jih probala slikat, tik preden prletijo v vodo. Ni mi tok uspel, no, ena je še kr. Pol je Gašper prevzel slikanje, njemu je tud ena ratala. Čeprov jz sem vse njegove pohvalila. Mu je ful pomenil. 1197 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak NEDELJA Brat in sestra sedita na kavču v dnevni sobi svoje mame. Sestra ima ob sebi kovček s stvarmi, na njem so letalske oznake. Z zanimanjem opazujeta nekaj v kotu sobe. Najprej v tišini. KARMEN: Sam to po mojem ni čist normalno. ROBI: Ma ne, ona se res skoz tko. Tišina. KARMEN: Sam lej, kok se močno. Še nekaj časa v tišini opazujeta. ROBI: Dobr, zdej se mogoče mal bolj kt ponavad, sam res ni nč tazga. KARMEN: Mislm, po mojem neki ni okej, če se tok … A dobi ona kej prot bolham? ROBI: Ja, dobi … Ma ne, res ni to, sam ne vem, ona se pač praska. Skremžita se. KARMEN: Bljah. To kr neki odpada. ROBI: Stara je že … pa mogoče zdej mal tud zarad tega gretja pa to. KARMEN: Mogoče ji pa hrana ne odgovarja. ROBI: Ma ne, ma prov neko dietno, ker so ji ledvice neki odpovedvale, al kaj, ne vem, mami ve, no, pa je prov neka hrana za to … Fak, to morm it še kupt. Tišina. 1198 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni KARMEN: Kdo jo pa zdej pele na sprehod? ROBI: Prejšn teden sem jo jz hodu sprehajat, ker še nisem vedu, kako bo z mami pa to … Sam mi je ful vzel to … A veš, čez cel mest, pa tri- krat na dan, ker zuni na terasi je pa ne morš same pustit, ker to pa pol res nonstop laja in so pol skoz listki v kaslcu … Tko da sem se zdej s sosedom zmenu, da jo pride on zrihtat, pa mu bom pač dal neki konc mesca … Sej ne gre deleč, pr pošti se že obrne, ne da se ji, stara je že … KARMEN: Kater sosed? ROBI: Pa ta Zdravko kle. KARMEN: A nam ni on mačke zastrupu? ROBI: Ma ne, ne on, on je tud mel neke mačke. Men se zdi … Tišina. KARMEN: Kaj pa mami prav? ROBI: Ja, mami misl, da jo mam jz. Sam Tanja … pa tud če ne bi ona bla proti … Ma kdaj pa, sej nas nč ni, nimamo mi časa za te stvari. KARMEN: Kaj pa, če bi jo dal komu? ROBI: Komu? Razmišljata. Gledata psico v tišini. KARMEN: Mislm, ne vem, mame ne bo več nazaj, to se zavedamo, a ne? ROBI: Ja, men je to blo takoj jasn, sam, sej veš, njej tega ne morš rečt. KARMEN: Pač, prej je blo, kt je blo, sam zdej bo pa mogla mal spustit, midva morva zdej te stvari zrihtat, a ne? Gledata psico v tišini. 1199 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak KARMEN: Ja, zdej dokler sem jz kle, jo lahk jz … Sam mal je ogabno tole praskanje, mogoče bi blo vseen bolš, da bi jo kr na teraso dal. ROBI: Sam res laja. KARMEN: Ja kje pa piše, da pes ne sme lajat? ROBI: Lej, boš vidla, pol se ti pa kake tete obesjo, da te bojo prjavle, ker je premrzlo pa nima zuni urejen dost, vse smo že mel. Pa še ni niti dva tedna. KARMEN: Ja, neki bo treba … Tišina. KARMEN: Lahk pa jo damo uspavat pa rečeva mami, da sem jo jz na Šved- sko vzela. ROBI: Uspavat? KARMEN: Ja kaj pa boš? ROBI: Mami naju ubije! KARMEN: Ja nekak bi ji blo treba razložit, pač, ne vem … Kaj pa misl ona, da bomo? ROBI: Lej, Karmen, sej boš vidla, no, dons te je bla ful vesela pa to pa je bla mal bolš, sam drugač se je pa zdele res ful težko z njo pogovarjat. KARMEN: Fak, res me je bla vesela, a ne? Me je kr tko mal stisnl … zmeri je bla taka … no …, taka, sej veš, zdej pa tm leži, taka se mi je zdela, čist mejhna, pa me gleda s temi očmi, ki so zmer ble tko stroge, zdej pa kr bolj take okrogle, pa me gleda napol solzna pa se mi kr neki smeji pa me kliče Karamela. To me že od otroštva ni … Tud ni bla nč neki huda name, ker sem dons šele lahko pršla. ROBI: Super … KARMEN: Kaj, a teb je kej rekla? 1200 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni ROBI: Nč ni rekla. KARMEN: Kaj pa je rekla? ROBI: Nč ni rekla, okej? KARMEN: A to, ker sem šele zdej pršla? ROBI: Ne. KARMEN: Jz sem jo vsak dan poklicala. ROBI: Vem. KARMEN: Pa sem ji vsak dan razložila, zakaj bom šele dons. Pa je rekla, da razume … ROBI: Vem, Karmen. KARMEN: Zmeri je bla taka zahrbtna. Men neki, teb pa neki druzga. ROBI: Res, Karmen, nima smisla, pustva to zdej. KARMEN: Manipulatorka je. Zmeri je bla. ROBI: Lej, nima smisla … Tole ji je bil šok, pa še večji šok bo, ko bo dojela, da se ne bo več na noge postavla. Zdej je res pač sam vprašanje, kaj bomo. A sem negovalko, sam pol more en tuki bit, to ne bo šlo, o domu se tud nismo še nč pogovarjal … KARMEN: Ja, pa se bo treba … Tišina. Gledata psico. Robi pogleda na uro na telefonu. ROBI: Faaaak, jz bi mogu res it, po tamale morm, ker sta na pripravah, pol mam pa še en skype ob sedmih. To reče in ob tem nepremično sedi. Robiju se res ne da iti. Oba sedita. Tišina. KARMEN: Kaj je to za ena pasma sploh? 1201 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak ROBI: Ne vem … mešanka je po mojem … med kkšnim labradorcem pa … kaj pa vem … KARMEN: Ko sva bla mejhna, nama pa ni pustila met psa … ROBI: A ni blo tko, da ona bi, pa oči ni pustil? KARMEN: Aja … čaki, kako je že blo, ti si kr enkrat pršu z enim mladič- kom … Kdo ti ga je že dal? Kdo je že bil un tvoj? ROBI: Žan Polanc. KARMEN: Ja, sej res … Žan Polanc. Ti si ga kr dam prpelu! (Karmen se smeji.) Popizdila sta čist, ti ga pa nisi hotu spustit, pa si ga tko držu, da je kr cvilu. Pa ga je na konc vseen fotr nesu nazaj, ti si pa hodu za njim po ulci pa si se drl, da boš polcijo poklicu, da ga bojo zaprl. Pol pa cela drama. Nisi hotu jest pa nč. Tišina. Karmen se nasmehne. ROBI: Ja … Marko sem mu dal ime. KARMEN: Sej res, pes Marko! ROBI: Pol si pa ti pršla k men v sobo in si mi rekla, da bom enkrat velk in bom lahk vse tko, kt bom jz hotu. KARMEN (se smeji): A res? ROBI: Ja … KARMEN: Hm … ROBI: Ja … Tišina. KARMEN: A ga vidš še kej? ROBI: Koga? 1202 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni KARMEN: Žana. ROBI: Ah kje, uf, kje je že to … V srednji sva se še ene dvakrat dobila pa zakadila in to je blo to. KARMEN: A ti še kej kdaj? ROBI: Kaj? Poham? KARMEN: Ja. ROBI: Ja, občasno. Ti? KARMEN: Uf, neeee. Nisem že sto let. Lej me, no. Jz sem že babica, šit, a si lahk mislš? Zasmejita se. Robiju zvoni telefon. Pogleda, kdo je, in izklopi zvonjenje. ROBI: Pizda. Morm it … Sedita. Gledata po kuhinji. KARMEN: A pa maš kej? ROBI: Za pohat? KARMEN: Ja, no. ROBI: Ja, mam, ja … KARMEN: Sej mene nč ne mot, če bi. ROBI: A zdej, ne, sej ne bi zdej. Kaj? A bi ti? KARMEN: Neeeee, sam tko rečem. ROBI: A to te zdej ta kuhna pa ta bajta pa to … KARMEN: Ma ne, no, sam pogovarjam se … Razen če bi tud ti … 1203 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak ROBI (se smeji): Valda, da bi. Enga bolj švoh, pol pa grem, res. Robi iz žepa vzame rizle, podlago, tobak in travo ter začne zvijati džojnt. Karmen gleda po kuhinji. KARMEN: Zih so neki piškoti nekje. ROBI: Ne nč jest iz skrinje, če ni original pakiran pa zaprt pa z datumom pa to. KARMEN: A spet nalaga? ROBI: Jp. Dol v kleti sta še dve tavelki, čist polni. To je treba it mal čez. KARMEN: A je kkšna fižolova mineštra? ROBI: Zihr. KARMEN: Fak, to pa res pogrešam. Jz nikakor ne morem take narest. Pa sem stokrat preverla z njo, vse isto nardim, pa ni … To ona neki skriva. ROBI: Al pa fižol ni isti … KARMEN: Ma dej, to je pa ta tipična slovenska fora … pr nas je vse tok dobr, bogi uni v tujini, le kaj jejo? ROBI: Ja kaj, a je isti? KARMEN: Ja, isti je. Valda. Mislm, na Švedskem je. Tišina. Robi zvija džojnt, Karmen si ogleduje kuhinjo. KARMEN: Sam fak, odkar se spomnm, vse isto. Ta babuška, ti okrasni krožniki, ta prtiček, ti podstavki, zavese, fak, še teglci, vse isto. Jz sem svojo kuhno že trikrat renovirala. Al pa krožniki … Jz ne vem, mi to ful razbijemo. Tuki pa odpreš omarco in isti kozarci, iz kerih si pil kot otrok, te še kr ven gledajo. Tko, čudn, a ni? ROBI: Vse isto, sam nekak manjš. A ni? 1204 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni KARMEN: Ja, sam res. Vse isto, sam manjš. Karmen zvoni telefon. Nekaj časa ga išče. KARMEN: Tanja me kliče … Zakaj pa mene? ROBI: Dej, ne se javt. KARMEN: Kako, ne se javt? To je pol še bolj čudn. ROBI: Dej nehi, no, res, ne se javt. KARMEN (se oglasi na telefon): Ja Tanja, živjo! Ja, je, ja. A res? Ja pa nisva nč slišala … Veš kaj, mogoče, ker tuki rešujeva bojler … Ne, sam ker ni tople vode, pa da se bom lahk normaln stuširala, sej veš … Ja, prov ne dela, mislm dela, sam voda se pa ne segreje … Ja to sem jz tud rekla. Vem, ja … Ja, sej veš, je hotu probat … Sej bova poklicala enga, sam najprej, sej veš … Bova ja, vem. Ne, dobr je blo, ja, ja, je bla vesela … ja tist obliž protibolečinski so ji dans glih zamenjal, tko da je bla mal, kot da bi bla zadeta, tko da se nisva neki zlo velik, ampak sej, bova pa jutr kej več … ja, dons tud bolj tko, ja … pol se pa neki kr smeji, a ne? … V bistvu lepo, ja … Bom pršla, valda … ja, se bova zmenila, men je vseen, kater dan, tko kot vam paše, jz sem zdej itak tuki … Aha, ne, to me pa že ne bo več … ja škoda. Ja, nimaš kej, teli rojstni dnevi so zmer neki tko, da narobe hodjo, a ne? Lej, sej se bomo pa prej … Ja, ja … Ja … Dobr, okej, mu bom rekla, ja … Te bo poklicu. Prov. Velja. Dobr, Tanja, se slišmo, a ne? Super, ja. Važi, hvala ti. Čao. Robi prižge džojnt. KARMEN: Zakaj se pa ne javš? ROBI: Pa ne, sej se bom, sam zdej se nisem. KARMEN: A pa je kej narobe? ROBI: Ne, sam tko … Lej, ne bi zdej to. Vse je kul. Robi poda džojnt Karmen. Karmen potegne dim. Že dolgo ni kadila. Malo se počuti smešno, na smeh ji gre. 1205 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak KARMEN: Fak, da bi naju mami zdej vidla. “Nikol nisem nobenmu pustila notr kadit, še teta Stanka je mogla ven, pa je bla na vozičku!” ROBI: Ojoj, teta Stanka, sej res, kok dolg že nisem na njo pomislu. Karmen globoko potegne vase dim. KARMEN: Jz pa vsak dan. ROBI: Kaj? KARMEN: Jz mam njene noge. Robi se smeji. KARMEN: Ja res, debele, boleče, pa take valjaste, kot del ene tovarne. Zdej pa še te žile. Robi se smeji na vso moč. KARMEN: Kaj? Če pa res … Karmen viha hlačnico in mu kaže valjaste noge in krčne žile, Robi se smeji. ROBI: Hahahaha, noge od tete Stanke. KARMEN: Ja sej, točno. Jz sem vse najslabš dobila. Ti goste lase po fotru, jz pa debele noge tete Stanke. Če bi bla jz tip, bi bla zih plešasta tko kot deda. Smejita se in kadita džojnt. Ko se umirita, sedita v tišini in gledata psico. KARMEN: Pa nej bo dons še mal noter, čist se je zmatrala. ROBI: Jz bi mogu it … Sedita, kadita in gledata psico. ROBI: A te je povabla na rojstn dan? KARMEN: Ja. 1206 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni ROBI: Pa kaj še? KARMEN: Ne vem … da jo poklič. Pa da nej se midva zmenva, kdaj pridem na kosilo. ROBI: Dej reč, da bi jedla njeno lazanjo. KARMEN: Zakaj pa ji ti ne rečeš? ROBI: Pol zanalašč ne bo. KARMEN: Ja pa si ti nared lazanjo. ROBI: Ja pa si ti nared fižolovo mineštro. KARMEN: Okej, no … Kaj pa je z vama? Kaj se dogaja? ROBI: Nč ni. Sam to je. KARMEN: Ja, sam … ROBI: Ej, ne bi zdej to, okej? KARMEN: Okej. Sedita v tišini, kadita džojnt. KARMEN: Fak … Hitr je šlo … Kok bosta zdej stari? ROBI: Deset. KARMEN: Deset. Pa sta še tok frendici? ROBI: Ja. No … Kaj pa vem. Skoz se dereta. Sam sta pa tud skoz skupi, tko da ne vem, lej … KARMEN: Kaj pa nej jima kupm za rojstn dan? ROBI: Ne vem … kkšna pomirjevala. KARMEN: Dej no, resno. 1207 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak ROBI: Ne vem, no, te čarovnike ful gledata po teveju. Mogoče kej za čarat, kaj jz vem. Al pa kej s kiti. Al pa z Dončićem. Sam ne sladkarij nost. To jima Tanja ne pusti, pol pa na koncu vse jz pojem. KARMEN: Jutr bom šla itak mal do centra, nisem bla že, uf … Zmer tko na hitr pridem, da … me prov zanima, kaj je kej novga pa to … Bom že kej našla. ROBI: Nč ni neki novga. Vse je razrit, tko kt zmeri. KARMEN: Ampak osmka pa še voz? ROBI: Ja, voz. Sedita. Kadita. Tišina. ROBI: A veš, tko, k si mejhen pa si predstavlaš, kako bo, k boš velik … Zdej je pa tko, k da je itak že pol šlo, ti pa nisi niti več mlad, da bi blo še vse možno, niti nisi še dost star, da bi sam nehu razmišlat o vseh nekih kao možnostih, maš otroke, za katere si si zmeri predstavlu, da jih boš čist drugač vzgaju kt tvoji tastari, da boš čist hud fotr, čist hud partner, frend, človk. Da boš mel čas za vse, energije ne- omejeno, da boš poleti naredu celo kraljestvo v kampu, pa da boš že znal dobr surfat, k jih bo to mal začel zanimat, da boš pol vsem mulcem v kampu posojal surf, pa jim kazu, pa jih učil, pa te bojo vsi tko gledal, z občudovanjem, a veš, tko, kt te sam otrok gleda, ker si mu res res kul, tko, kt sem jz gledu une motoriste na trajektu, ko sem bil mulc, kok so mi bli kul. Pa da jima bom v hribih znal naštet vsaj teh par vrhov okrog, kater je kater, pa mogoče, katera roža je užitna, al pa vsaj, da ju bom sploh pelu kdaj v hribe, pa ja, na kkšen koncert, tak, za kerga sta kao še čist premladi in jima je čist noro, da sta lahk sploh tm, da sta tm med temi bradami šestdesetletnimi na nekih, ne vem, Rollingih, ne Rollingih, na nekih razbijačih, neki Metallici, ma ne Metallici, to jz sploh nisem nikol poslušu, ne vem, no, da bom znal kkšne zanimive zgodbe jima povedat, po možnosti clo moje, da jima bo tko, dej povej, še enkrat uno, ko je bil plaz, pa niste mogl nikamor pa ste si zgradil igluje in igral enko štir dni, ne vem … V bistvu pa na konc še zmeri sam čakaš, da boš vse to … pol enkrat … ko bo čas. Sam da tamale sploh nista več tok mejhne, pa da si tazadnje skupno morje itak kompletno prespal, ker si bil tok zjeban od vsega, da jih je na konc neki deda iz neke najbolj zjebane 1208 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni prkolce učil se potaplat z masko. Sploh se ti pa niti ne da več po kampih, ker te vse boli, pa mravle pridejo v šotor ne glede na vse, kar nardiš, da ne bi. Fak, komi čakam, da bom star. Tišina. KARMEN: Ni tok dobr, ko si star. ROBI: Sej ti nisi še stara. KARMEN: Če sem že babica. ROBI: Ja, no, taka, mlajša. KARMEN: In pol prvič po ful dolgem času vidš več svoje otroke, čeprov sam zato, da ti naložijo svoje otroke, ker kej pač majo, al službo al pa kar kol. ROBI: Ej, a bi šla ti sedmnajstga z mano na hokej? KARMEN: Na hokej? ROBI: Ja, tko kt naju je oči včasih pelu. KARMEN: Fak, nisem bla na nobeni tekmi, odkar je Toby igral nogomet v osnovni. ROBI: No, sej. KARMEN: V bistvu bi ful šla … sam jz letim petnajstga nazaj. ROBI: A že? KARMEN: Ja, mam tamalo, ker gre Lena v Porto. ROBI: Aja, valda … Sedita v tišini. KARMEN: Nisem vedla, da ti hodš na tekme pa to. 1209 Sodobnost 2020 Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak ROBI: Ja ne, sej drugač ne … čist tko sem … Sedita. KARMEN: Ej, a poiščeva to mineštro? ROBI: Ma ne, dej, jz morm res it … Sej se jutr kej, a ne? KARMEN: Ja, itak, jz bom kle, nekje. Zjutri grem k mami, pol se pa slišva. A ti prideš? ROBI: Mogoče po službi, če se mi ne zavleče, sam neki mislm, da morm tamale pelat … Ne vem zdele, kako sva se pol zmenila … Dej, se jutr slišva, prov? KARMEN: Ja, dej poklič, ko boš lahk, pa vidva. ROBI: Okej. Grem. Maš vse? KARMEN: Mam. ROBI: Pa tuki zgori raj išč za jest, niži ko greš, hujš je. KARMEN: Okej, bom, hvala. ROBI: Okej, se slišva. Robi že odide skozi vrata. Karmen zakliče za njim. KARMEN: Ej, Robi? ROBI: Kaj? KARMEN: Ma ne, sej nč … Pozdrav doma. ROBI: Ja … bom, ti tud, če se boste kej slišal. 1210 Sodobnost 2020 Katarina Morano in Žiga Divjak Sedem dni