Dopisi. Iz Videža pri Slov. Bistrici. Kar svet stoji, še menda ni bilo tako čudne volitve kakor 28. septembra t. 1. na Cigonci. Na vsaki način so hoteli slovenjebistriški nemškutarji in velenemci v zvezi s pešico zaslepljenih kmetov iz Cigonce to lepo občino v svoii oblasti obdržati. Pa ta dan enkrat nemčurji niso imeli sreCe. Pritekli so slovenski nasprotniki vsi na volišče, kar leze in gre; pa tudi mi smo se pripravljali. — Prihiteli so nam na pomoč vrli in narodni Laporčani in Hošničani in s skupno močjo smo vrgli nemSkutarsko zvezo v 3. razredu tako močno ob tla, da še danes dihati ne morejo. Izvoljeni so vrli narodnjaki in pravi možje, pred katerimi se celo Bistričanom hlačice tresejo! V drugem razredu pa smo, kakor smo že naprej vedeli, propadli. Volitev v 3. in 2. razredu se je vršila pravilno in mirno. Drugače je bilo pa v 1. razredu. Na vso moč so si prizadevali nasprotniki, da bi dva volilca dobili na svojo stran, pa vse nifi ni izdalo. Videžani so se držali kot korenjaki. Sedem naših smo šteli, nasprotna garda samo četiri!! Torej zmaga naša! Pa zgodila se je taka predrznost, katera bi nikjer drugod ne bila mogoča! Ko pride naš volilec na vrsto, položi volilni listek na mizo, ker ni mogel brez očali brati; zdaj pristopi naš gospod laporski župnik k njemu, da mu bere imena, on pa jih ponavlja, kakor je to običajno pri volitvah in tudi — postavno doToljeno. Zdaj pa, kakor burja prihrumi v sobo oskrbnik grofa Ignaca Attems ter začne kričati in upiti: <To ne gre, to ne sme biti, da bi kdo drugi imena bral.» Za njim pa Se začne vpiti grofovski lovec, ki je s puško na rami gor in dol po volilni sobi letal in tema dvema se še pridruži neki mladi sorodnik Stigerjev, katerega je Stiger seboj pripeljal. Nemara ti bistriški Nemci mislijo, da imajo niihovi otroci že volilno pravico, ko na svet pridejo. Ko ti trije tako vpijejo, začne Se župan Ačko vpiti: «Komisjon aus, komision aus.» Kar so udje voliLie komisije tako zastopili, da so vstali in odišli. Tako je bila volitev t prvem razredu pretrgana? In ta naš župan! Namesto, da bi razgrajače razpodil, pa volitev pretrga! Pa nič ti ne pomaga, ljubi naš župan! Sedem nas je, vas pa samo štirje! Razumiš, kaj se pravi to, da je sedem yeč kot štiri! Povej nam: Kaj ti pomaga zdaj, da si se zmeraj držal Stigerja, saj te ne more več na županski stol posaditi! Tudi Sfiger ni Bog! Pravijo sicer, da točo preganja. pa županov ne more posajati na županske stole — in ti cigonski župan si pa mislil, da te bo Stiger še enkrat venčal s krono župansko! Odklenkalo je. In vi Cigončani, ki stojite v nasprotnem taboru, kedaj se boste spreobrnili! Vi rajši trobite v rog mestne gospode, kakor da bi z nami, ki smo kmeti, kakor vi, volili in si dobri bili. Dobro, če vam je Stiger ijubši kakor mi, držite se njega, pa potem bodete še prihodnjič v 2. razredu propadli. Zato smo mi vaši nasprotniki, ker se držite Bistričanov, ki so nasprotni Slovencem. Kakor hitro pa se ločite od teh, smo si prijatelji in imeli bote župana na Cigonei, značajnega moža, ki bo vam čast delal. Uradnikoma grofa Attemsa pa to-le povemo: Dozdaj smo mi kmetje mislili, da se mestna gospoda ve bolj olikano obnaSati, ker je delj časa hlače trgala na šolskih klopeh kot mi kmetje; pa zdaj pa že smemo ponosno reči: Mi kmetje imamo več olike, se spodobneje obnaSamo in pustimo vsakemu svoje! In oče Stiger! Ti moj Bog, kdo bi si bil mislil, da njim opoldnene bojuha dišala! Žal bi nam bilo, če bi vsled Cigonške volitve nemare shudeli! En dober svet vam pa damo: Ne brigajte se preveč, in ne skrbite toliko za naSe volitve, pa vam bo teknilo; prevelika skrb «cera» človeka; ne vtikajte povsod svojega nosa, drugače Se znate večkrat «po nosu dobiti», kakor zadnjo soboto na Cigonci. In zdaj ti bistriški gospodje pravijo, da bo cela volitev ovržena! To bi ti strici seveda radi videli. — Pa imamo se postavo! T 1. razredu bo Se enkrat volitev in takrat bo naSih zopet sedem, onih pa 4. — In to ram Se enkrat povemo: Sedem je več kot 4, in to ostane, če cela Bistrica začne po glavi hoditi! Torej zmaga naSa! Na Cigonci se prihodnji župan De bo več Bistričanom klanjal! In če bi res proti vsi pravici bile volitve tudi v 2. in 3. razredu, potem pride nas še več! Vrli Laporčani in HoSničani nam prideio še v večjem Stevilu na pomoč! Potem Se bote bolj kisle obraze delali! In velikemu Nemcu Pičlnu, ki je pisal pri volitvi, moremo tudi nekaj povedati! Drugikrat doma bolj dobro preberite občinski volilni red in našli bodete, da ima s pooblastilom pravico voliti tndi tisti, ki r občini nič davka ne plača!  Repenčili ste se, da ni res in vsled tega je volitvena komisija pooblastilo g. laporskega župnika odbila! Zakaj pa niste svojih ust odprli, ko je  grofov oskrbnik Cirmann volil s pooblastilom.  Ali ima on posestvo v občini ? Ali plaCuje  le vinar dače?? Kaj pravite k temu? Ali je  to pravično? Poglejte si v prostih uricah odloke upr. sod. 31. dec. 1885, St. 3437; 13. maja 1886 št. 1427; 12. jan. 1888 št. 94 in 8. nov. 1888 št. 3416, potem bodete prihodnjič sposobnejši za volilnega komisarja! lz Mozirja. (Občinske volitve.) Mislili smo molčati o naših občinskih volitvah. Ker pa se mozirski krmežljivec v ljubljanskem smrdljivcu zadira v naše ljudi, povemo, zakaj smo iz obč. odbora vrgli dva tržana, a šest drugih tržanov smo itak volili. — Prvi vzrok je bil ta, da je obč. gospodarstvo popolnoma zadolženo. Čeprav imamo že 60% obč. doklad, pretili so vedno novi dolgovi. Po vsem okraju smo prisli v pregovor, da smo naprednjaki v dolgovih. Zraven je bilo tudi naše geslo, voliti samo take može, ki sami dobro stojijo in gospodarijo; kajti kako bi pač filovek dobro oskrboval tuje imetje, ki še svojega ne zna, kako bi bil gospodar eele občine, ki še za se ne sme biti posestnik. — Drugi vzrok }e bilo politiiino delovanje onih dveh izbacnjenih. Eden, čeprav iz nekdanje duhovske hiše, se pogosto ponižuje za dopisnika v ljubljanskega smrdljivca, a drugi je kot župan pripustil nezaupnico našim deželnim poslancem, če se je sploh sklenila pri seji. A mnogi odborniki in dva obft. svetovalca nič ne vesta, da bi se biia skleuila taka nezaupnica pri obč. seji. Najbrže sta ona dva izbacnjena na svojo roko poslala tisto sramotno nezaupnico. Deželne naše poslance tako zahrbtno udariti, to je napaka, katere so zmožni le politični otroci in torej vredni politične šibe. — Tretji vzrok pa je naše versko staliSče. 0 letošnji tukajšni primiciji se je pokazalo njuno versko stališče. Eden se je o tisti priliki obnašal proti č. g. župniku tako netaktno, da je moral zadnji na pomoč poklicati politično oblast. A drugi je na predvečer iste slovesnosti kričal po trgu: »Papeževe zastave ne sme biti nikjer, sicer jo jaz pustim po hlapcu raztrgati.* Ko se je pri banketu napilo Leonu XIII. žvižgali in tulili ao povabljeni in nepovabljeni liberalci in liberalke: «Pereat papež! Proč s papežem! Mi ne potrebujemo papeža!..» In takim liudem naj pustimo občino v roke ? — Sicer pa povemo mozirskemu obrekovalcu, da je velika večina tržanov in vse kmečko prebivalstvo prav zadovoljno z izidom volitve. Marsikdo si mane roke, norčujoč se: «Haha! Tako hitro pa še pri vojakih ne porežejo zvezd, kakor se je tu zgodiloU Drugi zopet: <Hm! Škoda, da nismo že prej ozdravili kašlja z volitvami!* Tretji zopet: «Lepi zavod na Beli Peči bi še zdaj imeli, ko bi se pametno gospodarilo!...* Cetrti zopet: »Najprej je Polončka pognala «punkeljček» za njiin, zdaj pa ga je občina dala na «penzijon.» Peti zopet: «Še obrtna zadruga mora proč iz tiste hiše!» Tako je, g. dopisnik! Sami svojim somišljenikom škodujete največ. S svojirai dopisi v Ijublj. smrdljivcu nas ne bodete ugnali. Mi se ne bojimo <plehnatih» gromov in papirnatih strel. Dobrna pri Celju. (Občinske volitve.) Pretekli teden so bile na Dobrni občinske volitve. Javna tajnost je bila, da se v nasprotnem taboru nekaj kuha proti slovenskemu odboru. To in pa zmago oznanjajoči: tBer ma schon segen* enega nemških mogočnežev, vzdramilo je slovenske volilce, da so se v večjem številu kakor navadno udeležili občinske volitve. Iz nasprotnega tabora so prihajali le posamezni volilci, menda bolj opazovat, kako da stvari stoje, a ko so videli, da je večina naSa, so drugi izostali. Naši kandidati so bili izvoljeni soglasno, in tako je zopet občina Dobrna na tri leta izročena domačim rokam. Večinoma so sicer prejSnii odborniki, le nekaj je novih, a ravno od teh sme dobrnska občina pričakovati, da bo novi odbor v nekaterih rečeh pokazal več narodne odločnosti, kakor poprejSnji. Pohvaliti moramo volilce, da so se držali strogo narodne discipline; da celo taki, ki so poprejšnja leta volili nasprotno sloven ski stvari, ^prevideli so svojo zmoto ter se spreobrnili. Vendar pa vseskozi ni bilo, kakor bi bilo moralo biti. Pribiti namreč moramo čin, kakoršnega menda Dobrna ne pojmi že dolgo, čin narodnega izdajstva, ki kaže v jasni luči, kam prižene človeka svojeglavnost in prevelika častiželinost. Neki volilec, ki je bil ob ednem postavljen kot kandidat v tem razredu, je namreč oddal prvi svoj glas najhujšemu nasprotniku dobrnskih Slovencev. Vsi volilci smo se spogledali, ko je zinil znano ime. Kaj takega ni pričakoval nihče. Istotako nikdo ne more razumeti, kako da je mož, ki je že bil volilni mož pri državnozborskih volitvah ter volil narodno, preskočil v nasprotni tabor ter postal naš nasprotnik. Ako voli z Nemci Nemec po rodu, mu tega ne bo nihče zameril, ker pameten človek spoštuje prepričanje svcjega bližnjega, če pa otrok slovenske matere javno zataji svoj rod, ako mož pred svojimi sosedi, pred celo občino vrže od sebe dosedaj neomadeženo obleko svoje narodnosti ter zato zleze v haljo nemškutarstva, potem to zasluži ime, ki ga zapisati nočemo. Sicer še Je temu gospodu enako glasoval nekdo drug, tretji glas ne pride v poštev, ker je bil oddan izrečno iz šale — a na tega nismo računali, tega poznamo, zato pa je tudi letel iz odbora, v katerem je poprej sedel. Temu tudi ne zamerimo, in zakaj ne? Zato, ker je bil, kakor pravijo, tako odkritosrčen, da je po volitvi razcdel svoje srce in nagibe za svoje ravnanje. Zgodovina sicer ne pove, 6e je prej omenjen; gospod volilec imel tudi enake nagibe pri svojem glasovaniu kakor drugi, a nekateri sumijo, da jih je imel. Poročajmo naprej! Pozneje je pil na§ prvi nezvesti volilec v nemški krčrai ter tam zabavljal čez novi odbor. No, tako junaštvo mu radi pustimo in tudi njegovo jezico razumemo, saj se je sam labko videl med kandidati, pa v zadnjem trenotku je pogorel. Prosili bi ga pa, naj se svojim zabavljanjem počaka, da vidi dela novega odbora. Izrazil se 16 baje, če ne grezlepa, pa se bomo «prijeli». — Dobrna! Kaj občuduješ bolj; njegovo modrost ali njegovo junaštvo? Kaj si ta mož ne domišliuje! Menda misli, da bodo občinske seje v gostilni, in da se bo posvetovalo o nemškem pivu ter glasovalo po «kriglih». Ne, tako daleč še dobrnska občina ni prišla in upamo tudi ne bo. Pa nekaj drugega je. Stare ženice so pri pranju perila ob potoku stuhtale, da bi omenjeni gospod rad postal — župan ali občinski predstojnik. 0 jej, jej! Al' so modre starih žensk sive glave! Zdaj še pa to! Pa bodite potolažene dobre ženice! Še mnogo, mnogo vode bo steklo po naSem potoku, še velikokrat bo moral omenjeni gospod iti v gostilno zabavljat čez slovenske občinske odbore, predno bo kateri naslednjih odborov tako, tako, no tako pozabljiv, da bi dvignil na sedež občinskega predstojnika ravno njega. Ne vemo in tudi trditi nočemo, da kaj takega sam pričakuje ali da bi se mu tudi le sanjalo, zakaj če bi imel res tako visokoleteče misli, morali bi ga pomiriti ter mu reči, da mož, ki je pri volitvi glasoval tako, da sedaj lahko vsi otroci dobrnski s prsti kažejo na niega, ker je zatajil svojo narodnost, da tak mož nam županil ne bo. Mitnogrede še omenjamo, da je ta gospod tudi cerkveni ključar. — Heil!