ŠE NEKAJ MISLI O ZGODNJESREDNJEVEŠKI FIGURALNI PLASTIKI V SLOVENIJI PAOLA KOROŠEC Ljubljana P ri obdelavi kiparske u stv arjaln o sti zgodnjega srednjega veka na Slovenskem povezujejo zgodovinarji u m etn o sti začetke figuralne upodo­ bitve teg a časa s posam eznim i elem enti, ki jih je »arheologova lopata« prinesla n a dan.1 K er pa nek ateri od te h predm etov niso obravnavani z arheološkega gledišča, drugi pa so še po starem načinu d atiran i in po­ dobno, je nujno, da spregovorim o nekaj besed tu d i s te stran i in posku­ šamo objasniti n ek atere m om ente, ki so ostali do danes popolnom a ali delno nerešeni. T a potreba se čuti tem bolj, k er je v zadnjem času prišlo do novih ne sam o kulturnih, tem več tu d i kronoloških dognanj v m ate­ rialn i k u ltu ri zgodnjega srednjega v ek a tako p ri drobnih predm etih kakor tu d i p ri arhitektonskih objektih in n jihovih elem entih, ki v m no- gočem sprem injajo dosedanji splošni videz posam eznih najdb. Č eprav je za reševanje tega p ro b lem a n a razpolago zelo m ajhno število spom enikov in v posam eznih p rim e rih celo samo fragm enti, daje njihova raznolikost dovolj možnosti, da se postavijo bolj določeni sklepi. Glede n a neznatno število znanih spom enikov te v rste so kot gradivo uporabljeni tu d i taki, ki sodijo med d ro b n e predm ete in ki so za razliko od p rv ih izdelani v kovini. Med tem i so tr i fibule, od k aterih je prim erek v obliki pava o d k rit na nekropoli B led — P ristava, drugi, s predstavo kentavra, na nekropoli Bled — »brdo« in tretji, z dvem a svetnikom a, na nekropoli B led — Grad. Č eprav je zadnja fibula zelo zanim iva te r s svojo kvalitetno izdelavo nudi z d ru g im a dvem a fibulam a s te nekropo­ le vrsto dragocenih elem entov, jo ne bom o vzeli v obdelavo, k er bo bolj obširno obravnavana na drugem m estu v okviru njene celotne nekropole. Od drugih spom enikov pa bomo glede na to problem atiko upoštevali reliefno podobo n a kam nu, ki je vzid an v fasado kapele sv. Ju rija na Svetih gorah n a Bizeljskem . V to obdelavo pa smo pritegnili še fragm ent s človeško glavo, odk rit na Sadnikovem v rtu v Celju, ki im a sorodne elem ente kot om enjeni prim eri. 1 E. Cevc, Dvoje zgodnjesrednjeveških figuralnih upodobitev na slo­ venskih tleh. Arh. vestnik 3, 1952, 214 ss (dalje E. Cevc, 1952). Isti, Srednje­ veška plastika na Slovenskem (1963) 22 ss (dalje E. Cevc [1963]). Isti, Slovenska umetnost (1966) 10 ss in dr. K problem u svetogorskega reliefa so prinesle raziskave, narejene v novejšem času na Svetih gorah, vrsto zanim ivih in pom em bnih rezulta­ tov ne sam o v sklopu celotnega kom pleksa,2 m arveč še posebno za kape­ lico sv. Ju rija , k ateri je bila posvečena glavna pozornost. Predvsem smo p ri raziskavah njene fasade dognali, da je upodobitev izklesana na ne­ pravilnem k v ad ru (vel. 32,5 X 40,5 X 170 cm) in da na njem , razen om enjenega reliefa z znam enji, ni nobenih drugih znakov (sl. 1). D rugi m om ent je povezava tega kam na z izgradnjo om enjene kapelice. P oka­ zalo se je, da im a n ajstarejši del te stavbe več gradbenih faz.3 Po m estu, k je r je kam en vzidan, bi sodil v II. fazo. Toda po k o n stru k ciji zidu je Sl. 1. Relief na kapeli sv. Jurija na Svetih gorah na Bizeljskem Fig. 1. Relief de la chapelle de St. Georges sur les Svete gore à Bizeljsko 2 P. Korošec, Raziskave na Svetih gorah na Bizeljskem. Arh. vestnik 20, 1969, 239 (dalje P. Korošec, 1969). 3 J. Korošec ml., Sv. Jurij in sv. Martin na Svetih gorah na Bizeljskem v predromanski dobi. Arh. Vestnik 21-22, 1970-71 (1971) 195 ss (dalje J. Korošec ml., 1971). ugotovljeno, da je kam en na tem m estu sekundarno, k ar pom eni, da ne pripada tej fazi. K er pa tu d i ne kaže sledov poznejše vzidave in ker je po svoji en ostranski izdelavi b il nedvom no vsaj delno n am enjen tudi arhitektonski dekoraciji in tako izk lju ču je drugo rabo, je skoraj nedvom ­ no, da je bil že p rej vzidan v steno kapelice. P ri dviganju sten naj bi bil s prezidavo čelne stene kapele samo prem eščen. S tem bi reliefni kam en bil kot arh itek to n sk i elem ent po vsej verjetn o sti vezan s I. grad­ beno fazo tega objekta. Ne glede n a pom em bnost teh kronoloških mo­ m entov v zvezi s sam im objektom je to dognanje za sam nastan ek relie­ fa v toliki m eri značilno, da m u v kronološkem oziru daje v dokajšnji m eri določeno om ejen časovni razpon, ki je veliko m anjši, kot so do sedaj dom nevali. V tej razp rav i se ne bomo zadrževali s ponovnim opisom sam e po­ dobe na reliefu te r ne p onavljali vseh že naštetih analogij.4 O m ejili se bomo samo na določene oblikovne in podobne elem ente, ki so posebno značilni zanj. P ri analizi njegovih posam eznih elem entov je opazno, da lahko vežemo n ek atere, kot sta upodobljena krogla in znam enja samo s prazgodovinskim obdobjem . To so elem enti, ki jih v poznejših periodah ne srečujem o. Z a razliko od te h pa kažejo dru g i dokaj povezave z antič­ nim časom. Tako b i svetogorski relief lahko sodil v vrsto spomenikov, kakršne srečujem o n a vzhodnoalpskem in predalpskem obm očju,5 v P a­ noniji,6 Bosni,7 M akedoniji in drugod zelo pogosto v rim skem in porim - skem obdobju. Povezava in sorodnosti s to skupino spom enikov se kaže m ed drugim v o rnam entalni tehniki, v določeno oblikovanih posameznih likih, v elem entih oblačil in podobno.8 D a b i razum eli te ko t tu d i neka­ tere druge m om ente, je pom em bno om eniti, da je tehnika vrezovanja, s katero je izpeljana podoba n a našem kam nu, značilna v om enjenem obdobju za to v rstn e »prim itivne« spom enike dom orodnega prebivalstva vzhodnoalpskega ozem lja9 in ki je im ela svoje zam etke prav v prazgodo­ vinskem času in to v rezbariji v lesu.1 0 K o kiparstvo v teh k rajih prehaja pod vplivom rim ske um etnosti na novo izdelovalno snov, se ta ornam en­ taln a tehnika ne opušča, tem več jo nesprem enjeno prenašajo na kamen. Tako se vzporedno poleg bolj razv ite rim ske plastične um etnosti, ki je glede tehnične izdelave veliko bolj zahtevna, obdrži tudi ta prim itivna um etnost te r se razvija dalje ko t dom orodna ali kot t. i. narodna plastič­ na um etnost, da po propadu rim ske oblasti v teh k rajih pride kot edina 4 E. Cevc, 1952, 214 ss. 1 G. Langmann, Ein Boierstein aus dem Gemeindegebiet Nickelsdorf (Bur­ genland). Wiss. Arb. aus Burgenland 35, 1966, 94 ss (dalje G. Langmann, 1966). 6 A. Mócsy, Die Bevölkerung von Pannonien bis zu den Markomannen­ kriegen (1959) 31 ss. 7 D. Sergej evski, Starokršćanska bazilika u Klobuku. Glasnik Zem. muz. NS 9, 1954, 206 ss. 8 A. Schober, Die röm. Grabsteine aus Noricum und Pannonien. Son- derschr. d. Österr. Arch. Inst. 10 (1923) 119 ss in dr. s Med drugim glej tudi J. Klemenc, Portreti treh članov iz rodbine Eni- jev, Šempeter v Savinjski dolini. Zbornik za umet. zgod. 5-6, 1959, 69 ss. Isti, Rimske izkopanine v Šempetru (1961) 43 ss. Isti, Die keltischen Elemente auf den Grabdenkmälern von St. Peter. Omagiu lui C. Daicoviciu (1960) 303 ss. 1 0 A. Schober, Zur Entstehung und Bedeutung der provinzialrömischen Kunst, österr. Jahresh. 26, 1930, 35 ss. G. Langmann, 1966, 101. ponovno do veljave in ostane v rab i dalje do konca 5. ozirom a 6. sto­ letja.1 1 Če preidem o na druge odlike našega reliefa, m oram o om eniti tu d i držo podobe n a njem . T a spom inja predvsem n a t. i. statično držo p ra ­ zgodovinskih upodobitev, ravno tako kot na like p o rtreto v in drugih fig u r vklesanih na rim skih stelah in podobnih spom enikih,1 1 1 2 ki se v p ri­ m erjavi z istočasnim i m itološkim i scenami, ki nedvom no predstavljajo delo ali kopijo južnih predlog, ločijo p rav v tem elem entu s svojo trdoto.1 3 Zanim ivo je, da se na ta k ih spom enikih ta elem ent veže z d ru ­ gim i elem enti avtohtonega pom ena, kot so v p rv i v rsti oblačila. Č eprav so ta na našem kam nu podana zelo sum arno, ločim o na obleki zgornji del v obliki gladkega štirik o ta in spodnji, nagubani del. G lede na to, da za danes ne poznam o tovrstnih prazgodovinskih spom enikov, štirioglato obliko zgornjega dela obleke lahko prim erjam o samo z vrsto analognih upodobitev iz rim skega in porim skega časa. Tako im a tu d i krilo svoje pristne vzore že v nagubanih dolgih hitonih, ki gledajo sam o s spodnjim delom izpod nekoliko k rajših ogrinjal, predvsem k er se ti p rav na ste­ lah najbolj pogosto pojavljajo sam o kot k rajša oblačila, ki im ajo v svo­ jem spodnjem delu gube narejen e v bolj plastičnem reliefu .1 4 Med tem i elem enti, ki bi po svojem pom enu lahko govorili o prevze­ ti prazgodovinski trad iciji in ki so celo s posredovanjem rim ske um etno­ sti dočakali n jen razpad1 5 te r se u v rstili poleg n ek aterih antičnih v bolj zgodnjo fazo zgodnjega srednjega veka ravno tako ko t vodilni elem ent, je nedvom no podolgovata oblika človeške glave te r n jen i sum arno podani d etajli.1 6 Splošnost tega elem enta se kaže poleg že om enjenih prim erov tu d i v p lastičnih upodobitvah razn ih spom enikov, bodisi n a ploščah ali na raznih arh itek to n sk ih elem entih. N jihov pogost in vsestranski pojav prepričljivo govori, da je bil ta način p o dajanja človeškega lika v k i­ parstv u posebno v poznem in porim skem času zelo p rilju b lje n .1 7 Če skušam o povzeti vse zgoraj om enjene m om ente, se nam predvsem vsiljuje dom neva, da je svetogorski relief n astal ali n a m eji m ed izteka­ jočo se prazgodovinsko periodo in nastalim antičnim svetom ali pa v 1 1 D. Sergejevski, Dabravine. Glasnik Zem. muz. NS 14, 1956, 34 ss (dalje D. Sergejevski, Dabravine). 1 2 H. Kenner, Zur keltischen Kultur in den Ostalpenländern. Carinthia I 141, 1951, 566 ss. G. Langmann, 1966, 96. D. Sergejevski, Rimski kameni spo­ menici sa Glamočkog i Livanjskog polja i iz Ribnika. Glasnik Zem. muz. 40, 1928, 94, kjer navaja »ukočenost figura, odelo prikazano sa dugačkim verti­ kalnim linijama i gotovo paralelnim naborima ...«. 1 3 Naj vzporedimo samo primer uprizoritve s scenami na grobnih spome­ nikih iz Šempetra v Savinjski dolini. 1 4 Taki spomeniki so datirani do v 4. stoletju. 1 5 Na take elemente na območju Dalmatov so že opozorili C. Patsch Wiss. Mitth. a. Bosnien u. d. Herzegovina 7, 1900, 33 ss. D. Sergejevski, Glasnik Zem. muz. 40, 1928, 79 ss. I. Čremošnik, Glasnik Zem. muz. NS 11, 1956, 111 ss in mnogi drugi. 1 6 Primerjaj relief Silvana iz Zupaniče — Delminiuma (predstavlja avto­ htono božanstvo), ki se z obliko glave, tehniko izdelave postavlja med mlajše antične elemente. C. Patsch, Archäol.-epigr. Untersuchungen zur Geschichte der. röm. Provinz Dalmatien VII. Wiss. Mitth. a. Bosnien u. d. Herzegovina 11, 1909, 117 ss, sl. 8 (dalje C. Patsch, 1909). 1 7 D. Sergejevski, Dabravine, T. 10: 2, 3, 5. krogu one um etniške ustvarjalnosti, ki je v sebi h ran ila prazgodoviske elem ente, pa tu d i izražala ostanke rim ske um etnosti.1 8 Z drugo m ožnost­ jo bi se n astanek reliefne upodobitve povezal s I. gradbeno fazo objekta, ki sodi med tiste k u ltn e objekte, ki so nastali po propadu rim skega im perija, tj. v konec 5. in v prvi polovici 6. stoletja.1 9 Da je treb a nastanek kapelice in reliefne plošče postaviti bolj ali m anj v isti kronološki hori­ zont, o tem priča napis. Posam ezna v an j vklesana znam enja so ista kakor nek atera v napisu nad v rati.2 0 K er v ra ta prepričljivo spadajo v I. fazo gradnje tega o bjekta,2 1 je tu d i relief n astal vsaj približno v istem času. Č eprav napisa n ista v latinski pisavi, tem več so n ekateri znaki zelo po­ dobni runskim ,2 2 večina pa nedognanem u prazgodovinskem u sistem u pi­ sanja,2 3 smemo dom nevati, da je taka pisava v kultne nam ene mogla biti v rabi vse do zgodnjega srednjega veka. Desno ob glavi sta dva, levo pa tri znam enja,2 4 ki s položajem spom injajo na D. M. ob p o rtretih rim skih nagrobnikov.2 5 Svetogorski relief je n ajb rž nastal v času, ko je v naših k rajih p re­ nehala rim ska oblast in z njo tu d i klasična um etniška ustvarjalnost. Re­ lief n ajbrž p red stav lja posvetilni spom enik, ki naj bi bil vzidan na ce- m eterialni kapeli.2 6 Tudi če bi hoteli dom nevati, da kam en z reliefom ni bil nam enjen, da ga vzidajo v fasado kultne stavbe in da je šele pozne­ je prišel v zid, ni m ogel b iti nam enjen v kake ornam entalne nam ene, ker nim a posebnih estetskih lastnosti. Č eprav bi bilo mogoče, da je bil kam en kot pro st spom enik in k er je relief v kompoziciji zaključena celota, je to vendar že glede na velikost sam ega kam na malo verjetno. D rugi spom enik te vrste, ki do danes ni bil deležen posebne pozor­ nosti, je fragm ent s podobo glave, odkrit v Sadnikovem v rtu v Celju (sl. 2).2 7 Glede n a prim erjaln o gradivo so ta fragm ent šteli predvsem za nagrobni spom enik.2 8 Za razliko od svetogorskega je le odbitek večje kam nite plošče. G lede na to, da na odbitku ni ohranjen n iti delček ozad­ 1 8 E. Cevc (1963) 23. 1 9 J. Korošec ml., 1969. 2 0 Primerjaj 1., 2. in 5. znamenje na reliefni plošči in 10., 1. in 6. napisa nad vrati. E. Cevc, 1952, sl. na str. 216 in sl. 4. 2 1 J. Korošec ml., 1969. 2 2 Po Kabellu 7. znamenje v napisu nad vrati »mit der bis etwa 800 ver­ wendeter Rune »d« identisch ist« dalje 2., 4., 10. in 11. lahko bi bile »Varian­ ten der Runen »1«, »w«, »u« und »b« sein, wobei allerdings zu bedenken ist, dass die Runen gewöhnlich keine gerundeten Linien enthalten, dass die Runen »1«, »w« und »b« linksläufig sein müssten, die Rune »u« aber rechtsläufig.« (Seminar für Nordische Philologie und Germanische Altertumskunde, Univer­ sität München). 2 3 Ilirsko-venetskega severne Italije kot to po H. Arntzu domneva E. Cevc. 1952 224 2 4 Ibidem 216. 2 5 čeprav se ne dajo primerjati po pomenu posameznih krajšav na rim- skodobnih spomenikih (D. M. ali Y. X.) je značilno mesto, kjer so vklesani. 2 6 Glede na nekdaj tu obstoječe nekropole je kapelica lahko imela samo cemeterialni značaj in po vseh elementih je datirana ta njena gradbena faza v konec 5. in v prvo polovico 6. stoletja. 2 7 J. Klemenc, Figuralni fragment kasnoantičnega reliefa iz Celja. Arh. vestnik 3, 1952, 99 ss (dalje J. Klemenc, 1952). 2 8 Ibidem 106. ja, je težko reči, ali je ohranjena glava im ela še k ak dru g elem ent ali pa je na tej plošči bila edina upodobitev. Zaradi te pom anjkljivosti h k rati tud i ni mogoče natanko določiti kdo naj bi bil na plošči upodobljen. Sl. 2. Marmorna reliefna ploščica iz Celja (po J. Klemencu) Fig. 2. Petite plaque de marbre en relief de Celje (par J. Klemenc) Ob vseh prim erjavah, s k aterim i se razlaga fragm ent, je nedvom no, da kaže celjski lik največ podobnosti z nagrobnikom (?) iz M eschenicha,2 9 na k aterem bi po vsej v erjetn o sti lahko bil upodobljen lik K ristusa. Po­ tem takem tu d i ta fragm ent p red stav lja m oški lik. K lju b sorodnosti tega in d rugih prim erov je treb a om eniti še en fragm ent figuralne plastike, k i je bila najd en a dokaj blizu C elja in ki v vsem kaže veliko več analo­ gij kakor v om enjeni razp rav i n aštete. To je kam nita reliefn a plošča iz H ercegovine, odkrita v vasici V idoštak, ki leži približno štiri kilom etre od Stolca. N a plošči sta dve figuri, ženska in otroška. Ž enska podoba je na desni stra n i plošče, v desnici drži otroka, levico pa im a pravokotno upognjeno in roko položeno n a levo stran obraza. O trok im a verjetno levico upognjeno v višini pasu, desno zapestje pa sega v višino prsi (sl.3). U podobitev na tem reliefu je zelo groba.3 0 P ri obeh fig u rah gre za po- 2 9 Ibidem, sl. 5. 3 0 Ć. Truhelka, Stari hercegovački natpisi. Glasnik Zem. muz. 4, 1892, 359. Glasnik Zem. muz. 37, 1925, 85 ss. dolgovato glavo z okroglo ovalno vklesanim i očmi te r s trikotno ali tra ­ pezoidno oblikovanim nosom, u sta niso označena kot pri celjskem liku. K er je n a hercegovskem p rim eru o h ran jen dobršen del ozadja, je vidno, da im ata obe fig u ri okoli zgornjega dela glave prečno narezljan trak , ki naj bi p red stav ljal neko pokrivalo. K er je ta tra k na stran i ženskega lika podaljšan navzdol, je gotovo, da p red stav lja naglavno ruto, ki tri­ kotno pada na ram ena. V erjetno je, da se je to pokrivalo enako nadalje­ valo tu d i k ak o r pokrivalo na otrokovi glavi, zaradi fragm entiranosti plošče na tej stra n i se to ne da natančno dognati. Ta elem ent ni kakšna posebnost te upodobitve, ker im a podobno pokrivalo od om enjenih p ri­ m erov tu d i ženski lik na reliefu iz B rodareva.3 1 P okrivala te v rste so ne samo na om enjenem reliefu, srečujem o ga še na številnih spom enikih in se uvrščajo m ed oblačilne elem ente, ki so značilni za nošo avtohtonega prebivalstva.3 2 N a tem m estu ne bomo podrobneje obravnavali hercegov­ skega fragm enta, v en d ar podobnost ženskega lika s celjskim terja, da spregovorim o nekaj več o tem. Tako preseneča predvsem poleg pokrivala za na glavo tu d i drža levice ženskega lika, ki nedvom no s svojo kretnjo izraža žalost. Ravno tako je zanim iva otrokova levica, ki nas spom inja drže ro k na pop rsjih rim skih nagrobnikov. V erjetno je hotel kam nosek tu d i otrokovo desnico podati v isti legi ko t levico ženske figure, pa se Sl. 3. Reliefna plošča iz Vidoštaka Fig. 3. Plaque de marbre de Vidoštak 3 1 J. Klemenc, 1952, sl. 4, str. 103. 3 2 Glej op. 9 in 12. I. Čremošnik, o. c. 17* 259 m u zaradi nespretnosti ni posrečilo.3 3 Toda ne glede na ta zadnji položaj roke že d ru g i elem enti izražajo tako govorico, k i hercegovskem u reliefu dajo izrazit značaj, v en d ar različnega od značaja, ki m u ga je prištel C. T ruhelka.3 4 Nedvom no je, da je fragm ent del nagrobne plošče nekega groba, ki je b il v neposredni bližini m esta, k je r je b il odkrit. Glede na to, da je n a jd e n na tleh tu odkrite k u ltne stavbe, ni izključeno, da je bil na tem m estu ali sekundarno ali pa da je prip ad al grobu, ki je bil izko­ pan v p ro sto ru m ed zidovi tu odkritega objekta. Ne glede na to, da sta oba spom enika nagrobnika, je hercegovski fragm ent za celjsko najdbo tu d i v drugem oziru velikega pom ena. P red ­ vsem po n jem lahko sodimo, da naša glava ni nujno m orala b iti edina upodobitev n a spom eniku, ki m u je fragm ent pripadal. Ravno tako ni izključeno, da celjska glava p red stav lja ženski lik te r da je na glavi lahko im ela tu d i kako pokrivalo ali kaj podobnega. Toda poleg podob­ nosti om enjenih elem entov na obeh reliefih so še n ek ateri drugi, ki nas opozarjajo, da sta bila m ed seboj tesneje povezana. To so popolnom a ena­ ke dim enzije ženskega lika na hercegovskem fragm entu in naše glave.3 5 Ta m om ent odkriva za obe n a jd b i m edsebojno povezanost, p rih aja pa do izraza tu d i n ju n a kronološka povezava. Nedvomno je, da imamo p ri hercegovskem reliefu opraviti s spom enikom , ki je lahko nastal glede na obravnavane elem ente v času od sredine 5. do konca 6. stoletja. Za to govorijo tu d i druge okoliščine tega kraja. Zanim ivo je, da se na pod­ lagi arheološke analize in v p rim erjav i z m anj podobnim i prim eri celjska glava ravno tako postavlja v 5. ozirom a bolj verjetno v prvo polovico 6. stoletja.3 6 Če povzam em vse, k a r je o svetogorskem in celjskem spom eniku do sedaj rečeno, m oram o ugotoviti, da oba p rip ad ata istem u časovnem u ho­ rizontu in v stilnem pogledu, čeprav samo v širokem pom enu besede, tu d i enem u ku ltu rn em u krogu. Oba reliefa kažeta podobna lika z ena­ kim i detajli, pa tu d i n ju n a izvedba pripada isti tehniki, tj. ravnem u t. i. ploskem u reliefu,3 7 čeprav je izdelava na celjskem p rim eru narejen a z nekoliko globljim i vrezi, svetogorski pa s plitkejšim i. P a tud i sicer se oba reliefa ločita samo po k v aliteti izdelave. Že n ju n a m edsebojna p ri­ m erjava, brez analize posam eznih elem entov, jasno izločuje svetogorsko plastiko s svojim i disproporci j am i in v splošnem s prim itiv n o izdelanim i oblikam i fig u re v bolj rustikalno izvedbo. Č eprav im am o od celjskega re­ liefa o hranjeno samo glavo, lahko sodimo po reliefu iz V idoštaka, da je k u l­ tu rn i krog, k i m u nedvom no oba reliefa pripadata, še vedno pod vplivom 3 3 Čeprav tudi lega roke na prsih ni neznana. Primerjaj C. Patsch, 1909, sl. 71, 72, 89, 130 itd. 3 4 Č. Truhelka, Starokrščanska arheologija (1931) 101. Čeprav je avtor najprej domneval, da je cerkev srednjeveška in relief bizantinski, drugič pa, da je kultna stavba antična in jo povezoval z rušitvijo Dalluntuma v 4. sto­ letju, se danes ta stavba pravilno postavlja na prelom teh dveh period. 3 5 Višina celjske glave je 10,8 cm, največja širina 8,8 cm. Višina herce­ govske glave 10,8 in največja širina 8,3 cm. 3 3 J. Klemenc, 1952, 106. 3 7 Ki se, kot to podčrtuje Sergejevski, »razlikuje kako od klasičnog, tako i od srednjevjekovnog« (Dabravine, 34). nekdanjega realizm a, ki ga je poznala in gojila antika.3 8 Ta m om ent in končno tudi enake dim enzije pri obeh upodobitvah prepričljivo govo­ rijo, da je tesno povezano vp rašan je okolja, v k aterem sta nastala. To naj bi govorilo, da je delo istega o b rtnika ali iste delavnice. Za­ radi geografske oddaljenosti obeh najdišč (čeprav tu d i te m ožnosti ne smemo popolnom a odkloniti) je delom a tvegano trd iti, da sta iz­ delek istih rok. Ravno tako im am o prem alo dokazov, da b i obe najdbi pripisali isti delavnici, čeprav nam posam ezne najdbe dokazujejo, da so po propadu zahodnega rim skega cesarstva na ozem lju zahodnega B alka­ na delovale n ek e delavnice te vrste.3 9 Č eprav je njihovo delo bolj o b rt­ niške izdelave, ki kaže v stilnem pogledu nenavaden prim itivizem , je bil le-ta še vedno pod m očnim vplivom nekdanje rim ske k u ltu re. Sodeč po posam eznih najdbah, so te prevzele in se tudi p ri izdelovanju svojih izdelkov držale določenih zakonitosti, ki se v kiparstvu kažejo z u trje ­ nim i m eram i, enako kot jih je poznala tu d i arh itek tu ra tega časa.4 0 Poleg tega je očitno, da gre za delavnice, ki so delovale okoli n ek d an jih večjih — m estnih — naselbin (Celeia — D alluntum ), ki so po p ro p ad u rim ske­ ga cesarstva še naprej p redstavljale bolj ali m anj pom em bne centre.4 1 Za razliko od celjskega pa je svetogorski relief delo bolj prim itiv ­ nih rok. Č eprav je izdelovalec bil tu d i v tem prim eru obrtnik, ki je gojil bolj prim itivno um etnost, tj. um etnost, ki je zadovoljevala bolj vaške potrebe in je kot tak a izražala čustva, ki so bila bližja prebival­ stvu, ki je za časa rim skega im perija ohran il stari, tj. avtohtoni značaj.4 2 Nedvomno, da je za ohranitev konservativizm a tako okolje s plodnim i griči pred stav ljala tu d i vsa okolica S vetih gor. Z drugo skupino virov, s k aterim i skušajo rešiti problem n a jsta re j­ še zgodnjesrednjeveške plastike, so predm eti, s katerim i se je, za razliko Sl. 4. Bled. Fibula v obliki pava iz groba 252 Fig. 4. Bled. Fibule en forme de paon trouvée dans la tombe 252 3 8 To je krog, ki se formira, več ali manj podobno, po propadu rimskega cesarstva na ozemlju nekdanjih provinc od srednjega Podonavja do Jadrana. 3 9 D. Sergejevski, Dabravine, 38. 4 0 Po merah, po katerih sta zgrajeni obe kapelici na Svetih gorah, je vi­ deti, da se je rimski čevelj ohranil v naših krajih do prihoda Slovanov. 4 1 Čeprav se domneva, da so Dalluntum uničili leta 399 Zahodni Goti, je bil lahko po tem obnovljen in je živel do prihoda Slovanov kot večji del po­ dobnih centrov na tem območju. 4 2 Nedvomno, da takemu avtohtonemu izročilu lahko pripišemo kroga, ki jih drži figura v svoji levici. prej obravnavanih prim erov, do sedaj u k v arjala sam o arheologija. To so izključno elem enti grobnih inv en tarjev . Med njim i se glede na običajno obliko izdvaja blejska fibula v obliki pava. Ta je pridobljena s sistem at­ skim i raziskavam i in zato vemo, da je bila najdena v grobu (št. 252) v sprem stvu dveh železnih zapestnic, ogrlice raznobarvnih biserov te r uhanov s priveskom v obliki košarice.4 3 Elem enti te grobne celote nam govorijo, da im am o opraviti z m aterialno kulturo, ki je kronološko iz­ pričana z vrsto elem entov v 6. stoletje.4 4 Toda ne glede na to konstata­ cijo je značilno, da om enjeni grob ne vsebuje niti enega elem enta, ki bi p rip ad al m lajšem u času. Tako npr. že u hani s priveskom v obliki ko­ šarice prenehajo biti v rabi v d ru g i polovici 6. stoletja n a vseh območ­ jih, k jer so se naselili Slovani, za razliko od ozem lja zahodnega k u ltu r­ nega kroga, k je r se obdržijo še celo v 7. stoletje. E nako velja tudi za zapestnice iz železa, razen Panonije, k jer se z enakim i tip i iz brona, ki so v starejšem obdobju istočasne z železnimi, obdržijo še v avaro-slo- vanskih grobovih. S tem i kronološkim i m om enti se ujem ajo tudi vsi elem enti, značilni za om enjeno fibulo.4 5 Tako m oram o predvsem upošte­ vati, da je naš prim er izdelan iz dobre zlitine b ak ra in da po svoji iz­ vedbi spada v skupino predm etov, izdelanih v p re d rti tehniki.4 6 To zli­ tino in teh n ik o lahko vežemo izključno s poznoantičnim i ozirom a s ku l­ tu rnim i skupinam i periode preseljev an ja narodov, na našem ozem lju pa s k u ltu rn im krogom, ki se je širil v zgodnjem srednjem veku v p red - slovanski fazi. Sam a predstava sodi k izraziti krščanski sim boliki.4 7 J. W erner priporoča pri om em bi te fibule nekaj k o m parativnih predm etov z obm očja Italije. N ajbolj podobna ji je fibula iz Calzòn p ri Agordo iz province B elluno,4 8 ki po vsem sodeč spada v konec 6. stoletja.4 9 5 0 Ta tip fibule se uvršča v t. i. skupino zoom orfnih fibul, ki je zelo dobro zastopana n a obm očju severne Italije.6 0 Na tem ozem lju pred stav lja po­ seben k u ltu rn i segm ent, ki za danes še ni etnično opredeljen.5 1 Glede na izvor te h fibul je danes nedvom no, da so im eli predloge v starejših prim erkih, ki se zelo pogosto pojavljajo v rim skih provincah. Blejski prim er nedvom no pripada tip u fibul, za k atere se dom neva, da so bi­ zantinsko delo, toda na našem ozem lju pred stav lja im p o rtiran predm et. Ne glede na ta m om ent, tem več če upoštevam o njihovo datacijo za pod­ 4 3 Inv. št. 512—517 Narodnega muzeja v Ljubljani. J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu. Dela SAZU 13 (1960) T. 10: 1, T. 12: 1, str. 17, 25 (dalje J. Kastelic [I960]). 4 4 L. Bolta, La nécropole du bas-empire à Rifnik prés de Šentjur. Inven­ taria arch. 12 (1969), primerjaj grob 50 (Y 113), grob 86 (Y 118/1 [2] in Y 118/2 [2]) (dalje L. Bolta [1969]). 4 5 P. Korošec, Obdobje preseljevanja narodov na območju Slovenije (pri­ pravljeno za tisk). 4 6 V tej tehniki so izdelane ornamentalne plošče zahodnega kulturnega kroga in na našem ozemlju nekatere fibule iz nekropole Kranj—Lajh in dr. 4 7 To podčrtuje tudi J. Werner (J. Werner, Die Langobarden in Pannoni­ en. Abhandl. d. Bayer Akad. NF 55 A [1962] 128; dalje J. Werner [1962]). 4 6 Ibidem, sl. 32: 3. 4 9 Ibidem 128. 5 0 J. Werner, R. Fuchs, Die langobardischen Fibeln aus Italien (1950) T. 50, 51 in C, str. 63. 5 1 Ibidem. ročje Italije te r k u ltu rn i razvoj vzhodnoalpskega obm očja in predvsem grobno celoto, k a te ri ta fibula pripada, jo lahko pripišem o 6. stoletju.5 2 Za to bi govoril poleg om enjene izvedbe in tehnike tudi n ačin izdelave oči na pavovi glavi. Način p red stav ljan ja tega elem enta na živalskih glavah je običajen tu d i za plastiko, ki je zanesljivo iz prve polovice 6. stoletja.5 3 Ne glede na vse te m om ente, ki prepričljivo d atirajo to fibulo, je zanjo značilna sim bolika, ta pa rav n o tako govori, da p rip ad a m ate­ rialn i k u ltu ri onega kroga, ki je bil pod vplivom krščanstva. T ak krog je že glede na splošno datacijo posam eznih elem entov lahko oblikovalo samo dom orodno porom anjeno prebivalstvo, ki je po propadu rim skega cesarstva do p rih o d a Slovanov na obm očju V zhodnih Alp in P anonije gojilo m aterialno kulturo po predlogih bogate provincialnorim ske k u ltu re.5 4 D ruga fib u la je v znanstveni lite ra tu ri že v ečkrat obravnavana, zato je ne bomo podrobneje opisovali. K er ne poznamo njene grobne celote, bom o om enili sam o nekaj splošnih značilnosti te fibule. Po obliki se uvršča v skupino ploščatih, okroglih fibul, izdelanih iz ten k e bronaste pločevine, ki je bila prevlečena na bolj čvrsto železno podlago. O rnam en- tiran a je v teh n ik i odtiskovanja, s predstavo k en tav ra z nap etim lokom.5 5 5 6 Po tem se ta fib u la razlikuje od vseh do sedaj znanih zgodnjesrednje- veških fibul z našega ozemlja. Toda n e glede na to se po način u izdelave tesno veže predvsem na fibule k aran tan sk e skupine5 6 , k o t s fibulam i k u ltu rn e skupine, ki se je širila n a našem in panonskem ozem lju pred Sl. 5. Bled. Fibula s kentavrom — lokostrelcem Fig. 5. Bled. Fibule au centaure — tireur 5 2 Na območju Italije so te fibule datirane v 6. in 7. stoletje. 5 3 D. Sergejevski, Dabravine, T. 12: 1, 3, 5, 7. 5 4 J. Werner (1962) A, 128. 5 5 - J. Kastelic, Blejska fibula s kentavrom- lokostrelcem. Arh. vestnik 13-14, 1962-63 (1963) sl. 1 . 5 6 P. Korošec, Poskus delitve slovanske materialne kulture na področju Karantanije. Zgod. časopis 15, 1961, 157 ss. P. Korošec, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov (pripravljeno za tisk). slovansko naselitvijo.5 7 Očitno je potem , da je k aran tan sk a skupina im ela za svoje prim ere vzore v teh starejših predlogah. Tudi podoba kentavra kaže na antično tradicijo. Glede n a enako osnovo naše fibule s prim eri te Vrste iz predslovanske faze te r glede na okolnost, da je b ila odkrita na najdišču, k je r je bila dotlej najd en a samo slovanska m aterialn a k u ltu ra (čeprav ne sm em o izključevati m ožnosti, da so na tem prostoru mogle biti tudi neslovanske najdbe, glede na to da je slovanska nekropola bila vkopana n a zem ljišču, k je r se je n ah ajala starejša u ničena nekropola), m oram o dopuščati možnost, da je glede na n jen značaj lahko prišla v slovanski grob slučajno ali hote v sekundarni rabi.5 8 D ejstvo, da k aran ­ tanske fibule, ko t smo že om enili, črpajo svoje vzore bodisi za obliko bodisi za m otiviko iz om enjenih starejših predlog, n e izključuje tudi druge m ožnosti, tj. da je fibula le n astala v slovanski fazi in da je po­ leg oblike in tehnike izdelave p revzela še predstavo k en tav ra, ki v osno­ vi nim a krščanskega pomena. Č eprav sta obe m ožnosti enako sprejem lji­ vi in glede n a vse okoliščine ne m orem o določiti časa n jenega nastanka, velikost te r način izdelave prepričljivo govorijo, da je delo dom ačih obrtnikov, teh n ik a pa je neizpodbitno samo antična, pa naj je nastala v predslovanski ali slovanski fazi. Da je izvor njene upodobitve nedvom no antičen, p riča zelo pogostna upodobitev kentavrov na novcih ko t zodiaški znak,5 9 n a m ozaikih in stenskih slik arijah ,6 0 6 1 v rokopisih, m ed katerim i poleg diptihov zavzem ajo posebno m esto h erb ariji apokrifnega značaja,®1 te r na celi v rsti drugih predm etov iz antičnega in poantičnega časa.6 2 Č eprav je zaradi om enjenih okoliščin ta fibula p rip isan a k aran tan ­ ski, tj. n a jsta re jši skupini slovanskega vzhodnoalpskega kulturnega kroga, ne najdem o zanjo kom paracije. P ri tem tu d i ne m orem o trd iti, da se je tak a m otivika razvijala dalje, k er sim bolika te v rste v splošnem ni bila sp rejeta v slovanski k u ltu rn i krog. Iz teh vzrokov tu d i ta m otivika v okolju, v katerem se pojavljajo izključno fibule, o rn am en tiran e z m o­ tivi, ki spom injajo na stilizirane rastline, ki im ajo ravno tako starejšo tradicijo,6 3 v toliki m eri odstopa, da bo ostala v slovanskem krogu po vsem sodeč unikat. Vse to n am vsiljuje sklep, da tu d i človeška fig u ralik a n a fibulah n i svojska značilnost slovanske k u ltu re vzhodnoalpskega obm očja. K olikor se tud i tu pojavlja, je bila nedvom no povezana z antično tradicijo, ki je bila tu zelo živa vse do slovanske dobe. Da se je tako dolgo obdržala, je 5 7 J. Kastelic (1960) T. 15. L. Bolta (1959) Y 113: 6, Y 118: 3. A. Alföldi. Der Untergang der Römerherrschaft in Pannonien (1924) T. 6—9: 1—4 in dr. 5 8 W. Šmid, Altslovenische Gräber Krains. Carniola 1, 1908, 26 ss. 5 9 Fr. Schrötter, Wörterbuch der Münzkunde (1930) 759 ss, T. 6: 92. 9 0 Od mozaikov, ki so nam ohranili podobo kentavra, naj omenimo primer iz Caričinega grada in podoben primer iz Carnuntuma (Dj. Mano-Zizi. Izko­ pavanje na Caričinom Gradu 1949—1952 godine. Starinar NS 3-4, 1952-53 [1955] 127 ss). 6 1 P. Korošec, Kulturna opredelitev slovanskega zgodnjega srednjega veka na ozemlju Vzhodnih Alp. Arh. vestnik 18, 1967, 321 ss. 9 2 Med te sodijo tudi razni okrasi na oblekah. Ch. Diehl, Justinien et la civilisation byzantine au Vieme siècle (1901) 555. 6 3 L. Boita (1969) Y 113 ss. treb a pripisati n o tran jem u k u ltu rn em u razvoju tega področja, za raz­ liko od n ek aterih d rugih krajev, k je r je v večji ali m anjši m eri posred­ nik Bizanc. 6 4 6 5 Z ato m oram o tu d i pri teh prim erih m aterialn ih virov upo­ števati, da p red stav lja fig u raln a plastika, čeprav obrtniško delo, del one um etniške u stv arjalnosti, ki se je —■ dasiravno že zgodnjesrednjeveška — form irala na podlagi avtohtonih um etniških hotenj, toda nedvom no p re­ pojena z antičnim i elem enti že za časa rim ske okupacije. B rez dvom a je tako n a zahodu ko t na vzhodu im ela veliko vlogo pri ohranjevanju antičnega izročila, m ed drugim tudi človeške podobe, krščanska cerkev. Č eprav je bila n a vzhodu že od sam ega začetka pod vplivom dveh na­ sprotujočih si tokov, od k aterih je b il včasih eden včasih pa drugi v prem oči, je v 4. stoletju p revladala zm ernejša, bolj ikonofilsko razpo­ ložena stru ja. V 5. stoletju pride pod tem vplivom v u m etnosti do spre­ m em be s tem, da se začenja razv ijati neki »nov« stil, ki je bil glede cerkvene ornam entike bolj rigorozen. V profani um etnosti p a se poleg človeške podobe, ki daje vtis že popolnom a, idealiziranega p o rtreta, uve­ ljav lja sim bolika, ki u b ira dve sm eri. E na je bolj zgodovinsko vzgojna, druga p a je izrazito sim bolična.9 5 Č eprav razpolagam o samo z neznatnim številom , celo sam o s fragm enti plastike, nam posam ezni elem enti, kot so valovanje las in razkorak nog n a podobi k en tav ra kažejo, da je pri om enjenem antičnem izročilu v določeni m eri prisoten tu d i helenizem. V tem oziru bi nam mogoče mnogo več povedala kom pozicija, kateri je pripadala celjska glava. Po gradivu, ki je do sedaj odkrito z obm očja V zhodnih Alp, ta antič­ na trad icija za razliko od drugih predelov neha v tistem delu, k je r so se naselili Slovani. Od vseh m om entov nam nedvom no kronološko govori samo, da so se Slovani srečali z antičnim izročilom . Toda Slovani so pod vplivom drugačne družbene stru k tu re, drugačne ekonom ike in religije v um etniškem ho ten ju tud i izražali drugačno razpoloženje. Pod tem vplivom se sedaj ornam entika v glavnem om ejuje predvsem na nakitne predm ete, v m otiviki pa na sim boliko, ki je tesno povezana z naravo. In čeprav je »za k u ltu rn i in um etnostni p rofil slovanske preteklosti gotovo tem eljnega pom ena kontinuitete«,6 6 je to očitno vsaj glede figuralne upodobitve, da so p ri tem im eli večjo vlogo om enjeni družbenoekonom ­ ski faktorji. RÉSUMÉ Quelques réflexions additionnelles sur la sculpture figurative du haut moyen âge en Slovénie Comme dans la littérature scientifique on attribue toujours à la que­ stion de la création sculpturale du haut moyen âge dans la phase slave un 6 4 Posebno na območju Panonije, kjer se pojavljajo z grškimi napisi. 6 5 M. Dvorak, Kunstgeschichte als Geistesgeschichte. Die Anfänge der christlichen Kunst (1924). 6 6 E. Cevc, 1963, 16. certain nombre d’éléments, qui du point de vue archéologique n’ont pas encore été bien élaborés ou seulement traités d’après les anciennes notions culturo- chronologiques, dans ce traité l’auteur essaie, par l’analyse des objets parti­ culiers, de valoriser leur appartenance culturelle et temporelle. Pour la solu­ tion du problème de la sculpture du haut moyen âge, l’auteur a analysé le tableau en relief encastré dans la façade de la chapelle de St. Georges sur les Svete gore à Bizeljsko, un fragment en relief avec une tête humaine dé­ couvert dans le jardin de Sadnik à Celje, et parmi les autres objets, seule­ ment une fibule en forme de paon de la tombe N° 252 de la nécropole de Bled-Pristava et une fibule avec la représentation d’un centaure archer de la nécropole de Bled-brdo. Pour la valorisation du relief des Svete gore (fig. 1), bien qu’il n’ait, pas d’analogies directes, l’auteur estime qu’il fait partie de la série des mo­ numents du territoire des Alpes Orientales et des Préalpes,5 de la Pannonie,6 de la Bosnie,7 de la Macédoine, etc. de la période romaine et postromaine.8 Il présente des analogies dans la technique ornementale, dans certaines formes des figures, dans les éléments de l’habillement et semblable.9 La technique, dans laquelle la représentation est exécutée, a sa source, selon l’opinion gé­ nérale dans la technique de l’incision dans le bois des temps préhistoriques.1 0 Dans l’antiquité, elle a été transposée sans changement sur la pierre pour l’exécution des monuments. Grâce au fait qu’ils avaient ici un caractère plus autochtone, elle fut pratiquée même après l’occupation romaine, jusqu’à la fin du 5e ou au milieu du 6e siècle.1 1 Les monuments antiques et postantiques y sont rappelés aussi par la tenue statique et dure de l’image,1 2 son vêtement avec la partie inférieure plissée et la partie supérieure quadrangulaire,1 4 et la forme allongée de la tête avec des détails sommairement présentés.1 6 Bien que ce relief aurait pu être exécuté aussi à la transition de la préhistoire à l’an­ tiquité, en se fondant sur ces éléments, l’auteur incline à la conjecture qu’il se range dans le cercle de la création artistique qui s’est formé après la chute de l’empire romain et correspond à la datation de la Ie phase de con­ struction de la chapelle de St. Georges. Il s’appuie sur le fait que certains signes de l’inscription sur le monument ressemblent à des signes particuliers de l’inscription qui se trouve au-dessus de la porte d’entrée. Il appartient à la phase la plus ancienne, c’est-à-dire à la formation de la nef de cet édifice. D’après l'auteur, le monument représenterait le donateur de la chapelle, qui avait le caractère sépulcral. L’édifice est daté de la fin du 5e ou de la première moitié du 6e siècle.1 9 Cette datation ne peut pas même être mise en doute par les signes qui appartiennent à un système d écriture préhistorique2 3 non encore découvert, parce qu’ils ont pu être conservés à des fins de culte jusqu’au début du haut moyen âge. A la différence du monument ci-dessus, le fragment de Celje (fig. 2) a des analogies authentiques dans la figure féminine avec celle de la plaque de pierre de Vidoštak, petit village à quatre kilomètres de la petite ville de Stolac en Herzégovine (fig. 3). Les analogies existent non seulement dans la ressemblance des figures et de leurs détails et dans la même exécution tech­ nique, mais encore dans les mêmes dimensions. La plaque d’Herzégovine porte en soi des éléments expressifs, tels que les détails du costume, qui laissent pressentir dans sa création la présence de la population autochtone.3 2 Etant donné que le relief herzégovinien appartient sans doute à une plaque fu­ néraire, une telle détermination du fragment de Celje aussi était exacte, sauf qu’elle ne devait pas seulement représenter une figure masculine, mais encore ime figure féminine. Les mêmes dimensions des deux figures3 3 n’expriment pas seulement leur liaison chronologique, mais qu’elles sent des oeuvres de certains ateliers qui exécutaient leurs produits suivant des mesures fixées, comme l’architecture en connaissait à la fin du 5e et dans la première moitié du 6e siècle.4 0 Selon l’auteur, de tels ateliers pouvaient opérer autour des an­ ciennes habitats — urbaines — plus importantes (Celeia — Dalluntum).4 1 A la différence du fragment de Celje, le relief des Svete gore peut être l’oeuvre d’artisans villageois, qui cultivaient un art plus proche du sens créa­ tive de la population, qui même du temps de l’empire romain conserva son caractère autochtone.4 2 Parmi les petits objets qui sont rangés parmi les éléments destinés à l’interprétation de la sculpture figurative du haut moyen âge, la première place revient à une fibule en forme de paon. Celle-ci est une partie du mobi­ lier funéraire d’une tombe qui contenait encore deux boucles d’oreilles avec une pendeloque en forme de corbeille, un collier de perles de différents cou­ leurs et deux bracelets en fer.4 3 Tous ces éléments font dater la découverte jusqu’à la fin du 6e siècle,4 4 C’est une partie de la culture matérielle de la population autochtone, qui demeura en ces lieux jusqu’à l’arrivée des Slaves.4 5 La fibule elle-même est un symbole chrétien4 7 expressif et elle est sur notre territoire une importation du territoire de l’Italie.4 8 - 4 9 Elle appartient au type des fibules zoomorphes, qui sont une segment culturel particulier, qui n’a pas encore été ethniquement déterminé jusqu’à présent.5 1 A côté de la technique mention­ née de l’exécution, des symboles, du mobilier funéraire et autre, le fait qu’elle n’appartient pas à la culture matérielle slave est attesté aussi par l’exécution de l’oeil, qui est habituelle aussi pour la sculpture datée avec certitude au 6e siècle.5 3 Etant donné la symbolique chrétienne, elle appartenait à la population autochtone romanisée, qui cultivait en ces lieux une culture romaine provin­ ciale.5 4 Bien que le deuxième cas traité appartienne au type des fibules caran- taniennes plates rondes,5 6 il faut considérer que les mêmes fibules étaient utili­ sées aussi dans la phase du peuplement préslave.5 7 Etant donné qu’une telle ornementation figurative ne se manifeste pas sur les fibules qui sont sûre­ ment datées dans la période slave, l’auteur suppose qu’elle a pu appartenir à une tombe plus ancienne détruite,5 8 ou bien elle a été faite dans la phase slave, où à côté de la forme elle a reçu aussi une représentation qui a son origine dans l’antiquité (sur les pièces de monnaie,5 9 les mosaïques et les fres­ ques,6 0 les manuscrits et particulièrement les herbiers6 1 de caractère apo­ cryphe). Parmi les fibules slaves elle représente aujourd’hui une pièce unique. En terminant, l’auteur conclut que tous les cas ci-dessus utilisés n’appar­ tiennent pas à la phase slave, bien que la figuration humaine présente jusqu’à l’arrivée des Slaves, en tant que partie de la création artistique qui s’est formée sur la base des aspirations artistiques autochtones, soit imprégnée d’éléments antiques déjà du temps de l’occupation romaine. Dans la conser­ vation de cette tradition, l’ Eglise chrétienne eut un grand rôle pour la for­ mation de l’image humaine. Dans l’art profane, à côté du portrait idéalisé s'affirme la symbolique.6 5 Les Slaves qui se rencontrent avec cette tradition antique expriment, sous l’influence d’une structure sociale différente, d’une économie différente et avant tout de la religion, dans leur vouloir artistique aussi un état d’âme différent, qui est plus lié avec la nature.