PLANTAN, TRPLJENJE NORCEV
V samozaložbi je izdal svoje pesmi tudi pesnik z Jesenic Jože Košir z vzdevkom Plantan. Zbirka je razdeljena na dva dela: Trpljenje norcev in Ru-bikon. Prvi cikel prinaša niz splošno civilizacijskih ali kar filozofskih digre-sij; toda njihovo izrekanje je izredno laksno in naivno, nekam užaljeno samozadostno, zlasti pa vedno znova ne-pesniško, morda komaj zapleteno žur-nalistično. V bistvu gre za tisto klasično pozicijo, ko se razmišljajoč duh, ki si na žalost pripiše pesniško noč, dvigne nad družbo in ljudi, da bi užival v lepoti lastne samote in modrovanja. Rezultat je takšen, kakršnega kaže prvi del, Trpljenje norcev, pri čemer so norci seveda pesniki. Bolj umirjen je drugi del, Rubikon; gre za kratke lirske zapise s čustveno in zlasti spet refleksivno poanto. V teh tekstih bi bilo mogoče najti več pesniškega, ko ne bi večine pesmi motil nasilni modroslovni tok iz prvega razdelka. Trpljenje norcev je naivno intelektualistična in zlasti nasilno pesniška zbirka, preveč patetična, da bi bila znosno berljiva. Oglejmo si eno zadnjih pesmi, ki se glasi: Težko se je skriti v Sahari Soncu, / kakor zadržati solze pred spevi, / ki jih je pisala roka Thakura- / naj so spevi dobri ali ne, / naj je sonce dobro ali ne, / to zase vsakdo ve / in jokajoči v puščavi, (str. 40).
Peter Kolšek
1147
Milan Kleč, Kresnice