Naročnin« mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • ne* deljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. Abbonamenti: Mas« 18 Lire. Estero, m«-se 31 50 Lir«. Edi» lione domenica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C P.i Lubiana 10 650 per gli abbonamenti« 10.349 per I« iu-serzionL Filial« k Novo mesto. Noto mesto. „..,.., , g Uredništvo In uprava« Kopitarjeva 6, LJubljana, e Izključna pooblaščenka ta oglaševanja tlalijanskega in iujega = Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. § Concesslonaria eselnsiva per la pubbliclia di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. i Telefon 4001—4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana 3. A, Milano. Vojno poročilo št. 985 živahni boji v Tunisu Sovražnik je izgubil veliko število letal Olavni Stan Italijanskih Oboroženih Pil objavlja: Na bojišču v T u n i s 11 so v toku boji, kato-rih se živahno udeležujejo nasprotna letalstva. Pri poskušenein bombardiranju sovražnih štirimntornikov, ki so bili v močnem spremstvu nekega našega letalskega in pomorskega oporišča, jo skupina italijanskih lovcev prcstregla močne sovražne skupino iu uničila eno letalo, druge pa prisilila, da so odnehali od svojega početja. Nemška lovska letala so v drugih ponovnih spopadih sestrelila 13 letal. V preteklih dneh jo sovražnik izgubil še dve letali poleg onih, ki žp> bila omenjena. Eno letalo jc padlo v morje južno od SIaxa, drugo pa so nad Tunisoin zažgala naša lovska letala. Včeraj so ameriški bombniki v zaporednih valovih delovali nad mestom Palermo. Poseg naših lovcev in živahno protiletalsko delovanje jo oviralo napade. Štirje štirimotoruiki so bili sestreljeni. Trije so padli v morje med Caposafe-rano jn Termini Imircse. 2 km vzhodno od Ca-stollamare in njegovega zaliva in 4 km vzhodno od pristaniča Palermo, četrto letalo pa je bilo sestreljeno v plamenih med Capo San Marco in Cavarretto v bližini Sciazza. Poročajo, da je bilo med prebivalstvom 16 mrtvih in 61 ranjenih, poslopja pa so imela pomembno škodo. Letalski napadi so veljali tudi krajem okoli Raguse. Nira-stra in v pokrajini Messina in Iteggio Calabria. Nobene žrtve, škoda pa majhna. Stockholm, 4 febr. AS: Posebni dopisnik lista *Ncwyork Tinrcs« na alžirskem bojišču poroča, da so ameriške izgube pri Point du Fahxu bile zelo velike. Ameriška pehota in topništvo sta se morala umakniti in pustili no bojišču mnogo moštva in gradiva. Učinek nemških topov po 88 mm, je strašen, je izjavil ameriški strokovnjak. Zavezniki bodo morali napeti ogromne sile, če bodo hoteli sovražnika izriniti s postojank, ki jh je zavzel. Sovražni napadi in sunki na vseh odsekih odbiti V januarju so Sovjeti izgubili 832 letal — Nad zahodnim bojiščem je bilo sestreljenih vsaj 28 angleških letal Papeževa bel zaradi B nad nadškofom Ob umoru nadškofa Monfalbettija objavlja »Gazzetta del Popoloc članek naslednje vsebine: Papež, čigar srce je že toliko trpelo zaradi razdejanju cerkva, bolnišnic, cerkvenih in rodovniških ustanov, zlasti med sovražnimi napadi na Genovo, Turin, Milan, Na poli in Palermo, inora sedaj prenesti novo še globljo bolečino ob smrti cerkvenepa hierarha, msgr. Knrica Mon-talbettija, nadškofa v Reggio Calabria. Komaj je Pij XII. prejel žalostno novico, je prekinil s posli svoje najvišje službe, da bi se predali molitvi. Molil je za dušo nadškofu in vseh tistih, ki so bili ubiti med barbarskim napadom. Te nedolžne žrtve, ki jih je povzročilo bombardiranje in streljanje iz strojnic na civilna bivališča na deželi, so gotovo vzbudili v sjto-minu Pija XII. trpečo vizijo, ki je še živa pri njem o poročilih, ki so mu jih poslali kardinalt-nadiškofi iz naših metropol, ki so bile zadete. _ Papež je naročil kardinalu državnemu tajniku, da naj konzistoriju v Reggio Calabria pošlje njegove izraze sožalja. Kardinal Maglio-ne jim je doda.l še svoje osebno sožalje. Msgr. Montalbetti je prva žrtev med visokimi odličniki Cerkve. Ubili so ga zavezniki brezbožnikov in to tedaj, ko je bil ves predan svojemu venskemu apostolstvu, ki je bil toliko let edina vsebina njegovega življenja. Pobožni nadškof se je dejansko nahajal na pa.stirskem obisku v bližnjem kraju Mililo Porto Salvo, iu Novi nemški veleposlanik v Tokiu Tokio, 4. febr. AS: Novi nemški veleposlanik v Tokiu, Stahmer, je cesarju danas dopoldne izročil svoja poverilna pisma. Slovesna sprejemna avdijenca . je bila v »teniški dvorani« cesarske palače. Turčija ostane odločno nevtralna Berlin, 4. febr. AS. Vkljub vsem intrigam se Churchillu ni [»osrečilo omajati sklepa Turčije, da ostane zvesto vdana svoji politiki nevtralnosti. List ;,B6rsen Zeitung« komentira konferenco v Adami in podčrtava, da Stalin prav tako ni maral priti na to konferenco, kakor ni prišel na konferenco v Casablanci. Churchill je imel pač veliko težave, če je hotel pomiriti turške državnike proti takemu zavezniku, kakor je rdeči diktator, ki se javno in odkrilo ne zmeni za vse načrte drugih. Smrt generala Kajašija Tokio, 4. febr AS: Danes zjutraj je umrl general Senjuro Hajaši, bivši predsednik japonske vlade, Bil je 67 let star. Pokojnik je bil predsednik »Lige za razvoj Azije«. Za novega predsednika lige je bil imenovan dr, Mitsuno. Vedno večje angleško-ameriške težave pri prevozu vojaških potrebščin Lizbona, 4. febr. AS: Ker težave pri prevozu fz Ameriko v Anglijo vedno bolj naraščajo, so prišli ameriški vojaki v severni Irski v velike težave. Angleške oblasti so morale ameriškim vojakom v Ulsterju jiosoditi 1000 uniform. Ameriška revija »Life« trdi, da imajo danes zavezniški narodi manj trgovskega brodovja, kakor pa so ca imeli ob vstopu Združenih držav v vojno. Hitlerjev glavni stan, 4. febr.: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja. V zahodnem K n v k a z u in na področju Kuhana ter na področju dolnjega Dona so bili odbili posamično sovražni sunki, pa tudi močnejši napadi. Na bojišču oh D o n r n so skupine tankov napadle oporišče, ki si ga je sovražnik zgradil in pri tem uničilo močno sovražne sile. Uničenih ali zaplenjenih je bilo 46 tankov in 33 topov. V trajnih hudih obrambnih in premikalnih bojih proli močnim sovražnim skupinam, ki so prejelo še okrepitve, so čete armade s podporo močnih letalskih skupim med Donom in gornjim Doncem odbilo vso obkelitveno poskuse. Bitka ob jezeru L a d o g a, ki jo po tem, ko je sovražnik vrgel v boj niive sovražne sile, znova vzplamtela z vso silo, jc privedla do po-inentbenga obrambnega napada. Naše čete so na široki fronti mogle odbiti več težkih topniških in tankovskih napadov, pri katerih jc imel sovražnik velike izgube. Pripravljene postojanke za nadaljnje napade so bile z združenim topniškim ognjem razbite. V mesecu januarju je bilo uničenih 812 sovjetskih letal, od tega 690 v letalskih bojilh, 99 jih je uničilo protiletalsko topništvo, 22 pa so jih uničile skupine armade, ostala letala pa so bila uničena na tleh. V Tunisu so bili novi krajevni sovražni napadi krvavo odbiti. Nemška strinoglavska letala in hitra bojna letala so razbijala sovražne postojanke in kolone in so napadla sovražna letališča z dobrim uspehom. Pri treh lastnih izgubah je bilo v letalskih bojih sestreljenih 14 sovražnih letal, 9 pa jih je bilo uničenih na tleh. Dnevni napadi mešanih skupin angleškega letalstva na nekatere kraje ob obali Rokavske-ga preliva so povzročili mnogo žrtev, mrtvih in ranjenith med prebivalstvom. S temi vojaško neučinkovitimi napadi in metanjem bomb v pretekli noči nn mestno področje Hamburga je imelo prebivalstvo izgube. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih vsaj 28 angleških letal. nezaslišanega zločisia Montalbettijem sicer zlasti v Ammi, ki je ma jhen del podeželske fare. Bil je gost prijateljev in z njim je bil ubit tudi njegov kancler msgr. Trapani, nevarno ranjen pa ie bil župnik dotične fare. Msgr. Montalbetti je bil še mlad. Ni imel še 55 let in se je rodil v Benetkah dne 21. septembra 188.8. Mladost je preživel v Milanu, kjer je opravil svoje študije. Bil je profesor fizike na zavodu »De Amicis« v Cancantuju in nato duhovni vodja zavoda »Gonzaga« v Milanu, ki ga vodijo bratje krščanske šole. Nato je bil član cerkvenega sodišča v Milanu, pozneje pa ie jx»stnl kanonik pri milanski katedrali. Pij XL ga je zelo cenil in ker je vedel za njegove sposobnosti, ga je imenoval dne 5. maja 1 <)'■>> za naslovnega nadškofa in pomožnega nadškofa v Trentu s pravico nasledstva. Tedaj je bil knez nadškof te nadškofije msgr. Endrici. Iz Trenta ga je Papež Pij XI. j>restavil za nadškofa v Reggio Calabria, katere sedež je bil izpraznjen. Pokojni nadškof Montalbetti je v sodelovanju z drugimi odličnimi verskimi osebnostmi ustanovil revijo »Katekizem«, ki se tiska v Ttirinu. Pokojni nadškof je od časa do časa prihajal v Rim, t;jer-je prebival meti svojimi prijateljj v semenišču Ix>mbardo. Tam bo žalost zaradi njegove smrti zelo veliko, še konec meseca oktobra je bil v prestolnici. Tedaj ga jc sprejel v avdijenco papež Pij XII. List »Avvennire« poroča obenem z žalostno novico, da je bil msgr. Trapani njegov dopisnik in list objavlja dopis p>ok. msgr. Trapanija o nadškofoveim obisku v LazzaTU, ki ileži na skrajnem koncu Italije. Tam je prebivalstvo svojega nadškofa sprejelo z vsemi častmi in z največjim navdušenjem. Msgr. Montalbetti je tam imel s prižnice navdušen ffovor, v katerem je jx>zival k spoštovanju božjih zakonov, k molitvi in k pokori, da bi j>os.tali vredni božjega usmiljenja in zmage naše domovine. Med mašo ie nadškof obha jal mnogo vernikov, popoldne pa ]e otroke izpraševal v verouku in podelil več osebam zakrament svete birme. Večkrat je v cerkvi in na cesti zbranemu ljudstvu tolmačil besede krščanske vere in gotovost v italijansko zmago. Po dnevnem napadu nemških bojnih letal firoti vojaško važnim ciljem v južni Angliji jc etalstvo v pretekli noči bomlvardiralo pristaniške naprave v v/hodni Angliji. V obrambnih bojih med Kavkazom in Donom se je zlasti odlikoval tankovski zbor pod vodstvom generala tankovskih čet Kirch-uerja. Konec bojev v Stalingradu Hitlerjev glavni stan, 4. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo tole posebno poročilo: Bitka v Stalingradu je pri kraju- šesta armada, do poslednjega diha zvestu vojuški prisegi in pod neprekosljiviin vodstvom maršala Paulusa, se je moralo vduti izredni nasprotnikovi premoči in neugodnim okoliščinam. Njena usoda je zadela še eno divizijo protiletalskega topništva nemškega letalstva, dve romunski diviziji in en hrvaški polk, ki so v zvestem bratstvu v orožju s tovariši nemške vojske do konca opravljali svojo dolžnost. Ni še čas, da bi orisali ves razvoj vojaških nastopov, ki so firivedli do tega zaključka. Nekaj pa že zdaj aliko povemo: Žrtev urmade ni bila zaman. Kakor branik z zgodovinskim evropskim poslanstvom je tedne in tedne zavračala naskoke šestih sovjetskih armad. Docela obkoljena po nasprotniku je več tednov vztrajala v najhujših bojih ter ob silnem pomanjkanju zadrževala močne sovjetske sile. S tem je nemškemu poveljstvu dala čas in možnost, da se je lahko lotilo vseh protiukrepov, od katerih je odvi-sela usoda vsega vzliodncga bojišča. V svoji nalogi je šesta armada še vztrajala, ko jo nemško letalstvo kljub največjim naporom in zelo hudim izgubam ni moglo več oskrbovati, niti uspešno posegati v boj, tako da je njegova pomoč zmeraj l>olj slabela, dokler ni popolnoma pošla. Nasprotnik je dvukrat zahteval vdajo, a šesta armada ga je s prezirom zavrnila. Pod senco zastave s kljukastim križem, ki je bila pritrjena na najvišji zid in i nekdanjega mesta Stalingrada, je divjala poslednja bitka. Generali, častniki, podčastniki in vojaki so se ramo ob rnmi bojevali do zadnje krogle. Padli so, da bi Nemčija živela. Njihov zgled bo žarel tja v daljno bodočnost kljub vsej lažnivi bolj-ševiški propagandi. Divizije šeste armade bodo na novo sestavili. Pariz, 4. febr. AS. Angleška letala so včeraj ob enajstih dopoldne bombardirala francosko obrežno mesto Abbeville. Angle&ki letalci so se zlasti vrgli nad civilna poslopja. Med francoskim civilnim prebivalstvom je bilo mnogo žrtev. Berlin, 4. febr. AS. Iz vojaškega vira 6e je izvedelo, da je bilo med letalskimi boji nad zahodno Nemčijo sestreljenih pet sovražnih letal. Hitra nemška bo|na letala so v nizkem poletu napadla obrežno mesto v južni Angliji in s svojimi bombami v jx)lno zadela industrijske naprave, škoda je velika. Med letalskimi boji so nemški lovci sestrelili eno letalo vrste »Spitfire«. Papeževe čestitke ob veselem dogodku v hiši kneza Piemontskega Vatikansko mesto, 4. februarja. AS: Besedilo brzojavk med kr. vis. knezom Piemontskim ter svetim očetom Pijem XII. in med državnim tajnikom Maglionijem ob rojstvu kneginje Beatrice 6e glasi: »Nj. 6v. Piju XII. — Vatikansko me6to. Zahvaljujoč Boga si kneginja in jaz usojava naznaniti Vaši svetosti srečno rojstvo hčerke Beatrice. Z globoko sinovsko vdanostjo: Umbcrto Savojski.« »Kr. vis. Umbcrtu Savojskemu, knezu Piemont-6keniu. — Kini. Veseli nad presrečnim sporočilom smo tudi mi hvaležni Gospodu življenja za dar, s katerim je še enkrat razveselil Vaš vzvišeni dom. Ko se radujemo z Vašo visokostjo in s kneginjo, pozdravljamo \-6top male Beatrice v Cerkev božjo z našim očetovskim apostolskim blagoslovom. — Pij XII.« »Eminenci državnemu tajniku Nj. 6v. Vatikansko mesto. V veliki radosli naznanjamo, da je moja /ena po božji milosti 6rečno dala življenje deklici, ki ji do ime Beatrice. — Prevdani bratrancc Umbcrto Savojski.« »Kr. vis. Umberto Savojski, knez Piemonteki. Zahvaljujem se Vaši visokosti za sporočilo o veselem dogodku in zahvaljujoč se Bogu čestitam 6rcčnim visokim staršem, hkrati pa prosim za kneginjo Bealrice obilja najizbranejših milosti. — Alojzij kardinal Maglione.« Zmaga je poroštvo lepše bodočnosti nemškemu narodu Pomembne besede dr. Gobbelsa berlinskemu delavstvu Berlin, 4. febr. AS: Minister za propagando dr. Gobbels je govoril pred delavstvom nekega velikega industrijskega podjetja v Berlinu. Dr. Giib-bels je v svojem govoru poudaril, da bodo vsa važna narodna vprašanja rešena šele tedaj, ko bo Nemčija zmagala v vojni. V nasprotnem slučaju — in tega se zavedajo zlasti delavci — bi nemškemu narodu bila odvzeta sleherna možnost lepše bodočnosti in delavski stan bi moral pristati na izgubo vseh svojih pravic. V času zmag in zmagoslavij tudi največji nevedneži verjamejo v zmago, zato pa morajo močni ohraniti vero v zmago, kadar usoda skuša ljudstvo. Govornik je nato pozval vse navzoče, da naj še bolj delajo kot v preteklosti, kajti titanska borba sloni na delu težakov in kmetov. V rednih časih se je lahko še kdo držal načela »živeti in pustiti živeti«, dočim dane«, ko sc milijoni vojskujejo na bojišču, morajo vsi doprinašati žrtve, da bi se dosegel uspeh. Prišel sem med vas, je poudaril dr. Gobbels, da okrepim svoje prepričanje, da ste pripravljeni nadaljevati z bojem do zmagovitega zaključka, pa naj velja, kar hoče. Bojevali se bomo do konca in opravljali svojo dolžnost, dokler naše orožje nc uniči boljševizma. Pripravlja se burna seja angleškega parlamenta Angleže zlasti vznemirjajo uspehi osnih podmornic Stockholm, 4. febr. AS: Angleško javno mnenje pričakuje, da bo prihodnja seja angleškega parlamenta, ki bo tajna, zelo burna in napeta. Politični krogi ugotvljajo, da razburjenje v Angliji narašča. Ljudje menijo, da jim oblastnik ne marajo povedati prave resnice. Dejansko sta vlada in admiraliteta popolnoma tihi o vprašanju podmor-niške vojne in nič več ne govore o tem, kaj mislijo angleški vladni krogi ukreniti za boj proti podmornicam. Angleška vladna uradna poročila samo pravijo, da je število ladij, potopljenih po podmornicah, vedno manjše in da stalno pada zlasti v zadnjih tednih. Toda javno mnenje ve, da se je to zgodilo samo zaradi tega, ker je na Atlantiku vreme zelo slabo, »Times« piše, da bi bilo treba povečati ves vojni napor, če se hočejo uresničiti načrti zavezniškega vojskovanja. Nevarnost, ki jo pomenijo podmornice, je smrtna in lahko razbije vse zavezniške vojne načrte, prav tako pa lahko preprečijo podmornice sleherno plovbo po morju. Velike težave ameriškega gospodarstva Oblasti so morale izdati celo vrsto ukrepov za omejevanje delovanja črnih borz Lisbona, 4. februarja. AS. V Newyorku so oblasti izdale celo vrsto ukrepov, da bi uredile razmero na živilskem trgu. To pa je imelo za posledico, da se je še bolj razširilo delovanje črno borze. Celotna trgovina z mesom je prešla v roke špekulantov in mesarji, ki prodajajo meso na drobno, morajo za meso plačati 50% višje cene. Pri obratovanju črne borze so udejstvujejo tudi nameščenci javnih oblasti. Boj proti črni borzi jo zelo težak, ker je delovanje črne borze razvito v vseh pokrajinah Združenih držav. Lisbona, 4. februarja. AS. Ameriška vlada ima vedno večje težave z organizacijo pomorskega prometa. Posebna senatna komisija je zahtevala sedaj podatke o tem, koliko Amerikancev bo treba v letu 1943 prepeljati čez Ocean in koliko ladij 1m> jiotrobnih, da se zagotovi preskrba vseh teh oseb. Član senatne komisije Tliomas je izjavil, da jo komisija povabila vojaške oblasli, da naj od lože mobilizacijo moštev, dokler senat ne bo proučil stvarnih možnosti za prevoz in oskrbo. Lisbona, 4. febr. AS.: Dopisniki ameriških listov poročajo iz Sidneya v Avstraliji, da so v Avstraliji zelo širi gonja proti Združenim državam, ki da so brezbrižne in ne pošiljajo zadostno pomoči v Avstralijo. Listi zlasti r>oudarjajo izjavo avstralskega zunanjega ministra, ki je izjavil, da je bilo avstralsko moštvo poslano na pomoč zaveznikom in Ameriknncem, v zameno za to pa Avstralija ni iz Amerike prejela ničesar. Buenos Aires. 4. febr. AS.: Ameriški krnelij-ski minister jo izjavil, da zaradi nastalih težav ameriška vlada no bo mogla svojim četam v Severni Afriki j>oslati potrebne zaloge mesa. »Manchester Guardian« piše, da zahteva angleško javno mnenje: 1. spoznati hoče dejanske izgube na morju: 2. javno mnenje hoče vedeti za ukrepe letalstva, ki naj prepreči delovanje podmornic; 3. opusti naj se taktika zakrivanja resnice prebivalstvu, pa če tudi so velike zadeve na kocki. Dnevnik dodaja, da se admiraliteta vedno bolj moti v svojih številkah po izbruhu vojne, kajti admiraliteta je menila, da je možno uničevati podmornice z zastarelimi sredstvi. Japonska letala potopila sovražno križarko Tokio, 4. febr. AS. Cesarski glavni stan poroča, da so japonska letala dne 1. februarja s svojim napadom presenetila sovražno križarko in jo potopila. Neka druga križarka pa je bila jx>škodo-vana. Ta napad so japonska letala izvedla pri otoku Izabela, ki pripada skupini Salomonskili otokov. Toki o, 4. febr. AS. Uradno poročilo jajjouske-ga cesarskega glavnega stana pravi, da so letala japonske mornarice uničila še 23 sovražnih letal, ki so priletela na pomoč napadeni sovražni pomorski skupini. Med sestreljenimi letali je Bilo četvero velikih bombnikov. Letalska bitka ne jo razvijala nad Novo Georgijo, ki tudi pripada Sa-loinonskim otokom. Dne 23 in 31. januarja so japonske podmornice bombardirale vojaške naprave in ladje v pristanišču otoka Pholix. Od napada na sovražno križarko se deset jaf>onskih letal ni vrnilo na svoje oporišče. Nekaj teh letal se jo z vsem tovorom vrglo na sovražne cilje. Angleški vojni stroški Bern, 4. febr. AS. »Daily Express< poroča, da so angleški dnevni stroški za vojno narasli za tri milijone v preteklem tednu. Tako znašam sedaj dnevni stroški za vojno dvajset milijonov funtov šterlingov na dan. auan g TTT-- Ljubljanski občinski proračun »Službeni lisi«, kos 8. A z datumom 27, januarja jo objavil razglas o odobritvi ljubljanskega občinskega proračuna, in sicer: proračuna mestne administracije v višini lir 42.95 milij. lir. proračuna mestnih podjotij v višini 35.72 milijonov lir in proračuna specialnih fondov in posebnih občinskih ustanov v višini 4.06 milij. lir. Hkrati je bil potrjen tudi pravilnik o izvrševanju proračuna ljubljansko občine, 'ki je v glavnem isti ko lani. Po čl. 2. pravilnika so proračunani vsi redni izdatki na 82,74 milijonov lir in prav tako visoko so proračunani tudi vsi redni dohodki, da je proračun izravnan. .V II. poglavju so navedene določbo gledo občinskih davščin. Socialna občinska doklada na neposredne davke ostane nespremenjena ter znaša 4% od neposrednega davka, ki je služil za odmero redne občinsko doklade pri dohodku nad 20.000 lir, in so zviša postopno na 20% pri dohodku nad 400.000 lir. Občinska tehtnimi se spremeni: 1. /u tehtanje molornih vozil so pobira pristojbina do 300 lka in mikroskojiska karakteristika eklogitov in amlibolitov v okolici Slovenske Bistrice ter kemične analize amfibolove-ga eklogita, hornblendita in serpentina. Dš 6e tolmačiti, da je nastanek eklogitov v zvezi z vplivom injekcij apitov in pegmatitov na kamnine peridotiU ske vrete, pri čemer imata važno vlogo fluidalna voda in mineralizatorji (najbrž klor). Ce je mine-ralizatorjev malo, nastajajo jx>d istimi pogoji am-fiboliti. — Iz istega joodročja sta dve razpravi L. Dolar-Mantuanijeve. V prvi govori o Tonalitih in aplitih na jugovzhodu pohorskega tonalitnega masiva, kakor 6o 6e fiokazali v okolici Slov. Bistrice. Pisateljica podaja natančno analizo teh metamorf-nih kamenin, v katerih je našla vložke in žile tona-litov, tonalitinih aplitov, aplitov in pegmatitov ter redko prehodnih kamnin k granodioritom oz. granitom. V marmorih naraste v tonalitu količana kalijevih živcev kakor tudi rogovače na račun biolita, v levkokratnih kamninah pa opaža zlasti povečanje bazičnosti plagiklazov. — Druga razprava pa pomeni prispevek h karakteristiki blejske skupine in ima naslov Triadne magmatske kamnine v Sloveniji. V njej podaja točen mikroskopski popis magmatskih tvorb blejske kotline, ki jih prišteva k raznovrstnim tufom. Ker nastopajo le v enem komadu vtrašniki albita, v vseh drugih pa andezina, ni do-doliti izhodne prodornine h keratofirom, temveč je prikladen morda še najbolj naziv keratolirit. Za končno določitev bi bila važna še kemična analiza. Zadnja razprava v zborniku pa 6pada v področje metereologije ter jo je napisal M. Cadež z naslovom: »Vpliv turbulence na nastanek in razvoj inverzij ter na razvoj ničstopinjskib izotermij«. V tej razpravi tolmači vpliv turbulence zraka na nastanek in razvoj inverzij, dalje vlažno labilnost ozračja, ki jo opažamo v bližini inverzij, nato daje odgovor na vprašanje, zakaj je v splošnem nad zapornimi plastmi relativna vlažnost manjša kot pod njimi in zakaj ee ničstopinj6ke izotermije, povzročene po talečin se snežinkah, v splošnem ne morejo močneje razviti. Taka je vsebina in rezultati (e velike znanstvene publikacije naše Akademije, ki morejo biti naši prirodoslovnl znanosti 6amo v čast. Id. Obiski v zveznem vzgajaliiču v Trnovem Tiskovni urad Zveze fašijev sporočat Zvezno poveljstvo GILL-a sporoča, da morojo sorodniki obiskovati gojence zveznega vzgajališča v Trnovem samo prvo in četrto nedeljo vsakega meseca od 13.30—15.30. Gospodarstvo Gospodarska zastopstva na Hrvatskem Nemški listi prinašajo izvleček iz predavanja prof. dr. Josipa Butorca na sestanku delovne skupnosti dunajskih visokih Sol za jugovzhod o organizacijskih oblikah gospodarstva na Hrvatskem. 1 o-sebno je zagrebiki gost podčrtal novo uredilev gospodarskih organizacij. Vse dosedanje organizacije so bilo razpuščene, bilo jih je skupno 294. Na njih mesto so stopile predvsem gospodarske zbornice, katere so 4, dočim jih je bilo prej 10. le zbornice so: obrtniške, industrijska, trgovska in zbornica za denarne zavode in zavarovalni:e. Vse zbornice imajo svoj sedež v Zagrebu. Poleg tega obstoja cela vrsta pokrajinskih, županijskih, okrajnih in občinskih zastopstev. Funkcijo dosedanjih združenj so prevzela župenijska zastopstva zbornic, ki imajo poleg tega še strokovne odseke, v katerih so posamezni pripadniki zbornic neposredno včlanjeni, Skupno bo 15 strokovnih zajednic namesto dosedanjih 284 združenj. Dočim je zbornicam dano proučevanje in reševanje strokovnih in splošnih gospodarskih vprašanj, spadajo v pristojnost strokovnih organizacij vprašanja obratno - gospodarskega in soc. - političnega značaja kot na pr. določanje cen, dobava in racionalna razdelitev surovin in vojaško važnih predmetov, racioniranih potrošnih predmetov, določanje dovoljenih zaslužkov, doloionje delavskih plač in rozsodništvo. Za vse državno ozemlje je bila ustanovljena ena sama delavska zbornica, ki ima primerno število okrajnih in županijskih zastopstev. Najvišji organ za hrvatsko gospodarstvo jc zastopstvo hrvatskih gospodarskih zbornic in strokovnih organizacij. Nadalje hočejo ustanoviti tudi državni sosvet za dirigirano gospodarstvo, ki nej bi izdelal splošen gospodarski načrt, ki naj bi se izvedel s sodelovanjem vseh gospodarskih organizacij v državi. Končno je predavatelj ugotovil, da jo na Hrvatskem 118.500 gospodarskih podjetij, ki so bila organizirana doslej v 284 strokovnih združenjih in 10 zbornicah, dočim so sedaj organizirana v 4 zbornicah ln 15 strokovnih organizacijah. Holandskoitalijanski trgovinski sporazum. Nedavno je bil podpisan italijanskoholandski trgovinski sporazum za leto 1943, ki določa povečanje medsebojne trgovinske izmenjave. Bili so določeni za izvoz iz Italije kontingenti za južno sadje, vino, tekstilije, kemične in farmacevtske proizvode, cigaretni papir in stroje, dočim so bili za izvoz iz Holandije določeni kontingenti za radijske aparate, cvetlične gomolje, kovinske predmete, semenski krompir in kemikalije. Avtomobilska cesta Budimpešta—Trieste. Madžarsko prometno ministrstvo je dovolilo kredit v znesku 10 milij. pengo za zgraditev 5 velikih avtomobilskih cest. Te ceste naj bi vezale Budimpešto s Triestejem. Berlinom, Krakovom, Odeso In Novim Sadom. S tem se je pristopilo k uresničitvi stare želje madžarskih krogov, vpostaviti zvezo z adriatskim morjem. Nova avtomobilska cesta naj bi vezala Tritste z Ljubljano in Zagrebom, nato pa z madžarskim omrežjem dobila ptiključek na cestno omrežje, ki bi segalo do Črnega morja. Hrvatska državna kovnica. Nedavno ustanovljena državna kovnica na. Hrvatskem je bila vpisana v trgovinski register. Predsednik upravnega sveta je bančni ravnatelj Anton Bešlič. Povišanje davka na poslovni promet n« Hrvatskem. Splošni davek na poslovni promet na Hrvatskem je zvišan na 4%, dočim znaša stopnja luksuznega davka 12—40%. Pogodba o pravni pomoči mod Bolgarijo in Hrvatsko. V začetku prihodnjega meseca pride v Sofijo posebna hrvatska delegacija, ki bo sklepala s pristojnimi bolgarskimi uradi posebno pogodbo o pravni pomoči med obema državama. Pogodba bo obsegala civilne ln trgovinske pravno zadeve. Vojne dobave Zedinjcnih držav. Po uradnih podatkih iz severnoameriških Zedinjenlh držav so le-te v*18 mesecih od uveljavljenja sistema najema in posojil, t. j. od 11. marca 1941 do 10. septembra 1942 izvršile vojnih dobav za 6 milijard in pol dolarjev Od lega sta šle dve milijardi in pol za Anglijo, vštevšl popravila ladij in drugih služb, 2.2 milijardi za Rusijo, 1.8 milijarde pa za ostale države, zlasti za Egipt In države na bližnjem vzhodu. Roosevelt je nadalje izjavil, da so znašale dobave meseca oktobra 1942 915 milij. dolarjev. V prvem tromesečju so znašale dobave 120 milij. dolarjev, v zadnjem znanem tromesečju pa že 2 milijardi dolarjev. Sistem dobav je sedaj raztegnjen na 32 držav. (»II Sole«) Iz mwhm mlm nmtmu mmm mlm POT POLITIČNE U0CI PETROLEJA Petrolej je bil na prvem mestu izvoza iz Mexike. V letu 1921 so izvozili 172 milijonov sodov, leta 1925 samo še 96 milijonov sodov. Leta 1921 je prinesel izvoz 757 milijonov pesosov, leta 1933 samo še 303 milijonov, manj kot polovico. Ce je bila vrednost zlala mehiške valute v letu 1921 98.12, je bila leta 1933 samo še 46.49. Poleg tega je bil petrolej glavni dohodok države in je ta dohodek padel v tem času skoro za tretjino. Za vse to petrolejske družbe niso imele nikakih skrbi. Nič niso črpale, na svojih petrolejskih poljih so opravljale le najnujnejša dela. Ogromna petrolejska polja okrog Tampica so hranili kot rezervo za bodočnost in za čas, ko bo mehiška vlada bolj »pametna«. Uradniki trustov so bili miroljubni ljudje, nič tiste poizvedovalne napetosti iz prejšnjih časov ni bilo v njih, ko so kakor v divjem lovu nomirno poiznedovali za »tekočim zlatom«. IIayes, stari geolog, ki je odkril Potrero petrolejski studencc, ki je donašal Dohoneyu dnevno 150.000 sodov, ta Hayes je vrtal na svojo pest; nekaj »starih« se mu je pridružilo, a vsi ti tako imenovani »neodvisni« so morali kmlau prenehati. Trusti so bili še vedno vsemogočni in čoprav niso nadaljevali z iskanjem novih vrelcev in izkoriščanjem starih, tudi drugim niso dovolili tega. Uradniki trustov, ki so prišli s pogodbami v žepih iz USA in Evrope, so gradili igrišča za tenis in preurejali svojo hiše. Tukaj so delali kakor v banki ali zavarovalnici in prav nič jim ni bilo mar, da je izhlapeval vsepovsod zemeljski plin, da so brez koristi viseli nad polji gosti oblaki neizkoriščene sile in da je vsak dan izginjalo s piskajočiin žvižgom 5 milijonov kubičnih palcev neizrabljene sile. Nič jim ni bilo mar, čo je blo polovico mehiških petrolejskih delavcev brez kruha, da jo država hirala, ko jo naenkrat izgubila svojo »življenjsko kri«. Ce pa je le koga skrbelo, se je naglo umaknil. Medteni ko je bilo na mehiških petrolejskih poljih vedno bolj tiho, jo odmeval v pragozdovih Venezuelo šum mrzličnega razvoja. Poizvedovalci so izgubljali svoje življenje, streljani z zastrupljenimi puščicami Motilonov, divjih pritlikavih Indijancev na meji Venezuele in Kolumbije, delavci so se utapljali v somornicah lagun, pod katerimi leži petrolej in kjer je kmalu zraslo nešteto vrtalnih slolpov. Mrzlica in mrčes sla spremenili življenje petrolejskih delavcev v Vo-nezueli v pekel, toda petrolej se je pretakal. Nepokorna Mexioo je bila kaznovana, nad Venezuelo in Kolumbijo pa so razlivali petrolejski mogolci blagoslov svojih milijonov. Venezuela: zgled »petrolejske republike«. Venezuela, s površino enega milijona kvadratnih kilometrov, je ! približno štirikrat tako velika kakor Anglija, ima pa samo tri milijone prebivalcev, od teh 60.000 inozemcev. Venezuelske Pampas so ! dovolj velike, da bi prehranile tretjino goveje živine, ki jo ima j Argentina. Ima je pa komaj tridesetimi. Poljedelska zemlja je dovolj , bogata, a pi idolujojo največ kavo, približno tisoč vreč na leto, in { poleg tega okoli 20.000 vreč sladkorja. Pšenico, riž, sočivje morajo uvažali, prav tako gradbeni material, čeprav imajo gozdovi na meji Guayane dovolj plemenitega lesa. Venezuela ima 18.000 kilometrov plovnih rek, pa skoro brez prometa. Železnic pa jo skupno samo 1000 kilometrov. Zakaj? Predvsem slišimo, zakaj jo tako malo ljudi tukaj. Od leta 1891 'se je dvignilo število prebivalstva v Venezueli samo za 600.000; celo stoletje je trajalo, da so podvojili prebivalstvo glavnega mesta Ca-racas. Po konzulnrnlh statistikah jo živelo leta 1930 10.000 Vene-zuelancev v inozemstvu in po Humborlu Tejera, takrat pregnanem venezolanskem nacionalnem ekonomu, je bilo poleg omenjenih šo najmanj 300.000 beguncev, ki se niso javili konzulatom. I Je pomanjkanje kapitala krivo za take razmere? Zunanji državni dolg Venezuele jo znašal leta 1912 181 milijonov bolivarjev, lola 1928 pa le še 78 milijonov in danes je Venezuela edina južnoameriška dežela, ki nima skoraj nobenega dolga v inozemstvu. Čemu je potem ostala tako dolgo za svojimi sosedi? Zaostali razvoj Venezuele ima v zadnjih desetletjih enake osnove kakor enostranski razvoj Mexlke ali dolgotrajno zanemarjanje Irana ali Bolivije: vladajoča plast je služila milijone brez duha podjetnosti. Dežela je bila bogata, ne da bi potrebovala, da jo odkrije njeno ljudstvo s trudom ln znojem. Tudi v Venezueli je dovolj petroleja. Njona petrolejska polja leže okoli Maracaiba, na skrajnem robu dežele, tako da ni bilo treba niti prevoznih sredstev za to, da bi dežela obogatela. Vse to pa je bilo seveda spet prednost za pelrolejslte družbe, kajti od Maracaiba do Nevv Yorka je le 1650 morskih milj, pot je veliko krajša kakor pol od Galvestona v Texasu do Nevv Yorka. Tudi do Evrope je manj daleč. Tanki, ki vozijo iz Venezuele v London namesto iz Tampica, prihranijo 800 milj poti. In predvsem ležijo tik ob obali in venezuelskem najbogatejšem petrolejsl-em polju La Kosa holandski otoki Curacao in Aruba, naravnost idealni pristanišči za »nevtralce« in njihove čistilnice, ki jih dežele, ki proizva-' jajo petrolej, nimajo. številni geologi trdijo, da so petrolejski zakladi Venezuele med najpomembnejšimi na svetu. Od leta 1907 dalje je vrtala petrolejske vrelco v Venezueli družba Venezuelan 011 Consecsions, ki jo je ustanovil Deterding. Toda venezuelski rudokopni zakoni so sloneli na španskem pravu, pogoji niso bili ravno ugodni in se potem takem ni moglo voliko delati vse tja do leta 1922, ko je prišel do veljavo angleško-ameriiki trust. Ob koncu lela 1921 je poslala Royal Dutch k generalu Gomezu takratnemu predsedniku Venezuele majorja Ja-j mesa Kolhschilda, leta 1922 pa so prišli tudi ameriški posredovalci. Posledica tega je bil nov zakon za rudnike. Družbe so bile oproščene vseh davščin. Plačale so te za izvoženi petrolej 10% carine in vlada — dejansko predsednik Oomez — jo prejel povrh tega še 7.5% izvozne vrednosti. Poleg tega so morale družbe gradili costo iu na druge načine pomagali »odkrivati« deželo. novica Koledar Petek, 5. Icbruarjai Agata, devica in mučenica; Oermin in Albuin, škof. Sobota, 6, februarja: Doroteja, devica in mučenica; Tit, škof; Amand, škof; Silvan, škof in mučenec. Lunina sprememba) 5. februarja: mlaj ob 0.29. Herschel napoveduje mrzlo vreme. Novi grobovi + Marija Šesek. V Novem mestu je v 86. letu starosti umrla blaga mati gospa Marija Sesek roj. Vavpetič, mati č. g. kanonika Seska Ivana. Pokopali bodo rajnico v petek, 5. februarja iz hiše žalosti Proštijska 3 na župnijško pokopališče v Novem mestu in sicer ob treh popoldne. Na i rajni sveti večna Luč, Vsem njenim dragim naše Iskreno sožaljel Krasen češki roman »G0L0BČEK« dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Naročajte knj!ge »Slovenčeve knjižnice«! Krepka dolenjska korenina Kdo ne pozna starega Novomeščana g. Florjana KolencaV — Malo jih jo, ki bi ga ne poznali. Saj je znan no lo v Novem mestu, nego tudi daleč po Dolenjskem, pa tudi po Gorenjskem in Štajerskem. Pred 75 leti je mož zagledal luč sveta v Novem mestu na Strmem bregu. S 17 leti jo kot izučen čevljarski pomočnik od»el po svetu in prepotoval veliko krajev. Zlasti pa so bilo misli takratnih rokodelskih pomočnikov osredotočene na sev. nemške kraje. Tudi Kolenc je kot miad pomočnik usmeril 6voj korak tja gor. Končno so je ustavil v Gradcu, kjer jo ostal pri svojem mojstru celih 27 let, kar je bil žo tedaj, še bolj pa bi bil za današnje čase odličen rekord. Saj je danes kaj malo obrtnih pomočnikov ali pa poslov, da bi toiiko časa služili enega gospogarja. , ^ Gradcu je vsega ostal 32 let. V prvi svetovni 'vojni je moral kot vojak »cesarja služit it'.. To vojni je prišel v Novo mesto. Dobro četrt ure \,p4, Novega mesta v prijazni Irči vasi se je se-naHinil s svojo poznejšo ženo Mirko. Oženil se je in tako živel 15 let v zakonu. Tu je deloma izvrševal svojo obrt, deloma pa se je bavil v vrtnarstvom. Njegov vrtiček okoli hiše je bil vedno nekaj posebnega, na njem je gojil vedno le lepe in žlahtne cvetlice, katere jo zlasti ob Vseh svetih povijal v vence in jih dajal ljudem brezplačno za okras grobov. Zelo rad, dejali bi, skoraj zagrizeno, pa se je bavil z 6tarinoslovstvom. Mcž je zelo dober poznavalec starih, na steklo slikanih podob, katerih ima v svoji hiši nad 200. Pokupil jih je daleč na okrog po Dolenjskem, mnogo jih je prinesel s seboj iz tujine. Vse te slike je razvrstil v eni izmed 60b svoje hišo v krasno zbirko, ki jo mnogo vredna. Tako je slike rešil, da niso po deželi propadle, ali pa da jih niso pokupili drugi prekupčevalci in jih odpremili v tujo krajo. Merodajni činitelji naj se za stvar pozanimajo, da ne bi z njegovo smrtjo sliko šle nepravo ]H>t. G. Kolenc ima tudi zelo veliko zbirko drugih starinskih predmetov. L. 1941 mu je umrla njegova žena in od tedaj samuje sam v svoji hišici. Drugujejo mu cvetlice, ki jih goji s posebnim veseljem, in pa ptičice, katere rad hrani. Cas si preganja tudi s čitanjem katoliških knjig in časopisov, katerih naročnik in bralec je. Naš jubilant je bil tudi dolgoletni član Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Novem mestu in tudi drugod po svetu, ko so so prav v tistih letih snovala tako zvana Kolpingova društva za pomočnike. Pri teh društvih se je kot član pač vsestransko udejstvoval in se izpopolnjeval. Ko obhaja v svojem tihem in skromnem domku 75 letnico rojstva, mu kličemo: Na mnoga leta, naj Bog te živil »fitaj in širi »Slovenca!« —_ Za pokojnega Lojzeta Grozdeta bo maša zadušnica v ponedeljek 8. t. m. ob 7 v frančiškanski cerkvi. — Sošolci. — Lahen mraz pritiska. Po hudih nalivih na svečnico je na dan sv. Blaža nastopil vremenski preobrat. V sredo zjutraj še močno oblačno se je začelo jasniti in popoldne je bil pravi pomladanski dan, ko je sonce prijetno ogrevalo zemljo in domove. Popoldne v sredo je bilo prav prijetno toplo in ni nič čudnega, da je bil ta dan dosežen v tem letu največji temperaturni maksimum, ko je toplomer pokazal kar +10.5° C. Proti večeru pa so zapihale mrzlejše sape. Sever je izpodrinil topli jug. In v četrtek zjutraj je jutranji minimum, ki je vladal 3 dni nad ničlo, padel spet pod ledišče. Bilo je 4. t. m. zjutraj —2.4° C. Poleg lahnega mraza je zavalovila nizka, gosta megla. Barometer se je zelo dvignil od 757.1 na 765.7 mm. Prav barometer nam napoveduje suho in lepo vreme. Lepega vremena v sredo so se ljudje zelo razveselili. Pričela so se po vrtovih spet razna dela. Na vrsti je zlasti obrezovanje sadnega drevja. — V najnovejši knjižici »Satan« nam znani pisatelj teh cenenih, lepih brošuric dr. Knific predstavi kralja teme in njegovo delo. Knjižica bo za marsikoga pravo odkritje. Cena 1 lira. Naročnina »Knjižic« 12 lir. — Naročite se na Knjižico v župnih uradih, pri samostanskih vratarjih, v Mladinski založbi (Stari trg 30), v upravi na Rakovnikul — Do začetka marca je še vedno čas za nakup »Družinske pratike«, ker bo nagradno žrebanje dne 15. marca. Vendar naj si vsak, ki sc želi udeležiti tekme za lepe knjižne nagrade, čimprej preskrbi izvod »Družinske pratike«, ker ne more nihče jamčiti, da ne bo že poprej izčrpana vsa neznatna zaloga. Tekme se lanko udeleži vsak z več izrezanimi kuponi. — V morje jc padel in utonil. Scdcmdcset-let ni zidar Ivan Mcrmolja iz Grada je šel zjutraj zgodaj na delo. Ker je bila zelo gosta megla, sc ni mogel orientirati, zašel je na morski breg in padel v morje, kjer jc utonil. Iz Novega mesta Ogenj v mestu. V nedeljo zvečer okrog 20 je nastal v hiši na glavnem trgu ogenj, V neki sobi na dvoriščni strani so se vslcd kake iskre vnele cunje v nekakem koiku in so tlele tako dolgo, da ie ogenj obliznil že nekatere predmete v sobi. Vendar kake bistvene škode ni prizadejal, ker je bil kaj hitro zadušen. Na kraj požara so prihiteli tudi poklicni gasilci, m novomeški flrbci so zopet enkrat prišli na svoj račun, ko so se od srca smejali, — ne gasilcem, pač pa zaprtim glavnim vratom, da gasilci niso mogli v hišo. Gasilci so bili pozvani, in mučno je bilo videti jih kako so stali pred zaprtimi vrati. V takem slučaju naj gospodar hiše takoj odpre glavna vrata, da bodo gasilci lahko takoj stopili v akcijo. Nesreča vsled poledice. Na zledenelem pločniku tako rekoč pred hišo, v kateri stanuie, je tako nesrečno padla soproga sodnika gospa Jožefa Pa-tričeva, da si je zlomila levo roko. Gospa sodnikova je ostala v domači oskrbi. Vreme se je zopet preobrnlo. Po precej občutnem mrazu je zopet pritisnil jug, ki topi sr.eg na vse pretege. Tu in tam se že kažejo rujava polja in travniki. Zelo toplo jc, a povečini oblačno, in jo pričakovati spremembe. Po cestah in ulicah teko kar celi potočki umazane vode, ki se steka v Krko, Vode naraščajo in mlinarji, ki so bili celo poletje, vso jesen in večji del zime brez vode in niso mogli mleti, se bodo oddahnili. Z njimi pa tudi kmetje, katerim so zaloge moke že poole. Z Vrhnike Županova zahvala. Gospod Kočevar Fran, posestnik in gostilničar na Vrhniki je daroval za občinske uboge na Vrhniki znesek 300 lir mesto venca na grob pokojnega Matije Žitka, posestnika na Verdu, kar se mu županstvo iskreno zahvaljuje. Iz Cerknice 90 letnica gospe Frančiške Svet. V starodavni Cerknici na Notranjskem je v krogu svojih sinov, hčera, vnukov in pravnukov obhajala dne 29. januarja t. 1. 90 letnico svojega rojstva in godovni dan, mati, pramati in prapramati Frančiška Svet roj. Škof. Tiho in skromno brez vsakega hrupa, kakor je vedno bila. Živela je vedno zelo v skromnih razmerah, obdanih s trdim delom, in vedno le za svojo številno družino. Rodila je 12 otrok, od katerih jih še danes živi 7. Vzgajala in vzgojila jc ta svoj rod kot to moro le prava slovenska mati, vzgojila je vse otroke v krščanskem duhu, kakor to čuti le plemenito srce. Jubilantka je vdova pred 10 leti umrlega posestnika in lesnega trgovca Antona Sveta, ter je vse do njegove smrti z njim delila tolažbo v veri in svoji družini. Danes so njeni otroci razkropljeni v raznih krajih po svojih poklicih. Ob visokem življenjskem jubileju, ko jo gledamo še zdravo in bistro v primeru z njenimi leti, prosimo Boga, da bi ji dal zdravja in tolažbe še za naprej prav do skrajne meje njenega življenja. Uv. . . > Na vzhodnem bojišču čistijo letalci sn^g s prevoznega letala pred od letom. lz *Sel«a in živSiesila - ©d tfu in ia m Z Gorenjskega V Dolu pri Ljubljani je bila v januarju suša. Čudna zima je povzročila, da konec januarja niso bili brez vode le vsi višji ležeči kraji v območju Dola pri Ljubljani, ampak je bila celo suha tudi struga Pšate in vedno živahna Bistrica je bila skoraj čisto na koncu. Celo ribogojni napravi v Dra-gomlju je suša že resno grozila. Takega vremena ljudje še ne pomnijo. Dež začetek februarja jc seveda pregnal vse nevšečnosti. Zborovanje delovne Ironte ▼ Tržiču je zbralo obratne vodje in delovodje, ki so se ob praktičnih zgledih vadili za vse primere iz njihovega delovnega področja. Daljo so razinotrivali z obratnimi vodji in z vsemi oddelkovnimi vodji vprašanja delovne discipline in povečanje izdelovanja v tovarnah. Iz življenja v Smledniku. Vaški kovač Kaiscr je dobil 9, otroka, zdravega fantka. V lanskem letu je bilo v Smledniku 89 rojstev in le 30 smrtnih primerov. Kot učiteljica je priAla na šolo Ana Lisa Umlauf, ki jc prevzela vodstvo deklet in otroško skupino. Šmartno pri Litiji. Pred nedavnim so imele žene kuharski tečaj. Predzadnio soboto v januarju je bilo v strankinem domu mladinsko zborovanje. Nastopila sta kot govornika vodja domače krajevne skupine Weiss in vodja krajevne skupine iz Litijo Rohm. Oba govornika sla obdelovala dnevna vprašanja in opozorila prebivalstvo na naloge, ki ga čakajo. Posebej sta opozorila mladino na Gorenjskem na veliki pomen kmečkega dela na Koroškem ter na prednosti, ki jih ima mladina, če se prostovoljno javi na službo na kmetih. — Notar dr. HolzI iz Kamnika ne uraduje samo v Kamniku, ampak vsak torek in sredo tudi v Litiji. Nesreča kolesarke. Konec januarja se je v Domžalah hudo ponesrečila delavčeva žena Marija Markun, doma iz Trzina. Na poledeneli cesti ji jc kolo spodrsnilo in si je zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico na Qolnik. S Spodnjega štajerskega Uspeh cestne nablrke za vojno zimsko pomoč v dneh 23. in 24. jaguarja jc dosegel za vso Štajersko 4.2 milijona mark. Od tega jc Spodnja Štajerska nabrala 1,232.200 nuirk. Na čelu jo med spodnještajcrskimi okrožji okrožje Maribor — mesto, ki je nabralo 370.000 mark (lani 114.000). Na glavo pride torej letos 5.23 mark. Povišanje v primeri z lanskim letom dosega 225 %. Sledi celjsko okrožje, ki je lani nabralo 90.807 M. letos pa 307.000 M, kar pomeni povi-šek 312%. Breži-ko okrožje je nabralo lnni 19.027, iletos pa 95.000 ma>rk, torej za 599 % več, trboveljsko okrožje lani 32.250, letos pa 72.000 mark, torej 124% več, ljutomersko okrožje lani 23.679, letos 60.000 mark nli 147 % več, okrožje mariborska okolica lani 59.917, letos 140.200, torej 133 % več in ptujsko okrožje lani 39.687, letos pa 120.000 ali 202 % več. Peta državna cestna nabirka bo tudi na Štajerskem. kakor v vseh drugih deželah Nemčije, 6. in 7 februarja. To pot bodo prodajali lončene znake — glave iz lutkovnega gledališča, največ Pavlihovih. Clave so žgane iz lončenine in so bile izdelane v različnih pokrajinnh države. Vsega skupaj je pripravljenih za to nabirko 59 milijonov glavic. Ureditev cen za opremljene in prazne sobe. Mariborski župan je določil konec januarja najvišje najemnine za prazne in opremljene sobe. Tako veljajo zo opremljene sobe od n«j!>oljše do najslabše kakovosti naslednje mesečne najemnine: 45, 38, 30, 25, 18 mark. Te najemnine so morajo zmanjšati v kletnih stanovanjih in v podstrešnih stanovanjih, ki imajo poševne stene, za 10%. Pri najemanju samo za nekaj dni so za en dan ne smo računati več najemnine kakor znaša ena tridesetinu mesečno najemnine. V teh nujeunninuh je vključeno jki-spravljanje, kurjava s kurivom vred. čiščenje enega para čevljev na dan in osebo, električna razsvetljava, mesečno pranje rjuh in tedensko izmenjavanje brisače. Zu toplo kopel sc računa 0.6 murke. Co stanujeta dve osebi v eni sobi, se lahko najemnina poviša za 50 %. Zu prazno stanovanja se računu najemnina po površini, dani v najem. Cena za kvadratni meter sc sine povečati za 10 do 20%, najemnina za kvadrutni motor sam pa se dobi, če sc cclotnn najemnina deli z vsoto kv. metrov površine stanovanjskih prostorov, všetvši kuhinjo. Iz Hrvaške Zakonska odredba o izjemnem stanju, V Zagrebu jo objavljena zakonska odredba o Izjemnem stanju. Uredba določa, da se lahko takšno stanje proglasi v primeru državne potrebo iu v krajih, kjer so v teku vojaške operacije. V kraju, v katerem jo objavljeno izjemno stanje, preide vsa izvršna oblast na vojaškega poveljnika ali pa na katero drugo osebo, ki je za to posebej določena. Nosilec izvršne oblasti lahko v področju, v katerem Je objavljeno izjemno stanje, začasno ustavi izvajanje obstoječih zakonov, odredb in naredb ter lahko izdaja Izjemno odredbe. Hrvatska državna markarnica. Vlada NDII je dosedaj tiskala znamko za svojo poštno upravo v hrvatski državni tiskarni. Ker pa dosedanjo znamke v umetnostnem oziru niso povsem zadovoljevale. jo vlada NDH sklenila ustanoviti posebno državno markarnico, v kateri bo v bodože tiskala vse svojo znamke. Zn izdelavo osnutkov zii novo hrvatske znamko je nastavljen umetnik graver Karel Seitzinger, za ravnatelja nove državne tiskarne, ki bo tiskala samo znamko in ki bo v kratkem že pričela obratovali, je pa postavljen dr. HOrer. Prvo znamke ki bodo natisnjeno v tej tiskarni, l>o izdala Hrvatska filateli-stična zveza za svojo letošnjo razstavo. Brzojavni promet v NDH. Po objavljenih statističnih podatkih so lani poštni uradi v NDH odposlali na razne strani 1,281.400 brzojavk z 27 milijoni 497.000 besedami. Popravilo zagrebške stolnice. Popravilo zunanjih fasad in obeh stolpov zagrebške stolnice, je bilo že tako nujno potrebno, da jih ie moral pričeti odbor za popravilo stolnice takoj izvajati. Stroški za vsa popravljalna dela gredo v milijone. Toda do 6edaj je imenovani odbor prejel od raznih 6trani večje podpore, tako, da mu začetih del ni bilo treba prekinjati. Z nabranimi prispevki l o kmalu jx>pravljen levi stolp. Največji prispevek dosedaj je dala hrvatska vlada, ki je omenjenemu c>l-boru nakazala znesek dveh milijonov kun. Vev;o podporo za popravilo stolnice je dala ludi zagrebška mestna občina. Ustanovitev živinorejsko-zdravstvenega zaveda. V Vinkovcih dogotavljajo poslopje, y katerem bo imel svoje prostore tamošnji osrednji živinorejsko-zdravstveni zavod, ki bo raztezal 6vojo delavnost na vse področje 6everno-vzhodnega dela NDH. Ženskj delavski dom v Zagrebu. Javen urad za delo y Zagrebu jo kupil za 10 milijonov kun štirinadstropno palačo v Kvaternikovi ulici ter lio v njej uredil ženski delavski dom in strokovno delavnico. V domu bodo dobila stanovanja in oskrbo predvsem mlada dekleta, ki prihajajo v Zagreb iskat zaslužka. Oskrba v domu l>o brezplačna tako dolgo, dokler jim no bo preskrbel službo odnosno zaposlitve javen urad za delo. Dekleta in žene bodo pa med tem časom opravljala razna dela v strokovni delavnici, ki bo v domu. Mesečna rekolekclja ljubljanskih gg. dii-Iiovnlkov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petok, 5. fobruarja. Popoldne od 4 do 5 skupna udornoijn, nato premišljevanje. Zbirališča v hišni kapelioi. Vsi ljubljanski gg. duliovniltl vljudno vabljeni. — Vodstvo. Občni zbor Narodno galerije bo v četrtek, IS. februarja ob tri čotrt na Sest v gnlorlj-skih prostorih: vhod ia Tomnnove ulice. Prosvetno društvo v Zclonl Jami ponovi v nedeljo ob pol 5 veseloigro »Toikc ribe«. VOb,'len' ■ 1 11 kit Spored koneorta nn Belil, ki ga bo imel slavni čellst Anton Janigro v ponedeljek, dne 8. t. m. ob pol 7 Zvečer v veliki filbnr-moničnl dvorani, bo naslednji: 1. Nurdlni: Adugio, Haramartinl: 1'csom, Ouerrlm: Al-logro; 2. Haydn: Koncert za čelo m klavir v d-duvu: 3, Locutelli: Sonat«; 4. Broro: Orientalska ljudska pesem: H«vel: Haba-nora, Nin: Oranadinn, Chopin: Notturno (po-slodujo delo), Dlnioui llorn staccato. lo Jo spored, ki mora zadovoljiti vsukega prijatelja komorno glasbe ln vlrtu07.ii0 Igre. lo-log klasičnih del koncerta ln sonato so na sporedu tudi novojšn deln. ki dii^ojo umetniku vso priliko, dn pokaže svojo globoko občuteno ln brlljnntno igro tor tehniko Nn koncert opoznrjomo. Predprodnja v knjigarni Glasbene Malice. »Svojeglnvč.ek« v frančiškanski dvorani v nedeljo, 7 februarja ob 5 popoldne. Igra jo doživela pri prvi predstavi nepričakovan uspeh. Občinstvo jo nnpolnllo lopo frančiškansko dvorano do zadnjega kotička in je bil vsak nadvse zadovoljen z izredno besedno In sltuacl jsko komiko. tnko da občinstvo skoro ni prišlo lz smolia Sceno po načrtu t. Joločnika .io izdolal g. Štrukelj in jo veliko doprinesla k uspehu igre. — Vstopnice dobite v trgovini Sfiligoj lu na dan predstavo pri blngnjnl frančiškanske dvorano. V nedeljo ob 5 popoldne pridite v Rokodelski dom, kjer bodo poslednji« uprizorili prijazno in zabavno komedijo »Vihar v ko- fj znreu«, kjer so boste nasmejali in uživali ob lepi gledališki igri. Oskrblto si vstopnice v predprodajl, ki bo v nedeljo od 10 do 13 ln dvo uri prod pričetkom v društveni pisurui, Potrarkovn 12/1 desno. „ ,, Vagon cvetnče nu trgu. Drugi otok živilskega trga, ki je določen za razno zelenjavo in povrtntno, jo lepo snega očiščen. Na t« otok jo v sredo nekdo pripeljal do vagon evotačo, ki jo Iineln nnmesto zelenih že po-rumonolu liste io je bila nekoliko pokvar-jonn. Makismnlna cena za cvetačo jo sedaj določena na 4 lire. Zn omonjeno cvetačo pn jo bila cena 2 do 3 lire kg po kakovosti in čistosti Ljudje so jo knj kmalu pokupili. Lotos je v Italiji cvetni!« lepo uspcln. Gojo jo posebno po Furlanljl in raznih poljih v Goronjl Italiji. S cvetlico so zusujonl ogromni kompleksi. Za ta teden jo napovedana spet vočjn poSlljkn cvetnčo, zdrave in lepo. Stanovanjske odpovedi. Pri okrajnem sodišču ljubljanskem jo bilo v letošnjem ja-nunrju podanih od raznih hlSnlh lnstnikov (17 stanovanjskih odpovedi, lnnl 90. Odpovedi zndonejo v prvi vrsti malega človekn. Nekaj odpovedi, 22 po številu, zahteva izpraznitev stanovanj v fehruarju. ostalo odpovedi pn določajo izprnznltveni rok v marcu in maju. Do 15 hišnih lnstnikov jc v odpovedih navedlo kot razlog, du rabijo odpovedano stanovanje za sebe, za poročene hčerke nli poročene sinove. Nnjveč odpovedi pn jo nn-vodlo kot razlog neplačano najemnino, ki ko jo najemniki ostali dolžni za voč mesecev nnznj O nekaterih odpovedih so bodo razpletle pravdo. Proti mnogim odpovedim pa so nujemniki podali v zukonitem roku svoje ugovore V Ljubljani so umrli od 12. do 28 januarja 1943: Oodeo Antonija, 2 meseca, hči žel. delavca. Draga: Kelch Ivan, 79 lot, upokojene« t«ih tovarne. Velebltska ul. 7; Martinjak Anton, 81 let, uradnik Kmetijske driižbe. Kožarje 93; Leskovšek Anica, 33 let, kontorlstlnja, Vldovdanska c. 9; Freco Jože, 66 lot, delavce, Colovška o, 8; Kranjc Ma- rija, roj. Dokleva, 63 let, vdova preglodn. fin. kontrole, Vldovdanska e. 9: Kušnr Frnu-čl.škn, roj. Hočevnr, 79 let. vdova poštnega uslužbonca, Vidovdunska o. 9s Toni Franc, 75 let, kamnosek, Vodnikova c. 61; Steinor Marija, roj. Polcl, 73 let, vdovn mestu. tcs. mojstra, Voliki stradoa 2 Bubnik Frančlškn, sestra Benieijn. 40 let, usmiljenn sestra sv. Vine. Pavel., Slomškova ul. 20; Poznič Blnž, 53 let, upravnik Pokrajinsko šolske zaln bo, Sv. Petra o. 53; Valaut Marta, roj. Pogriijoc, 74 let, postrožnica, Jurčičev trg 3; Aviuizo Ivana, roj. Menclu, 72 let, žena drž. upokojencu, Vodmatska ul. 27; Nečemnr Mihael, 72 let, žel. uslužbenec v p., Gnletova ul. 19; Kušnik Ivan, 73 lot, žel. uslužb. v p.. Sv. Po trn e. 52. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Knstello Jožef, 47 lot, vojni invalid, Polica 22 pri Višnji gori: Kocjan Jože, B dni, sin posestnika, Božjakcvo 0 pri Motliki; HinPek Jakob, 60 let, sodar, Sibeniškn ul. 18; Keržič Terezijn, roj. Knstolio, 75 lot, tobnčnn dolavkn v p., Jenkova ul. 11; Kranjc Josip, 44 lot, mestni delavec, Hradoukega c. 82; Oepon Marija. 71 let, babica, Itazdrto 21 pri Šmarju: Krnšovco Anton, 53 let, delavec v opekarni, Svnblčevn ul. 3; Krunjo Klotildo, 47 let, kuharica. Kladezna ul. 22; Kadovun Franjo, 56 let, dentlst, Frančiškanska nI. 2: Vagnjn Ivan. sodni uradnik v p., Jnpljevn lil 2; Bnjo Josipina, roj. Grohel.šek, 64 let, vdova učitelja. Barvarska steza 5; Ropotar Maksimilijan, 39 let, višji fin. pristav v p., Mlrje 1| Sajovlo Emilija, 5 mesecev, hči služkinje, Poljanski nasip 40; Vodoplve,o Srečko. 51 let, računski inšpektor, Pletcršui-kovn ul 11. Ponesrečenci v Ljubljani. Rnvniknr Anton. 35-letnl mizar, so jo pri delu hudo ranil v levo roko. — Zasebnica, 65-letnn Marija Bizjnnova. je dom,i padla in «1 zlomila levo roko. — Padel ln si jo »vil levo nogo 7-lettii učenco osnovne šolo Aleksander Miller. — ; Kuhnrtcn, 51-letna Ana Cotlčevn, si jo pri 1 padcu zlomila levico v zapestju. — Mllnn Obersnel, 20-lotni dilnk, je pndel ln pl zlomil i desno nogo. — V Bolnicah pri Dravljsh se io nn svečnico snnkol 5-letni sinček delaven 1 Lojzek Kovač. Nerodno lo znvozil v jnrek, 1 so prevrnil in si zlomil levo nogo. Glednliščo 17.30: Ve-J icnrt. Tta* ' OPERA. Petek, 5. februarja ob llkt vokalni In Instrumentalni koncert. Izv. Ceno od 24 lir nnvzdol. — Sobota, 6. febr. ob 17: »Tlialsc. Izven. Ceno od 28 lir navzdol. — Nedeljn, 7. febr. oh 16: »Truvlata«. Izven. Ceno od 28 lir navzdol. Otroci, ki so Izbrani zn sodelovanje v »Princeska In zmaj«, naj se javijo v nedeljo ob 1(1 v Operi. Zanimiv muzlkalni dogodek bo vokalni In Instrumentalni koncert, pri knterem liodo sodelovali: sopranistka Vidnlijcvn, mezzo-soprunistkn Karlovčovn, člnn rimske opere, Itenle, bnritonist Oluseppe Tnddei in mladi tenorist Uiorgio Sombri. Peli bodo razne so-1 listlčno točko ln dueto lz najbolj znnnili italijanskih In francoskih oper. SodelovnI bo operni orkester pod vodstvom dirigoula. Zebrota. . . I V nedeljski »Trnvlat!« bo pela partijo Violctte Ivanka Ribičeva, Alfreda — Drago Čuden. Goimontn pa Vokosluv Janko. Ostala zasedbn bo običajna. Dirigent: Zebre; ro-žijn in scena: Debevcc; zborovodja: Simo-uiti; koreogrnf: inž. Golovin. DRAMA. Potek, 5. februarja ob 15: »Ko-1 varstvo lit ljubezen«. Izven. Cene od 12 lir navzdol. — Sobota, 6. febr. ob 17.30: »Veliki mož«. Kod A. F. Schlller: »Kovarstvo In ljubezen«. - | Drnmn — Osobo: prodsodnik — Levnr, Fer-, diiiand — Verdonik, pl. Knlb — 1'oček, lady Milfordova — Dauilovu, \Vurm — Nnkrst, Miller — Grogorlu, njegova tena — P. Ju-vnnova, Lulzn — Levarjevn, knezov alngn — Raztresen, Zofija — J. Boltarjeva. Režiser: Mulec; scenograf: inž. Franz. s V »Slovenčevi knjižnici« sta izšli dve zanimivi knjigi: »Srce in kri«, in »Golobčck«. — Postanite tudi' vi naročnik »Slovenčeve knjižnice«, Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja. 7. febr. ob 5 popoldne: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo nu predprodajo vstopnic, ki bo nn dnn predstavo oil 10 do 12 in dvn uri pred pri-čotkom v društveni pisarni, Pctrarkova 12/1 desno. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 7. februarja ob 5 pop., zabavna burka a peljem »Svojeglnvček« v prevedbi Jaka Spleerjn. Prcdprodajn vstopnic v trgovini Sfillgoj in na dnn predstavo pri blagajni frančiškansko dvorano. RADIO. Petek, 5. rebmnrjn: 7.30 Lnlikn glasba — 8 Napoved časa. 1'otočlln v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lnbkn glasba — 13 Napoved čnsa. Poročila v itnlijnnščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Radijsko pesmi. Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 14 Poročiln v Italijanščini — 14.10 Koncort radijskega orkestru, vodi dirigent D. M. Šijanec. Pisana glasim — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čnsa. Poročiln v Italijanščini — 17.15 Nupevl I11 romnuee — 17.35 Godalni orkester, vodi dirigent Angelo — 19 >Govori-mo italijansko«, poučuje prof. dr. Stnnko Lo-ben — 19.30 Poročiln v slovenščini — 19.45 Valčki, polke In mnznrko — 20 Nnpoved čn-sn. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Oprostite. dn se predstavim snm, revija Angela Mlgnocoja — 21.15 Simfonični koncert, vodi dirlgont Aleeo Toni. V odmoru: predavanje v slovenščini -- 22.30 Narodne pesmi — 2-Ui Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr, Plecolt, Blclivelsova e. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62 ln mr. Oartus, Moste, Zuloška cesta 47. Poizvedovanja V Drami »e je našla nnmska zapestnica. Dobi se pri odrskom mojstru gosp. Lebnu v Drauii. A. Fogazzaroi 100 Palača ob jezeru »Nikakor ne,« mu je odgovorila deklica. »Ali mi liislo snoči sami rekli, da naj ga nosim v srcu. Zdaj pa, ko ga vsi obsojajo in zasramujejo, ko so sam ne more več braniti, če prav bi lahko toliko povedal v svojo obrambo, zdaj naj ga zapustim iu naj ga izključim celo iz svojih misli? Tega no bo storila nikdar I Pravijo, da jo brez čustev. Poslu&ajte I« Duhovnik se je sklonil bliže k Edili, ki se je šo vodno naslanjala na naslanjalo divana in govorila s komaj slišnim glasom. »llolela bi, da bi ga poznali tako, kakor sem ga poznala jaz. Njegovo srce je prekipevalo čustev, ko bila nežnejša, kakor jih moro imeti katera koli ženska. A prav to jo bila njegova nesreča, ker tako ni mogel pričakovati uspeha v svetu in se ne razumeti z navadnimi ljudmi. Za-|>rl se jo vase. Ko pa je ostal brez. vsake opore, jo padel. Mislim, da je bil veren. Uganil je moje skrivne skrbi glede očeta. Opazila sem to nekega dne, ko sva z očetom prišla skupaj iz 6tobuco. Skoraj vsak dan je prihajal k nam in nikdar ni prišla iz njegovih ust nobena beseda, ki bi bila vredna grajo. Bil je tako spoštljiv do mene in tako previden v svojem govorjenju, kakor da bi bila desetletna deklica. Zdaj pu župan govori tako grozno o njem.« »Ne... ne zdi se mi...« jo zajecljal župnik. »Vso sem slišala. Prepričana sem. da se je vrnil v Palačo, ker ga je ona klicala. Preveč dobro se spominjam tega, kar mi je pripovedovala nekoč na izleta Prepričana sem, kakor da i bi videla pismo ali brzojavko. On pa je bil takrat zavržen od vseh. Kaj si jo mislil ubogi mladenič, ko 6em ga tudi jaz tako trdo zavrnila, ko jo vendar prosil pomoči, da l>i se ne pogreznil. Lahko bi bila ravnala drugače. Povedati bi mu bila morala to, kar sem mu pisala pozneje. Mislila sem.. .< Ni mogla več nadaljevati. »Nikar si ne doinišljajto tega,« ji' je dejal duhovnik. »Kako neki bi bili mogli predvidevati to, kar so je zgodilo? Ker sto hoteli doprinesti tako plemenito žrtev, jo bilo vašo ravnanje popolnoma modro, da sto mu pustili popolno prostost. Nič si ne smete očitati; vaša vest je po-j>olnoma čista.« Čez nekaj časa je Edita dvignila glavo. »Jutri ne smem biti več tul« jo dejala. »Boljo jo tako, verjemite mi. Pred očetom bi ne niogli skrivati svojih čustev. Kako hudo bi mu bilo, če bi uganil vašo bolečino!« »Skrbite vsaj, da bo kako usmiljeno bitje šlo za njegovim pogrel>om. Molite zanj in naj molijo tudi drugi,« je zašepetala. Župnik ji je to obljubil, ona pa še ni bila zadovoljna. Še nekaj jo hotela pristaviti. »Je kdo pisal njegovim sorodnikom?« »Ne vem.« »Saj ga tudi ti niso marali. Rada bi sama poskrbela zanj, kolikor pač morem. Morate mi pomagati, ker nihče ne smo zvedeti, še manj pa moj oče.« Don Inocencij jo je prijel za roko in ji jo molče stisnil. »Poslala vam bom iz Milana majhen načrt,« mu jo dejala. »V zvezi s tem mi boste pisali poštno ležeče.« »Storil bom vse, kakor da bi bil moj brat,« ji je zagotovil duhovnik. Plamen svetilke je začel pojemati in soba je polagoma postajala temna. Župnik je vstal. »Zdaj pa pojdite k počitku.« ji je dejal. Edita pa ga jo prosila, da bi še nekoliko počakala, da se pomiri, da bi oče nič ne opazil, ako je še zbujen in bi jo poklical. Stopila jo k vratom in dejala: »Poglejte kak mir Je zunaj.« Naslonila so je ob podboje vrat in gledala nebo, ki se je polagoma preprezalo z oblaki. Vendar pa jo še neštevitno zvezd migljalo na nebesni modrini. Z zvonika je ura bila enajst, »Čez eno uro bo tudi tega dneva konec,« je dejala Edita. »Zdi se mi, da bo jutri sonce drugačne barve in pozneje tudi. Koliko let še?« »Šo mnogo. Zeliiu vam jih iz. vsega srca še mnogo.« >Ne vem. Mislim na mater.« »Zakaj mislite na mater?« Edita ni odgovorila. Vzela je v roke palico, ki jo slonela ob vratih in začela pisati po pesku. »Kaj delate?« je vprašal župnik. »Nič,« je odvrnila in s palico zabrisala znake. Okno Steineggejeve sobe se je v tem trenutku odprlo. Zaslišal se je starčkov glas. »Kaj neki pomeni to? Sta šo pokonci?« >Še, očka. Ali ne vidiš, kako krasna noč je zunaj. Nisva šo zaspana.« »Nad gorami postaja temno, kaj ne? Bojim se, da bo jutri zjutraj deževalo. Ko prideva v Milan, bova morala iti h gospe P. Ko sva odšla, je nisva obvestila.« »I)a. oče.« »Morala bova iti tudi k gospe M. Saj sprejema prav jutri.« »Dobro, očka.« »Si morda videla mojo palico?« »Tu je.« »Bodi tako dobra in prlnesi mi jo gor, kakor (udi tobačnico, ki sem jo pozabil v sprejemenici.« »Pridem takoj.« Vrnila se je v sobo in molče pozdravila župnika z roko. Don Inocencij je vzel tobačnico, ki jo jo Steinegge pustil na mizi in jo je podal. Edita, ki je poznala izvor to tobačnice, jo je vzela, nc da bi jo pogledala. Ko je duhovnik ostal sam, si je dejal: »Kaj neki jo napisala?« Ugasnil je svetilko na mizi in počakal, da je Steinegge zaprl okno. Ko so utihnili tudi koraki nad njim, je vzel nočno svetilko, stopil k vratom in se sklonil k tlom. Videl je znake, ki jih je naredila Edita, ker pa jo bil prvi del besedo zbrisan, ni mogel razbrati njenega pomena. Samo tiri zadnje črke so ostale nedotaknjene. Po dolgem trudu jc župnik razbral: ... mvveh. Ostalo ni bilo mogoče razbrati. »Weh pomeni v nemščini bo!,« je dejal don Inocencij. »Kaj pa črka m?« Zabrisal je celo besedo in se zamišljen vrnil v sobo. Medtem pa je v Palači spal poslednje spanje tisti, ki je tako nepričakovano in nenadoma odšel v večnost. Njegovo življenje je bilo kratko, brez velikih del, omadeževano z mnogimi skrivnimi slabostmi in končno še z zablodami, ki jih je svet žo tako strogo obsodil. Kljub vsemu pa se je pogumno boril. Pade! je večkraat, se vedno znova dvignil in se boril dalje, čeprav je bil ranjen. Če bi mu kdo odkril obraz, bi videl, da je bil popolnoma miren. Izraz na obrazu jo bil podoben tistemu kot ga ima človek, ki zapušča za vedno hišo, v kateri je dolgo prebival, ki pa jo želi zapustiti. Stoji na pragu zadovoljen, a brez nevolje in nestrpnosti. Vedel je, da odhaja v mir, k počitku, ki si ga je tako želel. Vedel pa je tudi, da je končno ljubljen, kakor je vedno hrepenel, da bi bil ljubljen, da ga ljubi nežno in junaško srce, ki mu bo ostalo zvesto za vedno. Vodometa pa ste v mirni noči pogovarjala in pripovedovala, da ,je Marina preminula kakor Cecilija, grof Cezar kakor njegovi predniki, da bodo kmalu prišli sem novi ljudje, ki pa bodo prav tako preminuli kakor ti; zato je bilo pač odveč vsako razburjanje. KONEC. ŠPORT 1000 let stare smuči C. J. Luther, urednik monakovske zimsko športne revije »Der Winter« jo izdal zanimivo knjigo pod naslovom »Smučarji v vojni«. Luther je tudi pri nas znan športni strokovnjak, ki je obiskal naše kraje v zvezi s proučevanjem emu-ško zgodovine na Blokah. V 6vojem zadnjem delu je objavil precej novega in doslej širši javnosti neznanega gradiva o uporabi smuči v preteklih stoletjih. Že od nekdaj so bile smuči važno zimsko prometno sredstvo, katerega so se posluževali prebivalci pokrajin, kjer jo ležala skozi vso zimo debela plast snega. Na prva poročila o vojaški uporabi smuči je naletel Luther v nekem kitajskem spisu iz 10. stoletja. V 12. stoletju pa so poznali smuči tudi že na Finskem. S pridom so jih uporabili v vojaškem spopadu med Finci in Danci približno tam, kjer jo sedaj murmansko bojišče. O tem poroča danski zgodovinar Saxo Gennani-cus v delu. napisanem leta 1190. Finci so v tedanji vojni zmagali, in starodavni danski zgodovinar pripisuje vzrok liuske premoči prav uporabi smuč L Lev na volkove na Finskem Da so podatki danskega zgodovinarja Ger-manicusa verodostojni, dokazuje slika, ki jo je objavil Olaus Magnus v delu o življenju 6evemih narodov. Magnusova knjiga jo izšla leta 1555 v Rimu, 20 let pozneje pa je izšla v Strassburgu v nemškem prevodu. Redno vojaške vaje na smučeh so uvedli koncem 18. stoletja na Norveškem. Lela 1773 so izdali Norvežani prvi smuški učbenik za vojaške potrebe. Luther poroča, da so bili norveški vojaki vsako zimo po en teden na smučeh, razen tega pa so se uril tudi ob nedeljah pred in po službi božji. Konec 18. stoletja so začeli na Norveškem tudi z vojaškimi smu-škimi tekmami, pri katerih so bili zmagovalci nagrajeni. Iz te dobe izvirajo tudi stare norveške smuške pesmice, katere še dandanes pojo po ljudskih šolah. Nato omenja pisec večjo bitko na smučeh med Norvežani in Švedi leta 1806. Takrat so bili Švedi premagani in so izgubili tudi 300 ujetnikov. V nekdanji Avstriji kakor tudi v Nemčiji so listanovili smuške vojaške oddelke šele konec preteklega stoletja (1891). Nemško vojno poročilo omenja prvo bitko na smučeh 5. februarja 1915. Svojo zanimivo študijo o vojaški smuški zgodovini zaključuje pisec z mnogoterimi primeri, ki dokazujejo, kako pomembno vlogo igrajo smuči v sedanji 6vetovni vojni. Šport v kratkem Na Jesenicah so gostovali zagrebški igralci hokeja na ledu in premagali domačine z 2.0. O Zagrebčanih poročajo, da so bili dobro vigrani, med tem, ko se je j->redstavništvo Jesenic odlikovalo po požrtvovalni igri. Vmesni izidi medmestne tekme so bili 1:0, 1:0, 0:0. Tekmo je gledalo okrog 400 oseb. Po končani tekmi na Jesenicah so odj»o-tovali Zagrebčani v Bejjak, kjer so zmagali s 3:0. Nameravali so nastopiti tudi proti celovškemu KAC, v zadnjem ča6u pa 60 tekmo odpovedali. Strumbl, Kniiic in Lackner so se izvrstno postavili na turnirju namiznega tenisa med Jeseničani in med dunajskimi železničarji. Tekmo, ki so jo gledali v športnem domu na Jesenicah, so dobili domačini z visoko razliko 7:1. Edino partijo je izgubil Lackner, ki je igral s Pelzlom. Družina Noglerjev je postavila v zadnjem času lep rekord v smuškem športu. Ponos te družine je Hans Nogler, ki je, bil na zadnji zimski olimpijadi v Garinischu šesti v smuku ter četrti v 6lalonu, pred tednom pa si je priboril prvo mesto na tekmah v smuku v okolici Innsbrucka. Istega dne 60 se udeležili tudi drugi Noglerji smuških tekem v raznih krajih Nemčije. Brat Herman je zmagal na mladinskih izbirnih tekmah, njegove tri sestre pa so tudi zasedle prva mesta v raznih tekmovalnih skupinah. Tako je dala družina Noglerjev, ki se je preselila iz Tirolskega v Licnz, v enem dnevu kar pet smuških prvakov! Koroško smuško okrožje bo priredilo od 5. do 7. februarja mladinsko deželno prvenstvo v Kranjski gori. Ob (ej priliki bodo določili tudi najboljše tekmovalce, ki bodo prišli v poštev za državno mladinsko prvenstvo v Garmischu. V Št. Vidu ob Savi 60 gledali v nedeljo smuške tekme v teku na 10 km in v skokih. Udeležba 6 strani tekmovalcev je bi'a obilna in tudi tehnični uspehi so zadovoljivi. V skokih je zmagal med senijorji Klančnik Kari iz Beljaka, ki je dosegel tudi najdaljši 6kok dneva 30.31 m. Med juniorji je zmagal Brugger Franc z 200 točkami in z dolžino 22.21 m. Teka na 10 km se je udeležil tudi znani Posestva Parcele v bližini cestne železnice od 23.000 do 100.000 lir prodaja PRISTAVEC Fr. rcalltetra pisarna, LJubljana, Cesta Arlella Rea St. 3 (poleg Stuplca). (p Za mačje koze plačamo dobro ceno. kupujemo tudi kože domačih zajcev, eamo velike, zimske. ROT, krznarstvo, Mestni trg 5. (k PRODAMO Šivalni stroj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 717. TEU KINO sloga 2130 Odlična komedija « »Prepoved postanka V glavni vlogi: Nino Crlsman, Marlo Ferrari, Rubi Dalma. Predstave od 14.30 dalje. — Konec ob 20.15 TEU KINO UNION 22-2) Brezmejno požrtvovalnost prave ljubezni nam pokaže tlim »Mater Dolorosa« V davnih vlonah: Marlella Lottl. Annellese Utillg, Claudlo Uora ln drugI... PREDSTAV® ! ob delavnikih ob 1« In 18.15; ob nedeljah In praznikih ob 10 »0 14 »0 !«I0 In ob 18 SO' TEU KINO MATICA "41 Dnevno dvojni ppored: ob pol 15. url Mlchel Simon ln Rossano Brazzl v filmu: »Rigolctto« Ob pol 17 In pol 19 voleflm po Palgarljevcm pustolovskem romanu »Sin rdečega Korzarja« Lulsa Ferlda, Vlttorlo Sannl. Memo IlcnasM POVEST PILOTA ŠTEFANA prvak Franc Smolej z Jesenic in zmagal v 37.23 min. Juniorji 6o tekli na 5 km; prvenstvo junior-jev si je priboril A. Hrast (Lienz). Nogomet na Japonskem prepovedan. Prosvetna oblast v Tokiu je izdala odredbo, po kateri so prepovedane nekatere šj^ortne igre na travnikih. Izrecno so prejx>vedane nogometne tekme kakor tudi tekmovanje v ameriškem baseballu. Pri slednjem gre zlasti za to, da napravijo kone,c surovostim, ki 60 6 to igro v zvezi. V Breslavi so se sestali švedski in nemški amaterski boksarji. Po napetih borbah so zmO' gali Nemci s precejšnjo razliko v točkah. Bogu vsemogočnemu je dopadlo poklicali v boljše življenje našo dobro mamo, staro mamo in prababico, gospo Marijo šesek roj« Vavpetič v njenem 86. letu starosti in 50. letu vdovstva, 3. febr. 1943. Pogreb bo iz hiše žalosti, Proštijska 3, na župnijsko pokopališče v Novem inestu v petek, 5. februarja 1943, ob 3 pop. Novo mesto, 3. februarja 1943. V imenu vseh sorodnikov Šesek Ivan, kanonik — sin 45. Ob zadnji steni dvorane jc stal krasen prestol. Čisto zlato mi je jemalo vid. Sedež je bil prekrit s škrlatnim blagom, področ-niki pa posuti z biseri. Na vsuki strani prestola je stal mogočen steber iz slonoviiiiC, okraski pu so bili pozlačeni. Sredi dvorane jc stala velika kamnita miza, ob njej pa — deklica, ki me je začudeno in radovedno gledala. Pred njo jc ležala na mizi šatulja; ona pa je držala v roke zvitek pergamenta. Na njeno znamenje se je hrust odstranil. f O M A 2 POKIUKAR: ga m> jm isninjnn!!; 34 JI flllLE.....fWIl)lEl •• 'J ;»:i:::::i|j!i ;||:H|||j|j{:ji ii;iiiiii:IUttUsu:i::juur gfTTtr!!: ^niilijSiiir-HiiiHmiimi . :.:J il /i m il Najprej Matevž ni mogel govoriti. Orkan navdušenja sc jo razlegal iz doline; ljudje so ploskali, kričali, mahali z robci in metali klobulce v zrak. Galerije fantičev, ki so čepeli, viseli in sedeli na drevju ob orjaškem slapu, so oživele, kakor da bi na njih rojile čebele. Ko so sj>odaj objemali srečnega Ruu-da in ko se je navdušenje poleglo, jc prišel Matevž spet do besede: »Birger Ruud je skočil 92 metrov in postavil nov svetovni rekord. Premagal je vse in tudi svojega brata Sigmunda. Letel je s hitrostjo 90 kilometrov na uro. V skoku je premagal višinsko razliko 50 metrov.« Potem je še enkrat opisal Birgerjev fkok od začetka do konca. Ni mu zmanjkalo besed, zakaj kakor vsi drugi, ki so to videli, tako je tudi Matevž gorel v navdušenju: »Ah, ta Birgerl Ko je plaval preko 60 metrov, je še enkrat dvignil vrhove smuči in zajel zračno plast, ki ga je nesla naprej. Polem je švignil po snegu in se zaustavljal v dolgi kri- stijaniji, ki je hreščala po snegu in si-pala oblak belega meteža.« Kdo ne bi bil vesel, ko je na lastno oči videl skok, kakršen se doslej še nikoli in nikomur ni posrečil! Ko so imeli časnikarji največ dela in ko je pel telefon na vse strani, je Matevž že opravil svoje. Mikalo ga je, da , bi se peljal z znanci v Ljubljano, da bi obiskal Majdo, moral pa je nazaj v planino, kakor je bil obljubil. | Ne, po isti poti pa se ne bo vrnil. Odpeljal 6e je na drugo stran jiodnožja Pokluške planote in prenočil v Bohinju. Tisto noč so mu je sanjalo samo o smuš-| kili skokih: še enkrat je slišal Johnsso: nove vzdihe v zraku, videl je leteče Norvežane, ki so švigali daleč in globoko, prikazovali so se mu drzni obrazi v nadčloveški zbranosti in tudi frfotanjo hlač skakačev je slišal v sanjah. , Zjutraj je krenil po prisojnem pobočju proli Podjelam. Tu so bili že prvi l znaki pomladi: gola zemlja se je nnbre-kala iu se prepuščala sončnim žarkom, da bi jo greli in sušili; tudi drobne glavice teloha so že dvigale plast trohlega listja nad seboj. Nikamor 60 ni mudilo. Ko je bil že tik pred ločnico, ki je delila pobočje v pomladno in zimsko, jo sedel na zadnjo suho skalo in gledal čez kmetije v dolino, čez dolino v Bohinjske hribe, preko vrhov v nebo. Tam se je smehljalo sonce, ki je božalo, grelo in budilo. Na jasi pod seboj mu je padel v oči modri encijan. Matevž se ga je razveselil, roka ga je odtrgala in že je dobil svoje mesto za klobukom med mesnatimi popki teloha. Smuči si jo pripel šele na vrhu. Tu je še vedno ležala krepka plast snega, ki lio držal še tedne in tedne. Ko je vozil čez Pokljuko, se je šele prav prepričal, da je tudi tu zgoraj že pozna zima. Začele so se prikazovati glave panjev, pod smrekami pa je že molelo v zrak staro vresjo in borovničevje. Dom, ki ga je zagledal, 6e mu ni zdel več tako topel in prijazen kakor pred božičem, ko jo bil podoben pravljičnemu gradu. Vstopil je v obednico in zagledal pri svoji mizi novega gos'a. Bil je Konrad, Marjetin zaročenec. Za hip je okleval, da ju ne bi motil, toda Marjeta je bila hitrejša in ga je povabila v družbo. »Dolgo vas je čakala vaša gospodična Marjeta.« »Delo me je zadrževalo in tudi sedaj sem so komaj odtrgal za tri dni,« je odgovoril Konrad, edini belokožec v tem domu. Vsi drugi so bili zagoreli in nekaterim se jo komaj poznalo, da so prif>adniki belega človeškega plemena. Matevžu je mož ugajal. »Delal je, mi pa smo praznovali tedne in tedne,« si je mislil. Ah, kako bi bil sedajle ponižan, če ne bi mogel temule človeku pogledati v oči t Kakor stekel pes bi se ga moral izogibati in se skrivali pred njegovim pogledom, i Krivde pa ni čutil. Kadarkoli je Marjeta pripovedovala, je ponavljala Konrad in Konrad, samo njemu jo gledala v oči, samo njemu je govorila. Toplota, ki je veljala prejšnje dni Matevžu, je bila pravzaprav le izraz njene dobrote. To je bila prehodna toplota, kakršnih jo toliko, če ljudje spremenijo okolico svojega vsakdanjega življenja. So tudi taki, ki se v danih okoliščinah sprostijo do grešnosti, taki pa niso dobri ljudje in tudi ne močni. I To pa si je moral priznati, da mu je bila Marjeta sedaj tem bolj všeč. Tudi v srcu ni varala svojega Konrada. Majda ga je čakala Majda je zaman čakala zadnjo nedeljo na postaji, da bi zagledala ljubega fanla. »Saj lio vendar prišel, ko jc bil na tekmah pod Ponco in ko se zima približuje koncu,« se je bodrila. V Ljubljani ni bilo več duha ne sluha po snegu. Samo planine so se svetlikale v svoji belo sivi svetlobi, kadar je sijalo sonce. Ah, kolikokrat jih je prosila v mislih, naj vendar že odložijo svoj decembrski kožuh. Prav pri vhodu jc čakala in motrila trume smučarjev, ki so se valovile z vlaka. Prešerno so nosili svoje dolge dilce na ramah, so pozdravljali s svojci in jim pripovedovali o vsem, kar so videli in doživeli čez dan. Velika druščina je na široki cesti zapela, kmalu je prepevala vsa reka gornikov in nedeljskih izletnikov, ki so se vračali z zmagoslavne prireditve. Majda je čakala pri izhodu tako dolgo, du je vratar zaprl vrata. Potem so je obrnila in odšla. »Ni ga. In moral je vendar vedeli, da ga pričakujem. Zakaj ga ni? Zakaj mi večkrat ne piše?« Pisal ji res ni pogosto, .je pa dobila levica naslednjega dne neko tuje pismo brez podpisa. Kdo ga je pisal? Nekdo, ki mu je za dobrobit in ugled družino trgovca Vorinc. »Sj>oštovana gospodična, ne zamerile, je pa moja dolžnost. — — — Matevž jo vse prej kot to, kakršnega so Vam kaže. Njegovo srce je v planinah na sležnj odprto, ljubko učenko ima, ki ga zadržuje ---.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože^Kramarič Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cencič