Ql^fom
^AND
s-yuAuce.'*
Domovi m
A-/l/l- E Rle/% HI—HOME
AM6RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JUNE 26, 1950
LETO LII —VOL. LIL
VE 5TI
OROŽNE VAJE. — Meseca aprila in maja tega leta so se vpoklici na orožne vaje zelo pomnožili. Zadnji čas kličejo predvsem vse tiste podoficirje in prostake, ki so služili v partizanski vojski. Orožne vaje bodo trajale predvidoma dva me-Beca.
NA NABOR so bili letošnjo pomlad pozvani rednim potom fantje rojeni leta 1930. Letošnji pabori so se vršili šest mesecev preje kot običajno prejšnja leta. Istočasno pa so bili na nabor pozvani preko reda tudi fantje rojeni leta 1931, za katere so oblasti izjavile, da bodo šli prihodnje leto še enkrat na nabor in šele naslednje leto k vojakom. Tega nihče no verjame, ker je to govorjenje le skrivanje pravega namena, ki ga imajo z letnikom 1931.
PR E D VOJAŠKO VZGOJO, bodo meseca junija ali julija raztegnili na starost od 16. leta do vpoklica k vojakom. Pred-vojaška vzgoja je strogo obvezna in izvajajo zanjo vedno imjši pritisk. Stariše, ki niso hoteli pošiljati svojih sinov k tem vajam, so začeli zadnji čas občutno kaznovati. Znani so slučaji, ko so te kazni znašale 30,-000 dinarjev in taki, da sta bila oče in sin obsojena na prisilno delo.
POKLICNA VOJSKA. — Na vojake, ki služijo vojaški rok, se izvaja vedno hujši pritisk, da bi podpisali izjavo, da ostanejo po odsluženem kaderskemu roku v vojaški službi. Do teh odločitev hočejo fante pripraviti z raznim šikaniranjem in stra-šenjem, da bodo itak s silo pridržani ali pa poslani na prisilno delo. Velik pritisk na fante se izvaja tudi za vpis v komunistično partijo. Če jih ujamejo v partijske mreže, potem morajo biti sprejemljivi za vse predloge vojaških oblasti. Na ta način si hoče sedanji jugoslovanski režim pridobiti čimveč prostovoljne vojske. Slovenski fantje in vojaki so za eno in drugo gluhi. Redki so, ki se vpišejo v partijo ali ostanejo v vojaški službi.
HEATWAVE
Jasno, vroče in soparno.
i
Acheson: Politika napram Kitajski ostane, kakršna je
Ameriška vlada nima namena, zaplesti se v kitajsko civilno vojno in ne bo dala Formozi nikake pomoči.
Washington. — Državni tajnik Dean Acheson je 23. junija izjavil, da Zed. države ne bodo dale vojaške pomoči ali nasvetov kitajski komunistični armadi z ozirom na Formozo. Časnikarji so vprašali drž. tajnika, če je zdaj, po konferenci med generaloma MacArthurjem in O. Bradleyem, obrambnim tajnikom Johnsonom in Foster Dul-lesom pričakovati kake spremembe v ameriški politiki glede Formoze.
Državni tajnik jim je odgovoril, da še vedno drži izjava, ki jo je dal predsednik Truman 5. januarja letošnjega leta, ob kateri priliki je dejal, da se naša vlada ne bo zapletala v kitajsko civilno vojno in da nima nobenega namena poslati tja svoje bojne sile.
Prelat mesta Toledo, škof Karl J. Alter, postal nadškof
Novi nadškof je velik prijatelj in pobornik delavstva, za čigar pravice se je potegoval pred kongresom.
Washington. — škof Karl J.
Letalska nesreča nad Michigan jezerom; 58 oseb oseb mrtvih
Pogrešano letalo je zašlo ponoči nad jezerom v silne viharje ter je v ujmi med gromom, bliskom in dežjem treščilo v jezero.
Milwaukee, Wis. — Nad Michiganskim jezerom je brez sledu izginilo veliko potniško letalo, v katerem je bilo 58 oseb ki so najbrž vse mrtve, zakaj o letalu ni nobenega sledu, da-si ga že dolgo iščejo druga letala kakor tudi jezerski parniki. Ko je bilo to poročilo izdano, je poteklo že dvajset ur, ko je prišlo iz pogešanega letala zadnje radijsko poročilo. Letalo je bilo na potu iz New Yorka v Minneapolis, Minn. Nad Michiganskim jezerom je zašlo ponoči v silne viharje, v katerih je med bliskom, gromom in dežjem bržčas treščilo v jezero. Kot rečeno, je bilo v letalu 58 oseb, in če so se vse smrtno ponesrečile, je to doslej naj večja letalska nesreča v zgodovini ameriške avijacije.
Cveiič^ pncai^ komuni- Komunistična severna Koreja je napovedala
vojno južni Koreji, ki je v ameriški sferi
Sovjeti zahtevajo MacArthurjev preklic protikomun. naredb
Odredbe kršijo potsdamski sporazum in “demokratični” razvoj Japonske.—Tu di japonski vladi diktirajo ukaze.
Tokio. — Sovjetska vlada je zahtevala, da mora general Mac Arthur preklicati svoje direktive za čistko v japonski komunistični partiji in da japonska vlada preneha z izdajanjem an-tikomunističnih naredb.
General-lajtnant Kuzma De-revjanko, član zavezniškega
Alter, glavar katoliške škofije mesta Toledo, je bil imenovan'koncila v Toki3u’ je izjavil’ da od papeža Pija XII. za nadško- MacArthurjeve poteze proti ko-
fa v Cincinnatiju. Toledski prelat bo nasledil nadškofa Johna T. McNicholasa, ki je umrl 22. aprila.
Nobi nadškof ima za seboj dolgoletno in uspešno delovanje v državi Ohio kakor tudi na vseameriškem polju. Rojen je gil v Toledu leta 1885, za duhovnika pa je izštudiral v Clevelandu. škof toledske škofije,
munistom kršijo potsdamski sporazum kakor tudi določbe Daljnovzhodne komisije za demokratizacijo Japonske.
Sovjeti pozivajo MacArthur-ja, naj umakne svoje direktive od 6. in 7. junija, s katerimi je pritisnil ob tla 24 članov japonske komunistične partije in 17 uednikov komunističnega glasila Akahate.
Dalje zahtevajo Sovjeti, da
v kateri je 210,000 katoličanov, japonska vlada preneha z “za-
Tri na dan
Ohijski guverner L a u s c h e fnaše gore list) ni bil nič v zagati, ko so ga hoteli politikarji stisniti v kot, da bi se izjavil, če je za demokratskega kandidata za senatorja.
* *	*
Nič ni pomišljal, ampak preudarno je izjavil: “Za tistega bom, ki se bo izkazal, da bo največ storil za našo deželo, ne glede na to, kateri stranki pripada. * *	*
Par dni zatem je pa predsednik Truman rekel, da bi on volil v prvi vrsti za kandidata, ki jje	demokratske	stranke.	Kot
predsednik	Zed. držav,	se	je	ze-
lo šepavo izrazil, bi človek mislil.
je bil od leta 1931. — Novi nadškof je bil eden prvih zagovornikov in govornikov pred kongresom za pravično rešitev delavskih sporov, dalje je nujno pozival kongres, naj zviša minimalno delavsko mezdo od 40 na 75 centov na uro. Vestno je tudi podpiral predlogo za polno zaposlitev delavstva.
tiranjem” aktivnosti strokovnih unij in drugih “demokratičnih” organizacij, da prekliče kazni proti voditeljem strokovnih organizacij in drugim “demokratičnim” voditeljem, kaznovati pa mora vse osebe, ki so odgovorne za policijske “batinaške zakone” in za masovne aretacije.
Washington. — Matthew Cvetic, bivši podtalni agent FBI ustanove, je dne 22. junija izdal kongresnemu Odboru za preiskovanje neameriških aktivnosti imeni dveh bivših vladnih uslužbencev, ki sta sodelovala pri subverzivnih aktivnostih.
Kongresnik Mr. Walter je izjavil, da je Mr. Cvetic, ki je dal pri prejšnjih pričevanjih Odboru imena kakih 300 komunistov v za-padni Pennsylvaniji, predložil pri sedanjem pričevanju tudi imena približno 35 ali več oseb, ki jih je označili kot komuniste, ki delujejo v vzhodnem delu države Ohio.
(Zapisnik o tem pričevanju bomo tudi pozneje objavili. — Uredništvo).
Poročila naznanjajo, da so rdeče čete po topniškem ognju vdrle v južno Korejo, ki je v sferi ameriškega vpliva.
Enajst pristašev Draže Mihajlovica aretiranih
London. — Jugoslavija je 23. junija naznanila, da je bilo aretiranih enajst pristašev pokojnega generala Draže Mihajlovica, bivšega Titovega tekmeca. Vsi so obtoženi zarote za strmoglavljenje Titovega režima.
Središče te grupe je bilo baje v Parizu in je bilo pod kontrolo bivšega kralja Petra. Naloga te skupine je baje bila, ustvariti zvezo z vsemi pro-Mibajlovi-čevimi skupinami v Jugoslaviji, nabirati “vohunske informacije ter izvajati teror in sabotažo,” pravi jugoslovansko poročilo.
SEOUL, Koreja, 25. junija.-Komunistične čete iz severne Koreje nadaljuje s svojim topniškim obstreljevanjem na dolgi fronti, toda ameriški vojaški svetovalci pravijo, da je bila invazija dejansko zaustavljena.
'Čete komunistične severne Koreje so izvedle serijo napadov proti južnokorejski republiki, ki je sponzorirana od ameriške vlade in radio severne Koreje poroča, da je bila v soboto ob enajstih zvečer vojna formalno napovedana, čete severne Koreje, ki jih podpira Moskva, so 'napadle po predhodnem artilerijskem obstreljevanju postojanke južne Koreje, kakor naznanja poročilo iz glavnega stana. Vlada severne Koreje je napovedala vojno južnokorejski republiki. Drugo poročilo naznanja, da so čete severne Koreje zavzele kraj Kaesong, ki leži 40 milj južnovzhodno od
Seoula. V Keasongu je glavni stan prve divizije južnokorej-ske armade.
Razmejitev Koreje je bila uveljavljena leta 1945, ko so ameriške in sovjetske okupacijske čete vstopile v Korejo po kapitulaciji Japonske v drugi svetovni vojni. Sovjetske čete so zasedle severno polovico, ameriške pa južno polovico Koreje. Pogajanja med Ameri-kanci in Rusi za vzpostavitev popolne svobode v- Koreji so se izjalovila v maju 1946, nakar sta bili obe polovici dežele popolnoma razdeljeni.
V ameriški zoni je bila dne 15. avgusta proglašena republika Koreja s predsednikom Syn-gman Rhee-jem na čelu. S tem je avtomatično prenehala funkcionirati ameriška vojaška vlada, toda narodna skupščina južne Koreje je zaprosila ameriško vlado, da bi ostale ameriške čete še v Koreji.
Jugoslavija obtožuje Bolgarijo, da slednja izziva oborožene spopade na njenih mejah
Na jugoslovanske meje prihaja z motornimi transporti bolgarsko vojaštvo v polni bojni opremi.
. ..... --- -.■
BEOGRAD. — Jugoslavija je ta izkorišča vse svoje satelitke,
DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
Jugoslavija išče tudi v Avstriji kredite in posojilo
Turbine, ki jih je Jugoslavija naročila v Avstriji, so
poslali Rusi v Sovjetsko	,	„ ,
zvezo, denarja pa Jugosla- Taznanja, a izvaja o garij
7	-	^	iv-n w-» /-»-i i v-vt-z-vTr/^v 1^-o r»i i v r It- i ’ i ovi rv *7
23. junija obtožila sovjetsko sa-telitko Bolgarijo, da hoče povzročiti balkansko vojno z izzivanjem in pošiljanjem svojih čet na jugoslovansko mejo in z napadanem jugoslovanskih vojaških postojank. Jugoslovanska oficielna agencija Tanjug poroča, da agresivna Bolgarija dovaža z motornimi vozili na mejo svoje vojaštvo, ki je v ppl-ni bojni opremi, ter da hoče ustvariti med bolgarskim ljudstvom vojno psihozo napram Jugoslaviji.
Jugoslovansko poročilo dalje
RAZKRINKANJE DELOVANJA SLOVENSKIH KOMUNISTOV
Ponatis iz kongresnega zapisnika o pričevanju M. Cvetica
viji niso vrnili.
Dunaj. — Avstrijska vlada, ECA misija in državni department proučujejo zdaj načrt, na čigar podlagi bi Avstrija dovo-ila Jugoslaviji komercialne kredite v znesku 10 milijonov dolarjev. Avstrijski zunanji minister Karl Gruber in jugoslovanski poslanik Repič sta imela o tej zadevi dolgotrajen razgovor.
To je sicer ekonomski načrt, pa ima močan politični ton. Jugoslavija, ki jo je Kominforma oropala vseh njenih vzhodnih tržišč ter virov njenih dobav, potrebuje nove trge in surovine. Predvsem pa potrebuje dolarje, ki jih ne more kaj prida dobiti iz Zed. držav. Transakcija
(Nadaljevanje)
Mr. Tavenner: Koliko je znašala njegova mesečna plača?
Mr. Cvetič: $250 mesečno.
Mr. Tavenner: Ah je istočasno prejemal plačo še od kakih drugih organizacij?
Mr. Cvetič: O tem nimam nobenega pojma.
Mr. Tavenner: Mr. Cvetič, v svežnju listin o “Civil Right Congress-u”, ki ste ga predlo-
žili, je tudi imenik članic organizacije Congress of American Women, katero organizacijo je Odbor za preiskovanje neameriških aktivnosti proglasil za subverzivno. Tu vam izročam to listo. Ali poznate organizacijo te grupe v zapadni Pennsylvaniji?
Mr. Cvetič:	Seveda jo po-
(Dalje na 3. •traall
na meji provokacije, vključno z .oboroženimi napadi napram u-goslovanskim obmejnim vojaškim postojankam.
Tanjug poroča, da je samo na 20. junija pasiralo skozi Sofijo 1350 armadnih tovornih avtov, natrpanih z vojaštvom, katerim so sledili motociklisti in bolničarske ambulance. Ves ta transport se je pomikal proti zapadu.
Jugoslovanski komunisti stoje trdno ob Titu in se dejansko rogajo Rusiji. Beograd obtožuje sovjetsko zvezo “imperializma” in “agresivnosti” in pravi, da se je popolnomao ddaljila od marksistično - leninistične komunistične doktrine. Resničen vzrok preloma med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je bil, ker se
pravi Beograd.
znašala približno deset milijonov dolarjev.
Ta razvoj pa bodo najbrž ovirali Rusi, ki imajo zasedeno iztočno Avstrijo. Kakšno bo sovjetsko stališče, je prilično dobro razvidno že iz dejstva, da so sovjetske oblasti nedavno
med Jugoslavijo in Avstrijo bi	Sift'
zvezi več izkoriščati, kakor le-
Trygve Lie odpotuje 30. junija zopet v Evropo k posvetom
Trygve Lie hoče odpreti vrata komunistični Kitajski k družini narodov in priklicati Sovjetsko zvezo nazaj v organizacijo ZD.
Lake Success. — Trygve Lie, generalni tajnik organizacije Zdr. narodov, bo koncem tega meseca odpotoval zopet v Evropo k še enem poizkusu, da izposluje dovoljenje za pristop komunistične Kitajske k Zdr. narodom in povratek Sovjetske zveze v to organizacijo, preden slednja zaključi svoje zasedanje, kar bo meseca septembra.
Mr. Lie bo imel dne 3. julija v Londonu razgovor pred Zvezo1 Zdr. narodov za Veliko Britanijo; ob tej priliki bosta govorila tudi premier Attlee in Anthony Eden, bivši minister zunanjih zadev.
Trygve Lie, ki bo odpotoval v Evropo z letalom 30. junija, se bo ustavil tudi v Ženevi, v Švici, kjer zaseda Ekonomski in socialni koncil, nato pa bo pristal v Parizu, kjer bo imel razgovore s fancoskimi državniki.
( Razne drobne novice iz Clevelanda in I te okolice
Vrnitev iz bolnišnice—
Iz bolnišnice se je povrnila na svoj dom Mary Stih iz 6518 Bonna Ave. Tem potom se želi zahvaliti za prijateljske obiske, za poslane cvetlice in kartice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu.
Plačajte asesment—
Društveni tajniki in tajnice pobirajo nocoj asesmente. Kdor ga še ni plačal za ta mesec, naj gotovo to stori o pravem času. Klub Ljubljana—
Jutri večer ob 7:30 bo seja kluba Ljubljana v navadnih prostorih.
Novi grobovi
Joseph Kalister
V nedeljo zvečer ob 6:45 uri je umrl po šest dnevi hudi bolezni v Charity bolnišnici Joseph Kalister, star 42 let, stanujoč na 1338 E. 55 St. Tukaj zapušča soprogo Anno, rojeno Powell, 3 brate, Franka, Freda, Ru-dolpha, 3 sestre, Mrs. Mary Molle, Mrs. Olga Lonchar, Mrs. Helen Kasakowski ter veliko sorodnikov. Starši Joseph in Mary so že prej umrli. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je dobro poznan godbenik na harmoniko. Bil je član dr. Ciril in Metod št. 18 SDZ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. ter v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato v družinsko grobnico na Kalvarija pokopališče.
------o------
Iz raznih naselbin
Waukegan, 111. — Dne 13. junija je umrl Anton Svete, star okrog 46 let. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil v avtni nezgodi, ko se je z ženo in prijatelji vračal iz Jolieta domov. Poleg žene zapušča sina in eno hčer ter druge sorodnike, v Fontani, Calif., pa očeta.
Manor, Pa. — Dne 11. junija je umrla Terezija Raspotnik, stara 75 let, doma iz Žabjevasi pri Poljanah nad Škofjo Loko.
Zapušča moža, štiri sinove in hčer.
Moon Run, Pa. — Dne 6. jun. je naglo umrl Peter Jakšetič, star 72 let, doma iz Košane pri Št. Petru na Krasu. Živel je v West Parku pri McKees Rock-su, kjer zapušča ženo, štiri sinove, tri hčere in osem vnukov.
Novi ambasador Marshallovega plana
Washington. — Senatni odbor za zunanje zadeve je odobril imenovanje Miltona. Kat-za za ambasadorja Marshallovega načrta. Katz bo nasledil W. Averell Harrimana.
POMANJKANJE TESARJEV IN ZIDARJEV; VIŠANJE CEN NOVIH STAVB IN DOMOV
Cleveland, O.—V Clevelandu ,njam. V dnevnem časopisju so
du in okolici se je tako razbohotila stavbinska industrija, da poslale v Rusijo večino vse tur- ije nastalo resno pomanjkanje
bine za napravo elektrarne, ki jih je Jugoslavija naročila v, Voithovi tovarni v St. Poeltnu (Poljčanah), ki so v sovjetski zoni. Na te turbine je Jugoslavija že dala naplačilo v vsoti 6 milijonov šilingov ($425,000), kateregar denarja pa ji Rusi niso vrnili.
tesarjev in mizarjev (carpenters), česar posledica je, da za-
oglasi kontraktorjev, v katerih ponujajo tesarjem po $30 plače na dan. Unijska plača karpen-ferjev znaša $21.60 na dan.
Posledica vsega tega je, da
da ima stavbinska industrija velike dodatne stroške.
Mnogo kontraktorjev ponuja karpenterjem bonuse do 40% nad unijsko plačo, da bi jih pri-
vabili na delo k svojim grad-, $2.70 na uro.
staja gradnja novih domov in je mnogo kontraktorjev zvišalo
cene domov, ki jih grade. Mnogi kontraktorji plačujejo tudi svojim zidarem po eno posebno uro na dan, za kar jim dado plačo in pol. Plača zidarjev znaša
NAJNOVEJŠEVESTI
New York. — Walter Winchell, znani radijski komentator, je snoči povedal po poročilih iz Beograda, da bo jugoslovanski skupščini ali parlamentu predložen v potrditev zakon, po katerem bi bili duhovniki prisiljeni povedati oblastem to, kar zvedo pri spovedi in kar je smatrano za spovedno tajnost.
Seoul, Koreja. — Komunistične severnokorejske čete so prodrle 20 milj do Seoula, glavnega mesta Koreje, toda nek visok južno-korejski uradnik je izjavil, da so bile ustavljene in vržene nazaj.

prRH Ameriška Domovina
"n
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays_____
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; aa četrt le-
ta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za E mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
JUNE 1950
SUN MON TUE WED THU TO SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 28 29 30
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.

No. 124 Mon., June 26, 1950
MATIJA ŠKERBEC:
Odgovor
VI.
Draža Mihajlovič
Kakor sem vam rekel, jaz nisem nikdar sodeloval z okupatorjem. Nasprotno po sporazumu med Titom in predstavniki zaveznikov; Randolfa Čerčila in generala Mac-Lean-a sem bil prepuščen le svojim lastnim sredstvom, radi česar je nacionalni odpor izgubil bitko. Potem so nekateri moji sodelavci, raztreseni po vsej državi, delali po svojem lasunem mišljenju in so odstopili od mojih direktiv.
Naj se vsi drugi Srbi bore za svoje osvobojenje s Slovenci, ki so imeli vedno visokega nacionalnega duha.
Pa tudi med Hrvati je mnogo dobrih Jugoslovanov. Poznal sem mnogo Hrvatov, katerih jugoslovanski patriotizem je bil močnejši in zavednejši kot poedinih Srbov. . ."
Tako popisuje Edvard Oblak zadnu razgovor generala Mihajloviča, ki je bil na to 14. julija 1946 ob 2. uri odveden na morišče . . .
Mihajlovič je takrat gledal smrti v obraz in je gotovo govoril resnico, ki je pa itak notorično splošno znana;
Ko so bile Mihajlovičeve čete v najhujšem boju z okupatorjem, ko se je zmaga že nagibala na stran narodnih borcev v Šumadiji, so med bojem nenadoma in zahrbtno napadli komunisti Mihajlovičeve čete, ki so se naenkrat znašle v dvojnem ognju med okupatorsko in komunistično vojsko ...
To je dejstvo, ki ga ne bo mogla spraviti s sveta nikdar še tako hudičevo zavita komunistična lažna propaganda. . .
' Kot v Srbiji, tako so delali komunisti tudi v Sloveniji, kakor bom na kratko omenjal v slučaju inženerja Fanuša Emra.
Na Kočevskem je bila četa A'lihajlovibevih slovenskih četnikov. Borila se je proti okupatorju in ni v nobenem slučaju kakorkoli sodelovala z njim. Pa so to komunisti zahrbtno napadli in v Grčaricah do zadnjega moža kake 300 četnikov pobili.
Polkovnik Peterlin, Fine in tovariši so bili od Nemcev odvedeni v Dachau. Mislim, da je vsakemu jasno, da Nemci niso odvajali v Dachau in druga koncentracijska taborišča ljudi, ki bi bili z njimi sodelovali .... To bo vendar razumel vsak, še tako strupen komunist. Ko so zavezniki zasedli taborišče Dachau, so znali komunisti premotiti zaveznike, ki so jim izročil te osebe, ki so bile vse na to v domovini pobite kot “izdajaci” . . .
Še en značilen dogodek v ilustracija.
Po zlomu Italije so komunisti vjeli veliko število antikomunistov. Neko tako vjeto skupino je zasliševala komunistična prvakinja, ki sedaj igra veliko vlogo v Sloveniji. Salezijanec dr. Blatnik je bil tudi med temi vjetniki. Fantje in možje so pri zaslišanju povdarjali: “Mi smo vendar zavezniki Angležev in Amerikancev.” Vsak, ki se je skliceval na ‘zavezništvo” z Angloamerikanci, je bil obsojen in poslan v smrt. Ko je dr. Blatnik to videl, je pričel, ko je prišel na vrsto k zaslišanju, na vso moč zabavljati čez Angleže in Amerikance ... in je bil izpuščen na svobodo.
Saj komunisti tega niti tajili niso, da sovražijo Anglo-amerikance. Pogosto so povdarjali: Po tej vojni pridejo pa Angloamerikanci na vrsto. . .”
Danes ves angloameriški svet dobro pozna komunizem in tudi njihovo borbo v Jugoslaviji. Tega nam ni treba več dokazati. Žal je to spoznanje prišlo prepozno za našo domovino . . .
Prvi umori
Prvi je padel kot žrtev zahrbtnega komunizma mlad in idealen inžener Fanuš Emer. Mladi mož je bil doma iz Kranja, kjer sem ga dobro poznal še kot študenta na gimnaziji. Bil je Sokol, velik narodnjak in niti najmanje ne kak “klerikalec,” toda poln narodnega idealizma.
Ob izbruhu vojne med Jugoslavijo in Nemčijo je organiziral v Kranju celo legijo mladih fantov, predvsem študentov, ki so bili še mladoletni in še ne obvezni za vojaško službo. Z velikim navdušenjem so odšli ti mladi fantje pod njegovim vodstvom med vojne prostovoljce. Mladi mož je bil bi rekel zagrizen sovražnik Nemcev, posebno nacistov.
Po polomu jugoslovanske vojske je skupaj z nekaterimi mladimi tovariši in oficirji takoj organiziral tajno odporniško gibanje v Ljubljani in v vsej Sloveniji. To je bilo še takrat, ko so komunisti sodelovali z okupatorjem!
Po pričetku vojne z Rusijo in ko so pričeli tudi komunisti z “osvobodilno fronto,” je mladi mož najprej mislil, da je mo.goče sodelovanje z njimi. Imel Je z vodilnimi komunisti več razgovorov o skupnem sodelovanju, kakor mi je sam osebno pravil. Končno pa je sprevidel, da je nemogoče vsako sodelovanje z komunisti, ki jim ni za osvoboditev, marveč le za revolucijo in komunistično diktaturo.
Radj svoje agilnosti pa je ta mladi mož postal “nevaren” komunistični akciji. Nekoč pozimi zvečer pride naglo-ma v moje stanovanje s svojo spalno vrečo.
“Gospod dekan, jaz bom moral danes prenočiti pri vas. Bom ležal kar na tleh v spalni vreči.”
“Kako to in zakaj?”
“Komunisti so me ovadili italijanskim oblastem, da organiziram proti njim odpor in tako me Italijani sedaj iščejo. Pri vas me ne bodo upam iskali.”
Da bi se na ta način znebili komunisti dozdevnega tekmeca, se jim ni posrečilo, ker je Emer na to vedno menjaval svoje stanovanje in ga Italijani niso mogli dobiti v roke.
(Dalje sledi)
*	*
I BESEDA IZ NARODA |
?	%
ročilo tukajšnjega distriktne-' ga direktorja za ljudsko štetje Mr. Antona Mutza, ki je naš rojak. Poročilo kaže, da se. je prebivalstvo našega mesta dvignilo za 23%. Naše mesto ima zdaj 52,421 prebivalcev. Pred desetimi leti so jih našteli 42,365. Torej je zdaj po desetih letih 10,056 prebivalcev več v našem mestu.
Naj končam in vsem pa lepe podrave in vse najboljše!
Tone s hriba.
Kar je dobro za Holly-woodcane, bo dobro tudi zame
Joliet, 111. — Jaz sicer nisem Hollywoodčan, ker naš hrib še ni postal tako slaven in znan. kakor je znani Hollywood v Californiji, kjer je središče ameriške filmske industrije. Daleč za njim pa tudi ne zaostajam", po Adamu sem njihov brat, po titovskem pravilu pa “tovariš.” In tako sem kar precej v žlahti z njimi.
Par zadnjih nedelj so po radio oznanjali znani hollywood-čani, da začasno sprezajo svoje radio programe, da odhajajo na počitnice. Poslušajoč to, se je začela tudi mene prijemati ta bolezen in predno sem se dejpro zavedel, sem se jo nalezel. Sam sebi sem začel dopovedovati, da sem počitka potreben. Kaj boš venomer čvekal, ali te ne boli že jezik in ne boli že roka? Ako drugi radi počivajo, zakaj ne bi tudi ti? Poglej, čarli Mekarti (McCarthy) je odšel v norveške gore in hribe, da ga tam gorski zrak poživi, da bo zopet lahko dihal in govoril, ko se vrne. Drugi prav tako. Vsi bodo pod kakimi košatimi drevesi v hladnih sencah ležali in krepili svoje zdravje. Samo ti pa brcaj naprej, neprestano naprej? Ne bodi neumen. Pamet, pamet, ki je boljša kakor žamet!
Na podlagi teh in podobnih misli, sem sebi stavil predlog, istega podpiral in enoglasno sprejel, da pojdem na počitnice. Kadar se pa vrnem in kadar me bo volja, bom pa spet kaj napisal, če moji dopisi morda že ne presedajo čitate-Ijem in jim ne kvarijo čita-teljskega apetita?
Na vozečem avtomobilu pri kolesu ni dobro dremati in spati. Pa se vendar tu in tam kakemu avtomobilistu dogodi, da zadremlje, potem pa ne vodi on več avtomobila, marveč avtomobil njega in navadno se ustavi, ko zadene v kako drevo, včasih pa tudi v kako hišo. To se je dogodilo vozniku En-gelmenu in je na križišču Cass in Eastern avenue kolidiral z drugim avtom, nato zadel v parking meter, ga podrl, kakor tudi alarm bokso za poročanje o ognju, nato pa trešči! v pročelje ob cesti nahajajoče se restavracije. Voznik in z njim vozeča se Miss Seeley sta dobila lahke poškodbe. Drugo pa bodo izravnali z oblastmi.
V Vandaliji, 111., se je dogodil slučaj, ki je glasno svarilo vsem avtomohilistom in voznikom trukov. 38 let stari Carl Pursinger, Kansas City, Mo., je bil najden dvakrat ustreljen v hrbet in privezan k drevesu. Na cesti ga je prosil neki neznani “hitch-hiker,” naj bi ga vzel na truk, ker da ima dolgo pot za hoditi. Pursinger, misleč, da bo človeku ustregel, je ustavil in neznanec je prisedel. Ko sta en čas vozila, je
neznanec potegnil iz žepa revolver, prisilil voznika, da je ustavil ter da je šel s truka. Šla sta na neki samotni kraj, kjer ga je zvezal in privezal in dvakrat ustrelil, nato pustil privezanega, da bi sam izdihnil privezan, sam pa odpeljal se s trukom naprej. Ostuden nečloveški zločin. Oblasti gledajo da bi zločinca našle. Sumijo, da je to naredil neki pobegli kaznjenec, a doslej ga še niso našli. Dogodek je resen opomin vsem avtomobilistom, da naj ne ustavljajo na poti, kadar jim nepoznani “hitch-hikerji” dajejo znamenja, da bi se radi šli peljat z njimi. S tako dobroto lahko padeš v smrtno past. Kdor nima denarja za potovanje, naj bo doma, kaj ga berš ti vozil okrog, kaj si ti dobil avtomobil zastonj? Pa še več, za človeka, ki ga sprejmeš na avto, si ti odgovoren, če se mu kaka nesreča zgodi, če se hudo telesno pohabi, ali morda ubije, lahko zgubiš dom in vse, ker ti si odgovoren zanj. Ali vidiš, kak riziko sprejemaš nase, kadar ustavljaš na poti, da sprejmeš kakega cestnega potnika na avtomobil,
Fara sv. Jožefa bo imela običajni letni bazar, ali kakor pravimo po naše semenj. Vršil se bo v našem farnem parku na hribu zraven pokopališča. Nagrade bodo zelo bogate in lepe in tudi dosti jih bo, samo prosite, da bi bila vam sreča mila, pa bo vse prav in gotovo se bazarja udeležite. Vršil se bo 1., 2., 3., 4., 8. in 9. julija. Torej pripravite se vsi, da pokažemo, kaj zmoremo.
Kampanja za novo katedralo poteka zadovoljivo naprej. Darujejo posamezniki in skupine, društva in organizacije. Škofija je določila kvote za vse župnije. Seveda te kvote niso nizke. Danes gre vse v visoke svote. Zato je tudi za našo faro določena visoka svota 99 tisoč in še malo čez. Ljudje malo majejo z glavami, ampak pomagati se ne da, treba je pač storiti vse kar mogoče, da katoličani naše škofije spravimo skupaj denar za katedralo, ki bo stala visoko svoto. Naš č. g. župnik Father Butala je faranom na farni seji lepo pojasnil vso stvar. Mr. Jože Zalar, glavni tajnik KSKJ. je bil izbran za načelnika naše župnije za to kampanjo. Kar se on prime vedno odlično izvede, zato bo tudi ta kampanja gotovo lepo uspela pod njegovim vodstvom.
Letos je konvenčno leto naše K. S. K. Jednote. Konvencija se bo vršila v Milwaukee, Wis. Pred par dnevi sva govorila z Juretom o Aonvenci-jah. Jure se je popraskal za ušesi in dejal: “Včasih so bile konvencije res konvencije! Dajali so se, kakor v kongresu. Zdaj tega ni več. Spominjam se, kako so se naši veljaki potegovali, da sp bili izvoljeni za delegate. Na društvenih sejah so že mesece preje povdarjali, kaj vse bodo zahtevali, itd. Zdaj? Zdaj delegatom samo povedo, kaj gospodje iz Springfielda želijo in zahtevajo, delegati pa nimajo dosti izbire. Glasovati morajo in to je vse. Well, vse se je spremenilo, pa so se spremenile tudi naše konvencije.
Da v Jolietu ne nazadujemo številčno kaže končno po-
0 srebrnem jubileju Rev. Slapšaka
Cleveland (Newburgh), O. — Bilo je lepega meseca maja 15. 1932, ko se je hitro raznesla novica, da se Father Oman vračajo iz stare domovine domov in z njimi pa prihaja novi kaplan v osebi Rev. Slapšaka. Saj veste, vsi smo hiteli tja, da ga vidimo in brž presodimo kakšen je. Prvi njegov nastop in srečanje z ljudmi je pokazalo, da so ljude vsi srečni in da ga z veseljem sprejmejo za svojega duhovnega očeta, ker smo ga zelo potrebovali, kajti Rev. Gnidovec, ki je ful pri nas šest iet, je odšel v Wyoming in zato so Father Oman odšli v staro domovino k Prevzv. škofu Rožmanu, da naj jim pomaga iz zadrege.
Prevzvišeni malo pogledajo po imeniku svojih podložnih in pravijo Rev. Slapšaku, ti boš šel v Ameriko, pri fari sv. Lov-enca te zelo potrebujejo, kar pojdi pravim. In tako je prišel Rev. Slapšak k nam in je tukaj že 18 let. On je za nas neprecenljive vrednosti in zelo dober duhovnik, ljudje ga spoštujejo tako mladi kakor stari. Kdor ne verjame, naj samo pride v cerkev ob spovedovanju, pa bo videl, kako je vedno njegova spovednica oblegana in to največ od ta mladih. Kako so mu pri srcu bolniki pa vedo samo tisti, ki so prizadeti. Čeprav bodi največ peš, pa vendar obišče vse, samo če mu naznanijo bolnika. Za bolj oddaljene pa se posluži busa.
Da so Father Oman vedeli, da je ta mož aktiven, .razumemo sedaj. Le poslušajte: 15. maja 1932 je prišel k nam, 5. junija so ga pa že pripeljali na sejo Oltranega društva S. R. T. in nam rekli: to je sedaj vaš duhovni vodja. Rev. Slapšak je vodstvo z veseljem sprejel in tako je 5. junija minilo že 18 let odkar je naš duhovni vodja vedno aktiven in za napredek društva tako v gmotnem kakor v duhovnem oziru. Koliko lepih govorov in vzpodbudnih besed ima za vse kar je lepega.
In ko so leta 1935 Father Oman zopet odšli na obisk v staro domovino, so na povratku pripeljali s seboj Prevzv. škofa Rožmana. Rev. Slapšak sam ni vedel, kako bi vse uredil, da bi bil lepši sprejem in na njegovo željo je bila reorganizirana narodna noša. Pri tem delu mu je pomagala Nežika žagar in posebno pri narodnih nošah, katerih voditeljica je še sedaj. Je pa tudi duhovni vodja tretjega reda sv. Frančiška in pod njegovim vodstvom lepo uspeva. On je tudi velik prijatelj svetniškega škofa Baraga, saj nam je že leta 1935 priporočal, da molimo za Baragovo beatifikacijo in to molitev še sedaj opravljamo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 6:45 zjutraj.
Koliko se je ta mož trudil, ko je bila zidana naša nova cerkev, ve samo Bog. Hotel je postaviti trajen spomenik društvu Sv. Rešnjega telesa — to je, glavni oltar. Veliko članic je takrat darovalo po $25.00 in več, toda nobeni ni danes žal, vsaka je ponosna na ta oltar in tudi na duhovnega vodjo. Na njegovo željo je bila tudi ustanovljena zveza Oltarnih društev, katere j duhovni vodja je že več let. Veliko dobrega je bilo z njegovo pomočjo že storjenega za čast
NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO
Otroci so našega za Očetovski dan kar zagrnili s prezenti. Kar nevošljiva sem mu bila. On je bil pa ginjen kot medna tepka. (Tako on pravi, jaz pa tepke še nisem videla in bi šla rada samo zastran tega enkrat staro kontro pogledat.) Večkrat sem ga že prosila, naj mi vsaj prigliho medni tepki pove, da bi imela vsaj za spoznanje vzorec, pa pravi, da tega ne more, ker da medni tepki ni priglihe na tem svetu. Malo se bojim, da ' se v stari kontri ne bom znala obnašati, ki vsevzkriž leti samo klanjam se in krvim se, pa gnadljiva in milostljiva. Naš mi je povedal, da celo krave titulirajo z gnadljivimi, pa mu tega jaz ne verjamem. Dekana škerbca sem vprašala, ki je bil ravno na našem oficu, če je res;, pa se je tako režal, da ni mogel nobene pravdanske spraviti iz sebe. Ja, on in pa naš, kadar se ■ spravita skupaj in jo udarita “o tistih lepih časih,” da me kar jezi, ki ne razumem. Edini Jože Grdina, ki včasih stopi vmes, nekaj razume njiju špraho. Menita se namreč o časih, ko sta “dina-la” skupaj in kako da sta se poštrekala. Sprva se je Jože Grdina križal in vil roke, ker je naš rekel gospodu dekanu kar “ti.” Tudi jaz sem mu očitala, da ne pozna absolutno nobene manire in da me je sram, ker imam takega za moža. Naš je pa meni in Jožetu razodel, da je imel takrat eno zvezdo več na vsaki strani kot
božo. Naj. navedem samo en slučaj: Ko zveza roma vsako leto v Lemont, kar je dosedaj že trikrat z Nickel Plate železnico, smo brali v magazinu, ki ga izdaja ta kompanija, cla dajejo te žene naj lepši vzgled vsem. Ko je bilo napovedano romanje da so se zbrali na kolodvorih ljudje drugoverci in občudovali te romance, ki so za božjo čast pripravljene toliko žrtvovati.
Rev. Slapšak pravi, da moramo svoje versko prepričanje tudi javno pokazati in ne samo pod mirnikom. Da je on velik prijatelj misijonarjev, bi nam to najbolj lahko povedali misijonarji sami in v času vojske, ko je videl, da so naša srca potrta, nas je vzpodbujal k molitvi in je sam molil z nami.
Tu sem vam naštela samo malo “grehov,” ki jih je naredil za nas v tem času. Ti pa, dragi, prijatelj Rev. Slapšaka, zmoli vsaj majhno molitvico za njegovo zdravje zdaj ob njegovi 25 letnici mašništva, ki jo obhaja 2. julija v krogu . faranov sv. Lovrenca in prijateljev. Vsi vemo, da je njegova srčna želja, da bi obhajal ta ubilej v krogu svojih še živečih staršev, bratov in sester. A luža po kateri se je prepeljalo že tisoče in tisoče miroljubnih ljudi je preveč ledena in ne prenese Petrovih ljudi. Bog daj, da bi se led, ki obdaja dobra slovenska srca, ki še ljubijo svetinje sv. vere kaj kmalu otajal in takrat pa boste. Rev. Slapšak, zopet lahko objeli svojega ljubljenega očeta in dobro mamico. ,
Častiti duhovni vodja dr. Sv. Rešnjega telesa, v imenu vseh •članic Vam pošiljam naj lepše čestitke k srebrnemu jubileju. Po Mariji k Jezusu smo združeni tukaj in bomo tudi tam, kamor ne more nobeno zlo.
Mi’s. Anna Gliha.
Matija in kar je veljalo takrat, naj velja pa še danes. In gospod dekan, ki je zares dober gospod, je rekel kar po naše, da je “okej.”
Ko so torej našega za Očetovski dan tako obsipali s prezenti, sem si mislila, da mu moram tudi jaz kaj kupiti, čeprav on ni moj oče, česar sem zelo vesela. S Jimom sva mu napisala karto, vsak eno, na kateri je bilo prelepo in gin-Ijivo branje, prezente sva pa zavila in mu jih položila na posteljo.
Ko je prištorkljal domov sva kar sapo zadrževala v sladkem pričakovanju, kako bo ginjen, ko bo videl najine prezente in da se bo kar topil od sladkosti, ki je tako dobro družino zredil, še vselej je šel najprej v štibelc, da je tam razmetal kamižolo, klobuk, kravato in drugo uniformo, tiste sobote pa ne. Priznam, da je bila krivda moja. Reva sem mu namreč iz same dobrote skuhala ajmoht, ki ga naš za-duha vsaj tri milje pred domom. Tako ga je tudi v soboto, da je namesto v štibelc zavil v kuhinjo in se kar vsedel, da sem mu morala sneti klobuk, da ne bo delal slabega zgleda malemu, ki bo doma imel. čudno, da se mu ni desnica vnela, s tako naglico je napravil križ in zajel. No, Bog mu požegnaj, saj veste.
šele, ko je četrtič basal v krožnik je prišel toliko k sapi, da nam je povedal, da se odpeljemo popoldne na farme h Krkotovim v Madison, pa našega Franceta Tureka družina in odvetnik Kušlan. On da je na vsak način potreben zraven, ker je kempa, v katero bomo šli vedrit, njegova in se spodobi, da je gospodar zraven, kadar se vasuje.
Midva z malim sva pot potila in v svetem strahu pričakovala, kdaj bo on odprl najine prezente ter naju objel in pohvalil, da sva pridna, ki tako skrbiva zanj.
Pa mislite, da jih je vrane pogledal? Sama ne vem, kolikokrat je šel mimo njih, pa se še ozrl ni vanje. Ni me strpelo, čeprav sem komaj zadrževala grenke solzice, da sem mu namignila, da ima tam na postelji prezente za Očetov dan. Tako, tako, sta že: pridna, je mrmral in jemal tam iz kota puško, da jo bo vzel s seboj na farme za jazbece/ Oči bi mu izpraskala, če ne bi bila tako dobra in krotka, vam rečem. Nazadnje ga je res Jie-kaj zmotilo, da je vzel kartice z voščili s paketov in jih spravil v žep. Je rekel, da jih bo prebral tam na farmah, ko bo čas in mir. Kakopak, doma pa tega ni. šur, saj nimamo parne žage. Pakete da bo pa potem odprl, ko pridemo s farme.
Tisti dan sem trdno sklenila, da je lahko vsak drug dan Očetov dan, da od mene naš že ne bo dobil nikoli več prezen-ta, ki mu je toliko mar. No, saj veste, dekliči,- da me je ta zaobljuba kmalu minila. Drugi dan je namreč, k smo prišli domov, pakete slovesno odprl in oba pohvalil, da sva pridna, ki tako skrbiva zanj. Jaz sem. mu kupila dve lepi srajci. Denar je bil itak njegov, pa ne ve še tega/ sinko Jimmy mu je pa kupil malo žago. Oče je rekel da bo dober gospodar, ki tako lepo skrbi za domače orodje. Pa ne vem, kako še bo. Oče namreč še, ne ve, da je Jimmy takoj drugi dan poskiu šal s žago prežagati debel žebelj in se kregal, da so žage dandanes zanič, ki niti žeblja ne zmorejo. Kar tresem se, kadar bosta imela to zadevo na dnevnem redu. Naš bo divjal, to vem, ko bo videl svojo novo žago in malega bom moralu za nekaj časa kam skriti, da se bo prevedrilo. Vse jaz, saj veste.
KARL MAUSER;
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
Milenine gole obrvi so utripale.
“Vzbudi pri kaplanu usmiljenje. Izmisli si zgodbo. Pojdi večkrat k njemu in hlini se, kakor moreš. Poskusi ga pripraviti do prepričanja, da bi rada začela novo pot in da bi rada pričela z zdravljenjem svoje bo-lezm. Mu ni treba povedati po pravici. Reci, da si jetična. Saj ne ve, kaj ti je. Morda ti sam ponudi denar, morda ga sprosiš. In tedaj, ko ti ga bo dal, tedaj pridemo mi, zadrgnemo mrežo in ne izkoplje se iz nje nikoli. Pri nas ne. Sam bo odšel od tod. In to je važno, zakaj novega ne bo. Znebiti se ga moramo. Nujno sicer smo zgubili borbo.”
In kakor da ima povedati še nekaj bolj važnega, je za čas pomolčal.
“Ko se znebim kaplana, se bom znebil še Križnarja. Nevaren mi postaja.”
Milena je odlašala. Ni se mogla odločiti. Čutila je, da je že premalo sile v njej, da se bo morda izdala, da ji kopni volja iz dneva v dan. Čutila se je trudno, zbito, kakor da gnije pri živem telesu.
Resnik je obupaval. Minil je JZr, ponujala se je že pom-lad in otroci so pričeli gledati za kurjicami, da bi jih nanesli kaplanu.
Plaznikova pa se ne zgane.
Dober teden pred Veliko nočjo jo je dregpil. Sama mu je priš a misel v glavo.
“Si slišala, da te je kaplan krstil za vlačugo?
Plaznikova je priprla oči. Resnik je vedel, da jo je udaril na najbolj boleče mesto.
“Kdo ti je povedal?”
“Mohor je slišal. Njega vprašaj. ’
Milenine oči so zagorele.
“Torej je tak kakor drugi.”
“Si mislila mar, da je boljši?”
Resnikov smeh je porogljiv.
“Mislila sem.”
Ko j tisti večer je odšla h kaplanu. Dobila ga je pri brevirju. Napravila se je, kakor da se misli koj obrniti.
“Samo za trenutek, gospodična. Koj bom gotov. Sedite. Ponudil ji je stol, sam pa stoje odmolil.
Plaznikova ga je na skrivaj opazovala. Moččna postava v talarju je bila rahlo sklonjena, težka kmečka roka je držala za trak v brevirja.
V čudnem trepetu je priprla oči. V tem hipu ni mogla verjeti, kar ji je povedal Resnik. Prišla je, da pomaga njegovim sovražnikom, da prične spletati mreže, v katere naj bi se ujel.
Zaprl je brevir in ga položil na mizo.
“Kako, gospodična?”
Ko se je s svcjimi ostrimi očmi zavrtal v njene, je bila prepričana, da je Resnik govoril resnico.
Marsikaj bi se rada zgovorila
Me This Your Buy Word
For VITAMINS
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
Qro-A-Day (brand) Multiple VltQi Capsules are—
POTENT—«ach eapsul* eantoln« tho dally boil« noedt of tho fivo vitamin« whoso raqolroaionh havo boon 4«tab* Bshod as ossontial to human nutrition.
f—CONVENIENT—tako M on« «ap«ulo today and you tan forgot about vQamln tuppiomonts until tomorrow,.
>—ECONOMICAL—a single capsule oath day b all you tako and all yau pay for.
4—GUARANTEE—t a k o ono Ono-A-Day (brand) Multlplo Vitamin Capsule oath day for sixty day*, four monoy bock R yaa an not satisfied, f
MILES LABORATORIES, INC. us^ Elkhart, Indiana
z vami.”
Ni vedela drugače začeti. Klemenove oči so bile kakor močne svetilnice.
“Govorite, časa imava dovolj.”
Klemen je prijazen, toda ne vsiljiv.
“Vem, da ste že veliko slišali o meni. In tudi to ste gotovo slišali, da hodim z Resnikom. Kajne?”
‘Slišal,” je priznal Klemen. ‘“Rekli so vam, da sem vlačuga, kajne?”
“Slišal sem marsikaj, toda ne obsojam ljudi, ki jih ne poznam. Rekel sem vam že to.”
“Kaj mislite o meni?” , Vrtala je vanj, da bi videla, do kod sme.
“Kaj naj bi mislil? še nikoli mi niste nič povedali o sebi?” Klemen je bil previden. Plaznikova je za čas molčala. Potlej je zapičila oči v okno in skoraj izdavila.
“Marsikaj je res, toda ne vse. Verjemite. Težko mi je, ker me je življene porinilo tako daleč. Nisem sama kriva.”
“Pustite Resnika,” je Klemen zabodel naravnost. Pogledala ga je s hinavskimi očmi.
“Zato sem prišla. Toda bolna sem in zato odvisna od drugih. Brez pomoči ne morem biti.”
Zday je Klemen dolgo molčal. “Kaj vam je?”
Čutila je, da sedaj nekaj mora povedati. Naj se zlaže, da je jetična? Ali naj potegne v svojo sramoto še Resnika? Zasovražila, ga je. Kakor je bila spočetka navezana nanj, tako ga je zdaj preklinjala.
Videla je, da je vse končano, da je v kaplanovih očeh zgubljena stvar. Sama ni upala več v ničesar, na Resnikovo pomoč ni računala. Zakaj naj bi ga zagovarjala pred tujim človekom, ki je celo duhovnik.
“Sami veste, gospod kaplan. Moja - mladost je usahnila in življenje mi gnije.”
Klemen je opiral glavo ob dlan Tako se je bil navadil v spovednici, kadar je poslušal grehe neznanih ljudi.
“Kako to, da ste prišli tako daleč, gospodična? Še neko življenje je, onstran grdega, zakaj ste pozabili nanj?”
In kakor da bi hotel pokazati, da je razumel njene besede, je rekel skoraj trdo:
“Zakaj se niste pričeli zdraviti koj na začetku? Ali ne veste, da je bolezen zahrbtna, da se rada konča z blaznostjo?” Srtmela je vanj z velikimi, zgubljenimi očmi.
“Nisem sama kriva in tudi sama nisem,” je skoraj dahnila. “Še več jih je, ki so na istem kot jaz.”
“Vem,” se ne premakne Klemen. “Igrate se s smrtjo. Ali se vam ne zdi škoda mladosti?” Klemenov glas je bil trd. Ni ga mogel omehčati. Preveč ga je bodla hinavska skritost, s katero se je Plaznikova izpovedovala.
“Kaj naj storim?”
Zdaj šele je Klemen dvignil glavo.
“Da, kaj storiti?”
In seje spet sklonil, kakor da Plaznikov! ne more gledati v oči.
(Dalje prihodnjič.;
WERENT!
Floor Sander and Wallpaper Steamers!
ORODJE, BARVE, PLUMBARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Are.
Tel. UT 1-0926
Laddie Pujzdar	Joe Vertocnik.
JONE 1950
SOW MON TUE WED THU FRI SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
JULIJ
23.	—Piknik fare Marije Vne-bovzete v Collimvoodu na cerkvenih prostorih.
AVGUST
4., 5. in 6. — St. Vitus Post 1655 Catholic War Veterans priredijo prvi letni bazar in karnival na šolskem vrtu sv. Vida.
13.—Ohio K. S. K. J. Boosters priredijo pikmik na prostorih “American Jugoslav Center,’ na Recher Ave.
SEPTEMBER
2.	— Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
3.	— Klub društev na Recher Ave. priredi piknik na svojih lastnih prostorih.
24.	__ Pevski koncert skup-
nih pevskih zborov pod vodstvom Mr. Vavterja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
30—Društvo “Mother of Perpetual Help” št. 1640 Katoliških borštnarjev priredi kegljaški ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
OKTOBER
1.—Gospodinj, odsek SDD na Recher Ave. priredi ples.
1,—Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi “Halloween Dance.’’
1.—.Pevski zbor “Zvon” priredi svoj redni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
29.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v cerkveni dvorani.
NOVEMBER
5. — Glasbena Matica poda opero “La Traviata” ob 3:30 popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
-----o----
13 milijonov se jih ne more zmotiti!
Trmast milijonov ljudi se ne more zmotiti! In več kot 13 milijonov si je izbralo Frigidaire ledenice. Frigidaire producira najfinejše ledenice na svetu . . . to so edine ledenice, ki so vse porcelanaste, zunaj in znotraj: . edine lednice, ki jih goni famozni meter miser, edina zagotovitev o varni mrzloti . . . tudi v najbolj vročem vremenu.
Letos, bolj kot kdaj prej, ne morete primerjati Frigidaire. Za vsako, tudi za vašo hišo je izdelan model, ki je primeren . . . jih je pa treh vrst, štirih serij in deset velikosti. Oglejte si jih v glavnem stanu Frigidaire v Northeast Appliance & Furni-,ture Co. Tam boste dobili največ za vašo staro ledenico, če j o' zamenjate za novo. Northeast vam da do 100 dolarjev za vašo staro. Oglejte si popolno zalogo
Mario Kolenc
W.LHANN&S0NS
pedjetje z grelno napravo služi prebivalcem
Clevelanda že od leta 1907
■ ZASTOPNIKI
BRYANT IZDELKOV
Louis Planinc
AVTOMATIČNO GRETJE JE NAŠA POSEBNOST
Naša skrb je, c!a vam damo čim več gorkote za vsak dolar, ki ga za to potrošite. Zato Vam priporočamo ta BRYANT furnez, ki nudi čist, svež in topel zrak ter ga. širi po vseh sobah. Furnez se da inštalirat v majhnem prostoru ah shrambi. Ima plinsko kurjavo in jo popolnoma avtomatičen.

BRYANT GRELEC ZA VROČO VODO
To je v resnici eden najboljših grelcev za vodo—ima nove vrste mag-nasium drog v sredini, ki se ga nadomesti z novim in tako prepreči zarja-vitev “tanka.” jje dobro insuliiran, popolnoma av-tomatčien in obratovanje je poceni.
NOVO ŽIVLJENJE
ZA VAŠ FURNEZ . . .
Vam bomo po pravici povedali, če vam bo vaš sedanji furnez lahko služil še nekaj let in kako se ga da modernizirat z BRYANT konverzijskim grelcem. Za majhno vsoto lahko dobite popolnoma avtomatično plinsko gretje. Pokličite še danes za podrobnosti o BRYANT grelcu.
Ni treba predvplačila
3 LETA ZA ODPLAČEVANJE! Pivo plačilo plačate tri mesece po inštalaciji naprave Na obroke pa lahko plačujete tudi skupno z vašim računom za plin
BREZPLAČEN PREGLED IN PRORAČUN
Naši veščaki za gretje vam bodo na željo pregledali in podali brezplačen proračun za -popolno delo brez vsakih obvez.
Če imate star furnez ali slabo grelno napravo, priporočamo Vam, da še danes pokličete in dobite vsa pojasnila kako z majhnimi stroški lahko inštaliramo moderno grelno napravo, ki vam bo nudila več toplote po nižji ceni.
Naši izurjeni mehaniki so yam na uslugo skozi 24 ur na dan.
W. F.
15505 Euclid pri Taylor
Hann & Sons
MU 1-4200
(GOVORIMO SLOVENSKO)
Zgodovinski avto med staro šaro. — Neki londonski prekupčevalec s starimi avtomobili in njih deli ima med svojo šaro tudi nekdaj slavni Sir Malcolm Campbellov avto “Bluebird,” ki je bil ‘nekdaj najhitrejši dirkalni avto. To je bil prvi avto, ki je vozil s hi-trosto 300 milj na uro in je dobil v najmanj petih dirkah prvenstvo za Anglijo.
Frigidaire ledenic v Northeast, 22530 Lake Shore Blvd. takoj; poleg Shore gledišča. Za informacije glede cen lahko pokličete REdwood 1-2303. i-ttl? ^	(Adv.)
-------o------
MALI OGLASI
Hiša za 2 družini
Naprodaj je hiša za 2 družini, 6 sob in kopalnica splodaj, 3 sobe zgorej. Vprašajte po 6 uri zvečer na 1138 E. 77. St.
(126)
Lepa prilika
Naprodaj je mesnica in gro-cerija z prvovrstno opremo; tedenski promet $1,600. Skupna cena $13,200. Proda se tudi samo gocerija. Ako se zanimate, pokličite Edward Rožance, Mgr. — Matt F. Intihar, 630 E. 222. St. tel. RE 1-6888. _	(128)
Naredi fino delo!
Priporoča se slovenski papi-rar in barvar za newburško okolico. Kdor hoče fino in zanesljivo delo naj pokliče VU 3-1561.	—(127)
JOHN A. GREENE
John A. Green, poslovni podpredsednik The Ohio Bell Tele-
Leoa prilika!
Naprodaj je konfekcijska in delikatesna trgovina. Se pro-phone Co. je bil izvoljen za i da po zmerni ceni. Dosti de-
predsednika “The Michigan Bell Telephone Co.” in nastopi to službo 1. julija. Kdo bo njegov naslednik pri Ohio Bell bodo direktorji določili koncem
la za 2 osebi; je na dobrem prostoru in tudi stanovanje zraven. Lepa prilika- za Slovenca ali Hrvata. Lastnik prodaja, ker gfe v pokoj. Infor-
tega meseca. Mr. Green je že 35 |macije dobite na 6603 St. Clair let v telefonski službi in sicer ;Ave_ a]i če pokličete EX 1-31 let od tega v Clevelandu. 11494> Fr. Mack ln j_ Kovačič.
Rojen je bil v Norfolk, Neb. Vse svoje življenje je v telefonski služi, katero je nastopil tako, ko je graduiral iz Chicago univerze leta 1914. Služil je 2 leti v prvi svetovni vojni v ameriški mornarici, odkjer se je vrnil leta 1919 zopet k Chicago telefon kompaniji, kasneje istega leta je prišel v Cleveland k Ohio Bell. Tu je stopnjema napredoval in bil leta 1945 za podpredsednika kompanije, bil je tudi direktor in član izvršnega odbora. Vedno je sodeloval v civičnih in dobrodelnih organizacijah.
Mr. Green z družino živi na 13720 Shaker Blvd. Ima dve hčeri in sicer Miss' Margaret Anne Green, doma in Mrs. Marshall Dyer v Hastings, Michigan, sin James L. Green je bil ubit v zrakoplovni mišji v zadnji svetovni vojni.
-------o------
Razkrinkanje delovanja slovenskega komunizma
(Nadaljevanje s X. strani.)
znam. Nekatera tehnična dela te . organizacije so bila izvršena v uradu Ameriškega Slovanskega Kongresa.
Mr. Tavenner:	Prosim, po-
vejte nam kaj o tem. Mar mislite reči, da je bil del dela, da se organizira Kongres ameriškega ženstva, izvršen v vašem uradu?
Mr. Cvetič: Da. Urad Ameriškega Slovanskega Kongresa v zapadni Pennsylvaniji je bil na razpolago Civil Right Con-gressu, Congress of American Women, komunistični partiji in drugim organizacijam, ki so ga hotele uporabljati za svoje tehnično delo. člani komMnistične partije so bili aktivni v Ame-risKe.ru iSlovix...skem Kongresu, so tudi vedno- uporabljali ta tirad. Tam smo namreč imeli mirpeografske in pisalne stroje.
Kakšne stike, če sploh, je imela komunistična partija z organizacijo Congress of American' Women v zapadni PennsyIvani-'
ji?
Mr. Cvetič: Jaz vem samo to,! da so se članice, ki so tu ime-j novane, sestajale v uradu Ame-j riškega Slovanskega Kongresa j z voditelji komunistične parti-j je, s katerimi so razpravljale o: načrtih organizacije.. Congress] of American Women. Toda na-\ vadno so se te seje vršile v ura-.
(124)
Mreže naprodaj
Naprodaj je več mrež za okna. So v izvrstnem stanju. Se prodajo poceni. Pokličite HE 1-4138 ali pa se zglasite na 1246 Norwood Rd.
______________—(124)
Stanovanje iščejo
Poštena družina, 3 odrasle osebe, išče 4 do 5 sob. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče VU 3-6227.
_______________________(124)
Zglasite se pri nas za poceni hiše in lote
3 loti na E. 113 St. južno od Union; prodamo jih poceni ali pa vam zgradimo tam hišo po vaši volji.
10 lotov v Garfield Heights blizu Granger Rd., vsi impruv-menti, 50x420, se prodajo ali pozidajo po vaši želji.
Imamo tudi novo hišo bungalow v Garfeild Heights, E. 90 St., blizu Garfield Blvd., nizka cena.
Hiša za 2 družini, v jako dobrem stanju, z lotom 100x430, jako nizka cena.
Za več informacij pokličite poznanega Mr. Jelarcica, tel. VU 3-0139 od 10 dop. do 11. zvečer.	(124)
Hiša za 4 družine
Naprodaj je hiša za 4 družine, vsaka družina po 4 sobe, kopalnico, klet. Naslov je: 1087 E. 68. St.	—(125)
Dve zidani hiši
Naprodaj sta 2 zidani hiši na enem letu, prodaja lastnik sam, lot meri 50X420, garaža za 4 avte, mnogo sadnega devja. Na 18700 Shawnee Ave. Za informacije pokličite IV 1-3877.
Wed. Fri. Mo. x)
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal St. Clair Agf. in E. KSlh
For your VACATION Welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
0 The Hotel has 30 rooms with connecting showers, Central dining room, with American Slovenian cooking, All sports, private beach, boating and fishing, Cater to overnight guests. 260 miles du komunistične partije, često] from Cleveland. Located on se je zgodilo, da sem čisto slu-čajno stopil v urad, kjer so razpravljale ženske s komunističnimi voditelji; ob takih prilikah sem prišel ter se sam udeležil tekočih razprav.
U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE Dominik Krašovec, Prop. P.O. Edwardsburg, Mich. Phone 9126 F5
\
Prevarani detektiv
(ROMAN)
Nič ve, nič manj, podpis in pečat in vse se pokori takemu povelju.
Toda od trenutka, ko ravnatelj zaporov dobi tako povelje in dokler jetnik ni zopet izročen jetničarjem, ravnatelj ni odgovoren za jetnika. Naj se zgodi kar hoče, njegove roke ostanejo čiste.
Pot jetnika iz zaporov do ju-stične palače se mora torej izvršiti z največjo previdnostjo.
Jetnika najprvo peljejo v starinski in nerodni voz, in ga skrbno zaprejo v enega izmed raznih oddelkov v vozu.
S tem vozom se jetnik pelje v palačo in dočim čaka preiskave, je skoro zazidan v eni izmed celic mračnih zaporov, katerim pravijo po domače — mišja past.
Ko jetnik vstopa in zapušča kočijo je vedno obdan s stražniki.
Tudi spotoma je vedno pod nadzorstvom skrbnih oči paznikov, katerih nekateri so spredaj, drugi pa v vozu.
Jezdeci na konjih tudi vselej spremljajo jetniški voz.
Tudi najbolj drzni lopovi ne mislijo niti na možnost, da bi mogli pobegniti iz te premikajoče se jetnišnice.
Tekom desetih let je skušalo pobegniti komaj kakih trideset jetnikov- tekom transporta. Izmed teh se jih je petindvajset smešno izjalovilo, štiri so pa v zadnjem trenutku prijeli. En sam jetnikov je prišel petdeset korakov daleč od voza, ko so ga že imeli zopet v rokah.
Kljub vsemu temu pa se je mladi detektiv silno bal, da bi njegov jetnik tekom takega transporta pobegnil. Obenem pa se je radoval v svoji notranjosti, kajti končno se mu je izpolnila želja in sledil bo lahko drznežu, ki se je dosedaj smejal vsem njegovim poskusom. Čutil je, da je njegov sovražnik vreden njegovega jekla. Oba sta imela enake prilike za uspeh.
Vernier jev načrt, da se dovoli Mayu, da pobegne je bil tako priprost, da je bil skoro otročji. To je Vernier sam tudi priznaval. Vernier je nameraval oddelka v vozu, kamor bi posadili Maya, samo nalahno pripreti in ga popolnoma pozabiti, ko dospe voz do “mišje pasti”.
Nemogoče je bilo misliti, da se jetnik ne bo poslužil tako ugodne prilike. Gotovo bo pobegnil.
Vse je bilo torej pripravljeno kakor je Vernier naročil, na pondeljek, ki je sledil velikonočnim praznikom.
Povelje, da pripeljejo jetnika, je bilo izročene jako razumnemu slugi, ki je dobil vsa točna navodila.
Jctniški voz z Mayem v notranjosti bi prišel pred juštično palačo okoli poldne.
In vendar ste že lahko ob deveti uri dopoldne videli viseti okoli prefekture enega onih starih postopačev, ki je bil pred-podoba Venere, dvigajoče se iz valov, tako resnično je zgledal kot bi bil rojen iz pene in odpadkov mesta.
Oblečefi je bil v črn volnen jopič, raztrgan spredaj in zadaj in v široke, slabo pristoječe hlače, katere je imel privezane s širokim jermenom. Njegovi škornji so morali biti dobri znanci mestnega blata, toda njegove rdeče svilena ovratnica, ki je bila še precej nova, je bila najbrž poslana v dar od njegove ljubice.
Možakar je bil videti jako
nezdrav, vdrte oči in tresočo se brado, ki je lastna njegovim tovarišem.
Ko bi Polit videl to prikazen, kako je balancirala po nogah, z gibajočimi rameni, ko bi ga videl, kako drži v ustih cigareto in se mu sline cedijo pri obeh ustnicah ven, tedaj bi Polit gotovo stopil k njemu, mu segel v roko kot prijatelju, ga pozdravil kot prijatelja in starega znanca.
Bilo je dne štirinajstega aprila; prijazen dan je bil; vrhovi kostanjev v Tuilerijah so že ozeleneli, in naš potepuh je bil videti precej zadovoljen in živahen ter vesel, ker ni imel nobe-
nega dela.
Leno še je sprehajal ob obrežju, opazoval mimoidoče potnike ali pa zrl na može, ki so vlačili pesek iz reke Seine.
Včasih je stopil tudi preko ulice in spregovoril nekaj besed z nekim starejšim gospodom, ki je bil zelo čedno oblečen. ki je nosil očala in zelo dolgo brado. Na rokah je imel svilene rokavice. Ta oseba je imela vse karakteristike spoštovanega in premožnega gospoda.
Od časa od časa je prišel mimo policist ali pa kak detektiv, ki je hitel s poročili na prefekturo; stari gospod ali pa potepuh sta večkrat hitela za enim ali za drugim in vprašala za informacijo.
Nagovorjena oseba je odgovorila in hitela naprej, nakar sta oba nenavadna tovariša stikala glave skupaj in se smejala.
“Dobro! Zopet eden, ki naju ni spoznal.”
Imela sta dober vzrok biti vesela in lahko sta bila ponosna.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska linijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sl 17 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628

Ob šesti “D-Day” obletnici. — Gornja slika nam predstavlja mesto Frankfurt v Nemčiji, ko ga je zavzemala peta divizia naše pehote, ki je imela težko pot preko razvalin. — Spodnja slika pa nam kaže isto mesto šest let pozneje, ko je ta trgovski del mesta očiščen razvalin. Iz razvalin so Nemci zopet naredili krasno in napredujoče mesto.
Izmed petnajstih tovarišev, katere sta nagovorila, ni spoznal niti eden svojih kolegov — detektiva Vernierja in Očeta Absinta.
“Ah! Nič se ne čudim, da naju niso spoznali,” reče Oče Absint, “saj zlodja še samega sebe ne morem spoznati. Nihče drugi kot vi, gospod Vernier, me ne bi mogel tako predrugačiti.”
Toda čas za premišljevanje je minul; prišel je čas akcije.
“Pozor!” reče svojemu tovarišu, “tam prihaja najin prijatelj. Hitro na svoje mesto. Pomnite moja navodila in držite oči odprte!”
V bližini, takoj ob obrežju, je bila cela skladanica lesa. Oče Absint se skrije za to sklada-nico, Vernier pa zgrabi za lopato v bližini in začne na vso moč premetavati pesek.
Prav je bilo, da sta se požu-rila, kajti jetniški voz je že zavil okoli vogala. Voz drdra mimo obeh in zavije z glasnim oroptom proti obokanemu dohodu “mišje pasti.”
May je bil v vozu.
Vernier je bil o tem prepričan, ko je videl ravnatelja, ki
je sedel spredaj.
Voz je obstal na dvorišču za več kot petnajst minut.
Ko se zopet pokaže na cesti, je voznik zapustil svoj sedež in vodil konja za uzdo. Kočijo postavi nasproti justične palače, vrže preko konj odejo, prižge pipo in se odstrani.
Za trenutek se je strah obeh opazovalcev spremenil v strašno agonijo; nihče se ni premaknil.
Toda končne se vrata voza odpro z nenavadno previdnostjo. Zapazila sta bled in prestrašen obraz. Bil je to obraz jetnika Maya.
Jetnik bistro in urno pogleda okoli sebe; nikogar ni na vidiku.
Hitro kot mačka skoči iz voza na cesto, neslišno zapre vrata voza in mirno odkoraka proti mostu.
Šestintrideseto poglavje.
Vernier je zopet začel dihati.
Vpraševal se je, če je mogoče prezrl kako malenkost ali kaj pozabil in bi tako vsi njegovi načrti splavali po vodi.
(Dalje prihodnjič)
■o-------
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
V blag spomin
Ignac Herbst
Umrl 7. junija 1924
26 let je že minilo, dragi naš ata, kar odšli ste vi v večnost, odkar vas krije zemljica.
Mirno počivaj tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duša pa večno plačilo uživaj pri ljubemu Bogu.
Žalujoči ostali:
Rose Herbst
Umrla 26. junija 1947
Tri leta že Te krije zemlja, truplo tam v grobu trohni, nam pa težko je pri srcu, po licu nam solza drči.
Naj vam večni Bog poplača vaše delo in skrbi, katere ste za nas imeli, večni mir vam podeli.
OTROCI
Cleveland, Ohio, 26. junija 1950.

-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
LJ#. ...

Napravite vašo 1935
ledenico tako moderno
kot je 1950 avtomatična

Moderniiirajie vašo ledenico z Doray
Zdaj ni več ivja v ledenici! Krasna kuhinjska ura z Telechron ogrodjem in defroster jem, ki vam služi kot mehaničen spomin. Treba jo je samo stakniti z elektriko. Vsako noč potem avtomatično razledeni ves led, ki se je nabral v ledenici prejšnji dan. Temperatura se dvigne samo za spoznanje, ledene: kocke, zamrznjeno meso in zelenjava se ne stopijo med tem, ko se odstrani zamrzne-nje. Doray odstrani neprilike zamrznenja . . . mehanizem se ne bo obdal z ledom . . . prihrani delo . . . čas . . . živila. Vsak Doray defroster je garantiran.
PRODAJALNA S POHIŠTVOM - POGREBNI ZAVOD
15301 Waterloo Road	RE 1-1235
. /
Odprto do 9 zvečer ob pondeljkih, četrtkih, sobotah MI DAJEMO EAGLE ZNAMKE

■m
m
*YJ-
1940
V blag spomin
DESETE OBLETNICE PRERANO UMRLE NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRE
ki se je morala v cvetju mladosti ločiti od nas dne 25. junija 1940
Draga Margie, hčerka naša, Zdaj po Tebi, draga Margie, kako Te iniel je Bog pač rad, jokamo solzice mi vsi, da Te je cvetko k sebi vzel,	zdaj ko Tebe ni med nami,
prej ko ovenel cvet je bel.	ko črna zemlja krije Te.
Spavaj sladko v tihem grobu v kraju večnega miru, ljuba hčerka, draga sestra, nam nikdar pozabna Margie.
Tvoji žalujoči:
JOSEPH in JULIJA KAMBER, starši;
IRENE, sestra;	FRANK in JOHN, brata.
I Cleveland, Ohio, 26. junija 1950.
■ y.y:	V t T ■ '”