UPORABA UPORABA KLASIČNEGA ALI RECIKLIRANEGA UPORABA KLASIČNEGA ALI RECIKLIRANEGA UPORABA PISARNIŠKEGA PAPIRJA UPORABA UPORABA Namen raziskave klasičnega in recikliranega pisarniškega papirja je bil kvanti tati vno ovrednotenje obstoječih razlik med preiskovanima papirjema. Poraba pisarniškega materiala se iz leta v leto povečuje. Za potrebe trga moramo najti alternati vni oz. izmenljivi vir. Eden izmed načinov reševanja težave je, da nadomesti mo ali le delno zmanjšamo porabo svežih sestavnih delov, predvsem lesovinskih vlaknin, tj. iglavcev in listavcev. Večji del časopisnega papirja je že desetletja iz recikliranih vlaknin. Navadili smo se na njegovo teksturo, oti p, barvo in strukturo. Pri pisarniškem papirju pa smo povsem nepripravljeni na sporazum, predvsem na področju mehanskih in opti čnih lastnosti (belino). V skladu s povedanim so bile zasnovane in izvedene meritve mehansko-fi zikalnih, opti čnih in mikroskopskih lastnosti na treh klasičnih in treh recikliranih pisarniških papirjih. Preiskovani papir se razlikuje po gramaturi in proizvajalcu. Mehansko-fi zikalne lastnosti so bile določene na podlagi šti rih metod; analizi utržne sile in raztezka, razpočne odpornosti in sili nadaljnjega trganja. Opti čne lastnosti so bile ovrednotene z belino, neprosojnostjo in zrcalnim sijajem. Površinske lastnosti pisarniškega papirja so bile izmerjene s hrapavostjo in poroznostjo po meto- di Bendtsen ter kapilarno vpojnostjo po Klemmu. Mikroskopski posnetki na opti čnem mikroskopu prikazujejo sestavo papirja, predvsem delež posameznih vlaken in njihovo dolžino. Rezultati meritev potrjujejo predpostavko, da lahko po mehansko-fi zikalnih in površinskih lastnosti h vzorce papirja med seboj primerjamo. Pri klasičnem in recikliranem pisarniškem papirju ni opaznih razlik, razen v primeru opti čnih lastnosti , pri čemer se reciklirani nekoliko opazneje razlikuje od klasičnega pisarniškega papirja. Sklenemo lahko, da je reciklirani pisarniški papir povsem zadovoljive in sprejemljive kakovosti , zato ne vidimo zadržkov za širšo in smotrnejšo uporabo tovrstnega papirja. Klemen MOŽINA Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teksti lstvo Vera RUTAR Inšti tut za celulozo in papir, Ljubljana Okoljevarstvena znanost je zaskrbljena zaradi globalnega vpliva človeških akti v- nosti na naravno ravnovesje. Posledica nenadzorovanega spuščanja toplogre- dnih plinov v ozračje je zvišanje tempe- rature za okrog 1 °C. Recikliranje je za- snovano na zbiranju in ponovni uporabi surovin (papir, plasti ka, steklo, aluminij, teksti l). Vse odpadne surovine niso obno- vljive, vendar z recikliranjem vzpostavi- mo sistem, v katerem odpadki postanejo vir za proizvodnjo česa novega [1]. Reci- kliranje papirja zajema odstranjevanje ti skarskega črnila (deinking), papirnega premaza, lepila, kovinskih sponk, plasti č- nih ovojev in vrvic. Deinking je postopek odstranjevanja neželenih primesi v recikliranem papirju in svetljenja (brightening) pridobljenih vlaken oziroma »pranje vlaken«. Kemiz- mi v postopku odstranjevanja nečistoč so kriti čni dejavniki, ki vplivajo na učinek odstranjevanja in končno svetlost oziro- ma belino vlaken. Pomemben parameter je vrednost pH, ki v alkalnem vpliva na nabrekanje vlaken in pospešuje odstra- njevanje lepil in črnil oziroma ti skarskih barv (TB). Visoka vrednost pH vpliva na hidrolizo veziv v TB, to pa na odlepljanje s površine celuloznih vlaken in na velikost dispergiranih delcev TB. Uporaba povr- šinsko akti vnih snovi (surfactant) izboljša učinek odstranjevanja nečistoč. Velikost odstranjenih nečistoč pa je odvisna od površinsko akti vih snovi in toplotnih ter mehanskih sil v razpuščevalniku. Površin- sko akti vne snovi imajo v procesu fl otaci- je velik vpliv na površinsko kemijo delcev, na tvorbo zračnih mehurčkov, in sicer nji- hovo velikost in stabilnost. Mehanizmi odstranjevanja TB s površine celuloznih vlaken vsebujejo: raztapljanje površinsko akti vih snovi v vodnem mediju, povečanje omočljivosti površine celuloznih vlaken s površinsko akti vnimi snovmi, nabrekanje celuloznih vlaken, ki vpliva na zmanjševa- nje adhezivnosti TB na površini vlaken in zmanjševanje medvlakenske povezave. Črnila in ti skarske barve se razlikujejo v sestavi in površinski kemiji in se različno vedejo med deinkingom, pri mehanskem mešanju, dodanih kemikalijah, pranju, fl oti ranju ipd. Velikost dispergiranih del- cev vpliva na učinkovitost prebiranja, či- ščenja, pranja in fl otacijo ter posledično na opti čne lastnosti papirja. Tako očiščena papirna suspenzija se vključi v proizvodnjo papirja le kot določen delež ali kot 100-odstotna papirna suspen- zija, iz katere je proizveden papir iz pov- sem reciklirane papirovine [2]. Postopek recikliranja nekoliko poškoduje vlakna, predvsem jih skrajša in poslabša njihovo morfologijo, zato je v večini primerih treba dodajati sveže vlaknine, če želimo, da papir ohrani strukturo [3]. Ponovna uporaba od- padnega papirja ni izključno zeleno narav- nana. Proizvodnja tone »novega« papirja zahteva okrog 1,4 tone odpadnega papirja oz. do 60 m 3 sveže vode, ki mora biti za po- trebe razsivitvenega postopka segreta in z dodatkom kemikalij. Iztok po uporabi vse- buje poleg kemikalij še ti skarsko pasto, kar je trden odpadek, ki ga je treba kakor koli odstraniti [4]. Poziti vna stran recikliranja je torej ohranjanje okolja. GRAFIČAR - 41 Analiza problema Recikliranje papirja ima v Evropi dol- goletno tradicijo. Predelava odpadnega papirja se je razvila v obsežno indu- strijo. Leta 2004 je bilo v Evropi zbra- nih 55 odstotkov oz. 46,2 milijona ton odpadnega papirja [5]. Polovica zbrane količine odpadnega papirja je v predpo- trošniškem segmentu, to so neprodane publikacije, revije, časniki, magazini [6]. Po raziskavah IIED se na papir še vedno shrani več kot 95 odstotkov informacij in raznih podatkov [5]. Najpogosteje povezujemo uporabo papirja z branjem, pisanjem in ti ska- njem, a so sodobne tehnologije sporoča- nja naravnane predvsem na embalažo, ki je največji posamezni segment pora- be papirja, tj. v višini 41 odstotkov [7]. Nenazadnje, letno v povprečju posame- znik porabi 115 milijard listov papirja, povprečni uporabnik spleta pa dnevno nati sne 28 strani [8]. Navedena dejstva so vodila k razmišljanju o možnosti h zamenjave klasičnega pisarniškega pa- pirja z recikliranim. Raziskava, predsta- vljena v nadaljevanju članka, zato nima zgolj znanstvenega pridiha s kvanti ta- ti vnim ovrednotenjem argumentov za širšo uporabo recikliranega pisarniške- ga papirja in proti njej, ampak ima tudi prakti čni pomen, predvsem spodbuditi zavest o smotrnejšem ravnanju, ob ne preveč občutnem odrekanju. Uporabljeni materiali in metode V raziskavo sta bila vključena dva ko- mercialna pisarniška papirja (klasični in reciklirani) treh gramatur (100, 150 oz. 160 in 200 g/m 2 ). Klasični pisarniški papir je označen od 1 do 3, reciklirani pa s 4 do 6. Preiskovani klasični pisarni- ški papir je proizvod podjetja Fabriano, blagovne znamke Multi paper, za reci- kliranega pa je bil izbran proizvajalec papirja Mondi Austria s komercialnim imenom papirja Nauti lus. Izbrani papir je splošni predstavnik svoje skupine, s pomočjo katerega je določena razlika v kakovosti in končni uporabi, predvsem pa podajo odgovor na vprašanje, ali lahko reciklirani pisarniški papir nado- mesti klasičnega. Osnovne lastnosti Za boljše razumevanje in lažje primerja- nje v nadaljevanju predstavljenih lastno- sti je nujno najprej predstaviti osnovne lastnosti , kot so gramatura (SIST ISO 536) (slika 1), gostota (SIST ISO 534) (slika 2), vsebnost vlage (SIST ISO 287) (slika 3) in vsebnost polnila (SIST ISO 2144) (slika 4). Kot je razvidno iz slike 2, ima reciklirani pisarniški papir v povprečju za 6,7 od- stotka večjo gostoto kot klasični. V pri- meru vsebnosti vlage pa ima reciklirani za 37,5 odstotka nižjo vrednost kot kla- sični (slika 3). Vlaga se veže na celulozna vlakna. Večja vsebnost vlage posredno vpliva na večjo vsebnost vlaken, kar je s stališča mehansko-fi zikalnih lastnosti bolj ugodno, manj pa za opti čne lastnosti . Ker ima klasični papir v primerjavi z reciklira- nim boljše opti čne lastnosti , so zadnje- mu poskušali vrednosti beline izboljšati z dodatkom polnil (slika 4). Mehansko-fi zikalne lastnosti Z mehansko-fi zikalnimi lastnostmi je opredeljena odpornost papirja proti zunanjim vplivom. Te so sila nadaljnje- ga trganja (Elmendorf – SIST ISO 1974) (slika 5), razpočna odpornost (Mullen – SIST ISO 2758) (slika 6), utržna sila (slika 7), raztezek (slika 8) in dolžina (SIST ISO 1924/2) (slika 9). Navedeni parametri vplivajo na končno uporabo. Podajo do- volj reprezentati vnih argumentov v prid uporabe recikliranega pisarniškega pa- pirja, predvsem za vsakodnevno domačo in poslovno uporab, pri čemer se od do- kumentov ne zahteva hranjenje dlje kot deset let, kar je zagotovo več kot 90 od- stotkov vseh uporabljenih listov papirja. Meritve sile nadaljnjega trganja so bile izvedene na Elmendorfu. Rezultati me- ritev so grafi čno predstavljeni na sliki 5, kjer se iz diagrama vidi, da ni večjih razlik med preiskovanima vrstama papirja. Rezultate razpočne odpornosti , izve- dene po metodi Schopper, slika 6, lahko primerjamo z rezultati vsebnosti vlage (slika 3). Razpočna odpornost klasičnega v primerjavi z recikliranim pisarniškim papirjem je za 27,9 odstotka večja. Glav- ni vzrok za takšno razliko je v vsebnosti polnil oz. v razmerju vlakno/polnilo, kot je opisano v poglavju vsebnosti vlage. Vzorec Vzorec ρ [kg/m 3 ] G [g/m 2 ] Slika 1: Gramatura. Slika 2: Gostota. Vzorec a [N] Slika 5: Sila nadaljnjega trganja - Elmendorf. MD CD Vzorec F [N] Slika 7: Utržna sila. MD CD Vzorec L [km] Slika 9: Utržna dolžina. MD CD Vzorec a [N] Slika 11: Opaciteta (SIST ISO 2471). A B Analiza problema Recikliranje papirja ima v Evropi dol- goletno tradicijo. Predelava odpadnega papirja se je razvila v obsežno indu- strijo. Leta 2004 je bilo v Evropi zbra- nih 55 odstotkov oz. 46,2 milijona ton odpadnega papirja [5]. Polovica zbrane količine odpadnega papirja je v predpo- trošniškem segmentu, to so neprodane publikacije, revije, časniki, magazini [6]. Po raziskavah IIED se na papir še vedno shrani več kot 95 odstotkov informacij in raznih podatkov [5]. Najpogosteje povezujemo uporabo papirja z branjem, pisanjem in ti ska- njem, a so sodobne tehnologije sporoča- nja naravnane predvsem na embalažo, ki je največji posamezni segment pora- be papirja, tj. v višini 41 odstotkov [7]. Nenazadnje, letno v povprečju posame- znik porabi 115 milijard listov papirja, povprečni uporabnik spleta pa dnevno nati sne 28 strani [8]. Navedena dejstva so vodila k razmišljanju o možnosti h zamenjave klasičnega pisarniškega pa- pirja z recikliranim. Raziskava, predsta- vljena v nadaljevanju članka, zato nima zgolj znanstvenega pridiha s kvanti ta- ti vnim ovrednotenjem argumentov za širšo uporabo recikliranega pisarniške- ga papirja in proti njej, ampak ima tudi prakti čni pomen, predvsem spodbuditi zavest o smotrnejšem ravnanju, ob ne preveč občutnem odrekanju. Uporabljeni materiali in metode V raziskavo sta bila vključena dva ko- mercialna pisarniška papirja (klasični in reciklirani) treh gramatur (100, 150 oz. 160 in 200 g/m 2 ). Klasični pisarniški papir je označen od 1 do 3, reciklirani pa s 4 do 6. Preiskovani klasični pisarni- ški papir je proizvod podjetja Fabriano, blagovne znamke Multi paper, za reci- kliranega pa je bil izbran proizvajalec papirja Mondi Austria s komercialnim imenom papirja Nauti lus. Izbrani papir je splošni predstavnik svoje skupine, s pomočjo katerega je določena razlika v kakovosti in končni uporabi, predvsem Osnovne lastnosti Za boljše razumevanje in lažje primerja- nje v nadaljevanju predstavljenih lastno- sti je nujno najprej predstaviti osnovne sti je nujno najprej predstaviti osnovne lastnosti , kot so gramatura (SIST ISO 536) lastnosti , kot so gramatura (SIST ISO 536) (slika 1), gostota (SIST ISO 534) (slika 2), (slika 1), gostota (SIST ISO 534) (slika 2), vsebnost vlage (SIST ISO 287) (slika 3) in vsebnost vlage (SIST ISO 287) (slika 3) in vsebnost polnila (SIST ISO 2144) (slika 4). vsebnost polnila (SIST ISO 2144) (slika 4). Kot je razvidno iz slike 2, ima reciklirani Kot je razvidno iz slike 2, ima reciklirani pisarniški papir v povprečju za 6,7 od- stotka večjo gostoto kot klasični. V pri- meru vsebnosti vlage pa ima reciklirani meru vsebnosti vlage pa ima reciklirani za 37,5 odstotka nižjo vrednost kot kla- sični (slika 3). Vlaga se veže na celulozna sični (slika 3). Vlaga se veže na celulozna vlakna. Večja vsebnost vlage posredno vlakna. Večja vsebnost vlage posredno vpliva na večjo vsebnost vlaken, kar je s vpliva na večjo vsebnost vlaken, kar je s stališča mehansko-fi zikalnih lastnosti bolj stališča mehansko-fi zikalnih lastnosti bolj ugodno, manj pa za opti čne lastnosti . Ker ugodno, manj pa za opti čne lastnosti . Ker ima klasični papir v primerjavi z reciklira- ima klasični papir v primerjavi z reciklira- nim boljše opti čne lastnosti , so zadnje- nim boljše opti čne lastnosti , so zadnje- mu poskušali vrednosti beline izboljšati z mu poskušali vrednosti beline izboljšati z dodatkom polnil (slika 4). Mehansko-fi zikalne lastnosti Z mehansko-fi zikalnimi lastnostmi je Z mehansko-fi zikalnimi lastnostmi je opredeljena odpornost papirja proti zunanjim vplivom. Te so sila nadaljnje- zunanjim vplivom. Te so sila nadaljnje- ga trganja (Elmendorf – SIST ISO 1974) ga trganja (Elmendorf – SIST ISO 1974) (slika 5), razpočna odpornost (Mullen – (slika 5), razpočna odpornost (Mullen – SIST ISO 2758) (slika 6), utržna sila (slika SIST ISO 2758) (slika 6), utržna sila (slika 7), raztezek (slika 8) in dolžina (SIST ISO 7), raztezek (slika 8) in dolžina (SIST ISO 1924/2) (slika 9). Navedeni parametri 1924/2) (slika 9). Navedeni parametri vplivajo na končno uporabo. Podajo do- vplivajo na končno uporabo. Podajo do- volj reprezentati vnih argumentov v prid volj reprezentati vnih argumentov v prid uporabe recikliranega pisarniškega pa- uporabe recikliranega pisarniškega pa- pirja, predvsem za vsakodnevno domačo pirja, predvsem za vsakodnevno domačo in poslovno uporab, pri čemer se od do- in poslovno uporab, pri čemer se od do- kumentov ne zahteva hranjenje dlje kot kumentov ne zahteva hranjenje dlje kot deset let, kar je zagotovo več kot 90 od- deset let, kar je zagotovo več kot 90 od- stotkov vseh uporabljenih listov papirja. Meritve sile nadaljnjega trganja so bile Meritve sile nadaljnjega trganja so bile izvedene na Elmendorfu. Rezultati me- izvedene na Elmendorfu. Rezultati me- ritev so grafi čno predstavljeni na sliki 5, ritev so grafi čno predstavljeni na sliki 5, kjer se iz diagrama vidi, da ni večjih razlik kjer se iz diagrama vidi, da ni večjih razlik med preiskovanima vrstama papirja. Rezultate razpočne odpornosti , izve- dene po metodi Schopper, slika 6, lahko primerjamo z rezultati vsebnosti vlage (slika 3). Razpočna odpornost klasičnega Vzorec Vzorec ρ [kg/m 3 ] 3 ] 3 G [g/m 2 ] 2 ] 2 Slika 1: Gramatura. Slika 2: Gostota. Vzorec a [N] Slika 5: Sila nadaljnjega trganja - Elmendorf. MD CD Vzorec F [N] Slika 7: Utržna sila. MD CD Vzorec L [km] Slika 9: Utržna dolžina. MD CD Slika 11: Opaciteta (SIST ISO 2471). 42 - GRAFIČAR ˝EKOLOGIJA Meritve utržne sile (slika 7) in raztezka (slika 8) so bile izvedene na dinamome- tru Instron 6022. Rezultati so v tesni ko- relaciji z razpočno odpornostjo. Utržna sila za vzorec od 1 do 3 je v MD (machine directi on) 20,3 odstotka in v CD (cross di- recti on) 38,8 odstotka višja v primerjavi z recikliranimi vzorci od 4 do 6. Podobne razlike med vzorci od 1 do 3 in od 4 do 6 so prav tako vidne iz rezultatov meritev na sliki 9, tj. utržne dolžine. Mehansko-fi zikalne lastnosti reciklira- nega papirja so res nekoliko slabše, kar je posledica uporabe večje količine polnil. Ta negati vno vplivajo na mehansko-fi zi- kalne lastnosti , saj zmanjšajo število ve- znih členov (mehanskih s prepletanjem in kemijskih s povezovanjem prek vodi- kovih vezi) med vlakni in poziti vno vpli- vajo na opti čne lastnosti , kot je prikazano v nadaljevanju članka. Opti čne lastnosti Primerjava izmerjenih vrednosti ISO beline (SIST ISO 2470) (slika 10) obeh preiskovanih vzorcev pisarniškega pa- pirja kaže na sicer opazno razliko, ki pa jo je treba upoštevati z rezervo, saj oba papirja presegata 85 odstotkov vrednosti ISO beline, kar pa je za običajno uporabo (dopisi, zapisniki, sklepi, obvesti la) pov- sem dovolj. Vzorci od 1 do 3 imajo sicer za deset odstotkov višjo vrednost ISO be- line kot vzorci od 4 do 6. Neprosojnost (slika 11) na drugi strani ne kaže večjih razlik med vzorci in med stranema papir- ja (A in B). Iz diagrama na sliki 12 in posnetkov površin papirja na opti čnem mikrosko- pu (slike 26–31) se vidijo višje vrednosti zrcalnega sijaja za reciklirani pisarniški papir. Višja vsebnost polnil v reciklira- nem papirju je vodilni razlog za tovrstne izmerjene vrednosti . Površinske lastnosti Meritve hrapavosti po metodi Bendt- sen (SIST ISO 5636-3) (slika 13) potrjujejo že omenjeno dejstvo o možnosti h za- menjave klasičnega pisarniškega papir- ja z recikliranim, saj med preiskovanim papirjem ni večjih razlik, razen v prime- ru vzorca 6, ki od drugih odstopa za 56 odstotkov. Hrapavost znatno vpliva na kakovost odti sa, prepustnost pa na mo- žnost obojestranskega ti ska. Iz slike 14 je razvidno, da reciklirani papir ni zaznavno prepusten oz. je celo 32-krat manj pre- pusten kot klasični pisarniški. Struktura recikliranega papirja je kompaktnejša, bolj zaprta in nekoliko bolj toga. So pa odti si na tovrstnem papirju z višjo opti č- no gostoto in z nižjo globino penetracije ti skarske barve. Ker je reciklirani papir nekoliko manj bel (slika 10), je končni videz ali zaznava informacije, nati snjene nanj, enakovreden. Strukturne lastnosti Metoda preučevanja strukturnih la- stnosti preiskovanega papirja, kapilarna vpojnost po metodi Klemm, je bila izbra- na na podlagi prakti čne uporabe papirja. Predvsem gre pri pisarniškem papirju za pretežno suhe tehnike ti ska (laserski ti - skalniki in fotokopirni stroji) in deloma tudi za mokro tehniko ti ska, tj. kapljični ti sk. Predvsem zadnja se uporablja pri ti skanju barvnih dokumentov, medtem ko se prvi dve še vedno pretežno le za ČB-dokumente, saj so stroški tonerjev za barvne laserske ti skalnike in fotokopirne stroje še vedno velik fi nančni zalogaj. Rezultati meritev kapilarne vpojnosti po Klemmu (ISO 8787), predstavljeni na sliki 15, nazorno kažejo recipročnost merje- nih vrednosti s prepustnostjo (slika 14). Večja je prepustnost, nižja je kapilarna vpojnost. Večja ko je prepustnost, bolj so Vzorec Vzorec VP [%] V [%] Slika 3: Vsebnost vlage. Slika 4: Vsebnost polnil. Vzorec s [kPa] Slika 6: Razpočna odpornost. MD CD Vzorec ε [%] Slika 8: Raztezek. MD CD Vzorec a [N] Slika 10: ISO belina papirja. Vzorec a [N] Slika 12: Zrcalni sijaj. A B A/MD A/CD B/MD B/CD Meritve utržne sile (slika 7) in raztezka (slika 8) so bile izvedene na dinamome- tru Instron 6022. Rezultati so v tesni ko- relaciji z razpočno odpornostjo. Utržna sila za vzorec od 1 do 3 je v MD (machine directi on) 20,3 odstotka in v CD (cross di- recti on) 38,8 odstotka višja v primerjavi z recikliranimi vzorci od 4 do 6. Podobne razlike med vzorci od 1 do 3 in od 4 do 6 so prav tako vidne iz rezultatov meritev na sliki 9, tj. utržne dolžine. Mehansko-fi zikalne lastnosti reciklira- nega papirja so res nekoliko slabše, kar je posledica uporabe večje količine polnil. Ta negati vno vplivajo na mehansko-fi zi- kalne lastnosti , saj zmanjšajo število ve- znih členov (mehanskih s prepletanjem in kemijskih s povezovanjem prek vodi- kovih vezi) med vlakni in poziti vno vpli- vajo na opti čne lastnosti , kot je prikazano v nadaljevanju članka. Opti čne lastnosti Primerjava izmerjenih vrednosti ISO beline (SIST ISO 2470) (slika 10) obeh preiskovanih vzorcev pisarniškega pa- pirja kaže na sicer opazno razliko, ki pa jo je treba upoštevati z rezervo, saj oba papirja presegata 85 odstotkov vrednosti ISO beline, kar pa je za običajno uporabo (dopisi, zapisniki, sklepi, obvesti la) pov- sem dovolj. Vzorci od 1 do 3 imajo sicer za deset odstotkov višjo vrednost ISO be- line kot vzorci od 4 do 6. Neprosojnost (slika 11) na drugi strani ne kaže večjih razlik med vzorci in med stranema papir- ja (A in B). ja (A in B). Iz diagrama na sliki 12 in posnetkov površin papirja na opti čnem mikrosko- pu (slike 26–31) se vidijo višje vrednosti zrcalnega sijaja za reciklirani pisarniški papir. Višja vsebnost polnil v reciklira- nem papirju je vodilni razlog za tovrstne izmerjene vrednosti . Površinske lastnosti Meritve hrapavosti po metodi Bendt- sen (SIST ISO 5636-3) (slika 13) potrjujejo že omenjeno dejstvo o možnosti h za- Vzorec Vzorec VP [%] V [%] Slika 3: Vsebnost vlage. Slika 4: Vsebnost polnil. Vzorec s [kPa] Slika 6: Razpočna odpornost. MD CD Vzorec ε [%] Slika 8: Raztezek. MD CD Vzorec a [N] Slika 10: ISO belina papirja. Slika 12: Zrcalni sijaj. Slika 12: Zrcalni sijaj. A B A/MD A/CD Vzorec Hrapavost [ml/min] Slika 13: Hrapavost – Bendtsen. A B Vzorec Propustnost [ml/min] Slika 14: Prepustnost – Bendtsen. A B GRAFIČAR - 43 ˝EKOLOGIJA vlakna med seboj oddaljena, manj je ve- znih členov med vlakni, nižja je kapilarna vpojnost po metodi Klemm. Mikroskopske lastnosti Vlakna na slikah od 16 do 25 so bila po- sneta na opti čnem mikroskopu Olympus CX21 pri 100- oz. 400-kratni povečavi, medtem ko so bile slike od 26 do 31 posne- te na opti čnem mikroskopu Leica E24D pri 35-kratni povečavi. Na slikah od 16 do 18 so vlakna klasičnega pisarniškega papirja in na slikah od 19 do 25 vlakna, ki so v najve- čjem deležu v preučevanem recikliranem papirju. V obeh papirjih so vlakna iglavcev (smreke in bora) in listavcev (evkaliptus, topol, bukev in breze). V recikliranem pa- pirju je razumljivo večji nabor celuloznih vlaken (mehanska meljavina), saj izvor ni tako pomemben, kot je struktura končnega proizvoda. Je pa tudi veliko laže nadzoro- vati sveže vhodne surovine, pri čemer pro- izvajalec sam odredi, kakšna in v kolikšnem deležu bodo celulozna vlakna v papirju. Re- ciklirani papir vsebuje vlakna, ki so opazno bolj poškodovana in krajša, kar je posledica nekajkratnega prehoda skozi tehnološki postopek priprave papirne suspenzije. Za zadnje je vzrok v slabših mehansko-fi zi- kalnih lastnosti h, saj krajša ko so vlakna, manjša je verjetnost mehanskega vozliče- nja vlaken in količina medmolekulskih vezi (vodikove in van der Waalsove). Vzorec h [mm] Slika 15: Kapilarna vpojnost – Klemm. MD CD Slike od 26 do 31 kažejo na enakost po- vršine preiskovanega papirja in posledično na možnost menjave klasičnega pisarni- škega papirja z recikliranim. Podobno je razvidno tudi iz meritev hrapavosti po me- todi Bendtsen na sliki 13. SKLEP Recikliranje papirja in njegova ponovna uporaba znižujeta potrebo po pridobi- vanju celuloznih vlaken izključno iz lesa. Celulozna in papirna industrija sta med velikimi porabniki naravnih, obnovlji- vih surovin, tj. lesa in energije (fosilna goriva, elektrika), še zlasti pa vodnih vi- rov. Zanju je značilno, da v proizvodnem procesu nastane skoraj enaka količina odpadnih voda, kot je bilo v proces do- vedene sveže vode, hkrati pa velja, da si vodo le »izposoja« in jo običajno vrača v naravo bolj očiščeno, kot pa jo sprejema. Zbiranje odpadnega papirja ima poziti - ven ekonomski kazalnik, saj se znižajo stroški odvoza odpadkov. Bel pisarniški papir ohrani večino svojih lastnosti tudi pri ponovni uporabi, kar je razvidno tudi iz predstavljene raziskave. Reciklirani pi- sarniški papir zadovolji uporabne zahte- ve. Vzpostavitev sistema recikliranja in uporabe recikliranih materialov zahteva predanost in čas, da se zaposleni izobra- zijo in privadijo na nov režim porabe in uporabe pisarniškega materiala. Na kon- cu lahko rečemo: zmanjšajte, ponovno uporabite in reciklirajte. Literatura: MOŽINA, K. Recikliranje papirja. Grafi čar, 1. št. 2, str. 24, 34 in št. 3, 2007, str. 24–28. Tyler, G. Living in the Environment, Pacifi c 2. Grove, CA: Brooks & Cole publishing com- pany, 2000. NOVAK, G. Papir, karton, lepenka. Naravo- 3. slovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks- ti lstvo, 1998, str. 41. MOŽINA, K. Problemati ka odpadnih voda 4. v celulozni in papirni industriji. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teksti lstvo, 2004, str. 22–29. Internati onal Insti tute for Environment and 5. Development (IIED), Discussion Paper, Lon- don, 2002 and 2004. MOŽINA, K. Papir v dobi digitalnih medijev. 6. Grafi čar, št. 5, 2006, str. 21–28. North American Factbook PPI, 2003. 7. Hewlett Packard, Offi ce paper recycling stu- 8. dy, Bristol, UK, 2005. Sl. 22: Bor. Sl. 25: Mehanska meljavina. Sl. 23: Breza. Sl. 24: Bukev. Sl. 20: Topol. Sl. 21: Evkaliptus. Sl. 19: Smreka, topol. Sl. 17: Topol. Sl. 16: Evkaliptus. Sl. 18: Bukev. Klasični pisarniški p.; OM Olympus CX21. Reciklirani pisarniški p.; OM Olympus CX21. Klasični pisarniški papir Reciklirani pisarniški papir Sl. 26: V1, 100 g/m 2 . Sl. 29: V4, 100 g/m 2 . Sl. 27: V2, 160 g/m 2 . Sl. 28: V3, 200 g/m 2 . Sl. 30: V5, 150 g/m 2 . Sl. 31: V6, 200 g/m 2 . Posnetki aparata OM Leica E24D. ˝EKOLOGIJA 44 - GRAFIČAR