COLOttEVE
inFOSlilACUE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XVI.	MAJ 1987 2 6 v) V h 0 Številka 5 (174)
REFERENDUM...
Nekako nelagodno zveni ta beseda zadnje čase. Ob njej takoj pomislimo: »kaj bo že spet, koliko bo treba spet dati...?« Ob tem nam tudi praksa zadnjih mesecev »govori«, da kar po vrsti večinoma »padajo«, navadno niti ne toliko zaradi vsebine, kot iz nekega splošnega revolta, da je mogoče vsaj na itak način kljubovati. Res pa je 'tudi, da ljudi dražimo z razne vrste referendumi vse od krajevne skupnosti do občinskih, da o tistih znotraj tovarniških ograj sploh ne govorimo, pa čeprav bi o mnogočem lahko odločili mnogo bolj enostavno, pa zato z nič manj demokracije.
S temi uvodnimi razmišljanji seveda ne bi hotel izničiti pomena o-sebnega izjavljanja, še posebej zato, ker je v določenih primerih potreben, nujen in tudi edini zakonit način, da pridemo do določene odločitve in vsekakor je to tudi odločanje o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov. Želel pa sem opozoriti, da je stvar le treba pretehtati z vseh strani in se šele potem odločati ZA ali PROTI (vsebini seveda).
Uganili ste že, da je govora o našem referendumu, ki je razpisan za petek, 29. maja in na katerem se bo-
mo odločali o dveh pravilnikih in sicer o:
Pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka in
Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in Skupno porabo.
Oba torej obravnavata isto temo, zato ju bomo sprejemali tudi skupno, čeprav smo osebno bolj ‘angažirani za drugega to je recimo na kratko — pravilnik o OD.
Kot je upam zdaj znano prav že vsem, ta pravilnik nastaja že nekaj časa. V mesecu aprilu so potekale javne razprave, ki so bile kar precej -burne, pripombe pa so se nanašale predvsem na:
—	vplive okolja,
—	dodatek za stalnost,
—	jubilejne nagrade.
Poleg zborov delavcev so osnutek pravilnikov obravnavale tudi DPO, strokovne službe in strokovni kolegij, ki so dali še nekaj drugih pripomb.
Po temeljiti presoji vseh pripomb lahko danes ugotovimo, da so praktično vse bistvene pripombe osvojene.
Glede »vplivov Okolja« je ‘bila i-menovana posebna komisija iz predstavnikov proizvodnje, razvoja, službe varstva pri delu iin sindikata, ki je drugače opredelila vrednost posameznih kriterijev tako, da se v 11. členu spremenijo naslednji vplivi:
	Brej točk	Sedaj točk
prah	3	4
plini in	pare	2	6
ropot	4	2
sunki	3	2
svetloba	2	1
delovna	obleka	2	3
Tudi pripomba glede deleža osebnega dohodka iz naslova delovne dobe v kolektivu (takoirnenovani dodatek za stalnos) je upoštevan. V 81. členu smo zapisaM1 lestvico, ki je veljala do sedaj s tem, da smo jo korigirali samo toliko, da dobijo dodatek za stalnost tudi tisti, ki so zaposleni v »Colorju« nad 1 leto do 5 let (1 %).
(Nadaljevanje na 2. strani)
Skupni računalniški center SOZD Kemija-pomembna pridobitev razvoja informatike DO Color
Spoznanje, da moramo razvoju informatike nameniti vso potrebno po-zoimotst in pohirteti z odločitvami, ki nam zagotavljajo pogoje za uspešen nadaljnji razvoj, že dajejo prve, vendar nadvse spodbudne rezultate. 2e v samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD sprejeti cilji, podrobneje opredeljeni v razvojnih in ostalih planskih dokumentih SOZD Kemija se uresničujejo v smeri in na način, M nas lahko navdaja z optimizmom in še smelejšimi nadaljnjimi koraki. To pomeni, da se v naših odločitvah vse bolj utrjuje prepričanje, da si lahko in moramo zagotoviti hitrejši razvoj le z usklajenimi in skupino načrtovanimi ter izpeljanimi odločitvami.
V letošnjem letu je bil tako organiziran sektor za informatiko v DSSS SOZD Kemija, kubljena in instalirana je bila sodobna računalniška oprema, pridobljeni ustrezni prostori in sposobni kadri ter pričetki računalniških obdelav. Skupni napori petih udeleženk:	Ili-
rije-Vedrog, Golarja, Arba, Interne
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tretja pripomba, ki se je nanašala na delovne jubileje je bila tudi sprejeta, saj sedaj 162. člen opredeljuje »višino nagrade za delovni jubilej na delovno dobo v delovni organizaciji« in ne tako kot je bilo zapisano v oisn-utku na skupno delovno dobo.
Poleg omenjenih pripomb smo vnesli v pravilnik tudi dodatek za izmensko delo (urejeno kot doslej) v 90. člen, dopolnili smo 78. člen z možnostjo nagrajevanja izjemnih delovnih rezultatov, v določbah pravilnika smo uredili tudi nagrajevanje mentorjev pripravnikom in inštruktorjem proizvodnega dela, ki doslej ni bilo nikjer urejeno in to je tudi vse. Praktično smo torej vse pripombe upoštevali. Tudi delavski svet, ki je popravljen predlog sprejemal ni imel več pripomb zato menimo, da je tak kot je sprejemljiv za odločanje na referendumu.
Še enkrat pa moramo poudariti, da so v obeh pravilnikih le menila, kako bomo določala osebne dohodke in zato seveda ni še nikakršnih številk, ki pa bi jih, kot je razumljivo, vsi že radi videli. Te bodo prišle v naslednji fazi, če se bomo seveda pozitivno odločili. Če bo tudi -informacija o tem, kako smo pripombe reševali prišla do vsakega posameznika v kolektivu in to na Dravi način mislim, da ne more bita razlogov, da se za pravilnik ne bi odločili, še posebej, ker nek pravilnik vsekakor moramo imeti tudi glede na to, da smo se reorganizirala in ga trenutno praktično nimamo.
I.	K.
COLOR 2
banke in DSSS SOZD Kemija so v prvih majskih dneh, ko je bil skupni računalniški center tudi uradno otvorjen, dobili vso potrditev.
Ob tem se zdi razumljivo, da se z vidika naše DO ozremo na naš dosedanji razvoj in stanje informatike in potrebnej e utemeljimo naša bodoča pričakovanja. Rezultati pred leti pričetega vlaganja v kadre in opremo za izgradnjo in vzpostavljanje sodobnega informacijskega sistema se kažejo v že uvedenih obdelavah materialnega poslovanja, ki tečejo na računalniku Save Kranj. Ob tem lahko ugotovimo, da razvoj ni v celoti sledil potrebam in pričakovanjem ter da smo bili v razvoju omejeni tudi glede možnosti koriščenja računalniških zmogljivosti.
Spoznanje, da je smiseln trajen in celovit -razvoj informacijskega sistema DO Color v tesnem sodelovanju v okviru SOZD Kemija, so tako že ob koncu preteklega leta vodila do odločitev o pričetku uvajanja interaktivnega finančnega knjigovodstva ter postopnem prehodu vseh o-stalhh obdelav na skupni računalniški center SOZD. V sklopu obdelav interaktivnega finančnega knjigovodstva smo do sedaj že uvedli glavno knjigo, dela pri uvajanju sal-dakon-tov in ostalih obdelav programskega paketa so v polnem zamahu. Ob skrajno zavzetem delu sodelavk finančno-iraounovad-Skega sektorja, ter tesni koordinaciji s sektorjem za organizacijo in informatiko, ter s sodelavci skupnega računskega centra SOZD Kemija bomo tako že v drugi polovici letošnjega leta uvedli s sodobno informacijsko tehnologijo podprto finančno poslovanje. Vzporedno z uvajanjem navedenih obdelav potekajo aktivnosti za čim prejšnjo vzpostavitev neposredne terminalske povezave Celarja s skupnim računalniškim centrom, s čimer bo omogočeno ne samo normalno delo v finančno-računovodskem sektorju, temveč tudi odprta možnost uporabe Skupnih računalniških zmogljivosti za -razvoj novih obdelav ter prenosa obstoječih. Poleg uvajanja interaktivnega finančnega knjigovodstva je .pričeto tesno sodelovanje s skupnim računalniškim centrom tudi na ostalih dogovorjenih "odroč-jih in nalogah od skupne nabave in koriščenja sodobnih programskih o-rodi-j do skupne nabave in organiziranja vzdrževanja mikroračunal-n-iške opreme in podobno. Med najpomembnejšim v letošnjem letu realiziranimi nalogami je vsekakor uspešna sklenitev dogovorov o nakupu najsodobnejše razvojne programske opreme ADR, ki bo instalirana v mesecu maju. V naslednjih mesecih pa se bodo delavci v sektorju za organizacijo in informatiko skupaj s sodelavci skupnega računalniškega centra Ilirije-Vedrog intenzivno usposabljali in pridobi-
vali potrebna znanja za uporabo teh programskih orodij in s tem za sodoben in učinkovit razvoj novih obdelav. Med prvimi skupnimi projekti, ki j-i-h bomo realizirali kot -Skupni projekt z uporabo ADR programske opreme, bo projekt kadravsko-informaoijskega sistema.
Lahko bi še naštevali vrsto že izvajanih ali pričetih skupnih nalog, tako na področju razvoja poslovne informatike, Ikot tudi na o-stalih področjih dejavnosti skupnega računskega centra.
Zaključimo naj z ugotovitvijo, da pomeni pričetek rednega delovanja skupnega računskega centra začetni, toda velik korak v zagotavljanju hitrejšega razvoja informatike in poslovne uspešnosti naše DO.
Vodja sektorja za organizacijo in informatiko: Ciril Burgar
Seminar TAM
V sodelovanju z Mariborsko tovarno avtomobilov oziroma TOZD Površinska obdelava je COLOR pripravil strokovno posvetovanje o površinski zaščiti vozil. Posvetovanje je bilo v prostorih Avtoitrgovine v Mariboru 19. t. m. in je bilo namenjeno kooperantom -ter vsem, ki se ukvarjajo v DO TAM s problematiko tega zahtevnega področja
Vsebina tega enodnevnega seminarja je obsegala nekaj o-snovnih podatkov o naši tovarni in dolgoletnem sodelovanju s tovarno TAM, opisano je bilo področje nriprave površin in antikorozijske zaščite, pred-stavljnei so bili premazni sistemi, M jih uporabljamo pri površinski zaščiti vozil.
Posebna pozornost je bila posvečena TAM-ovim zahtevam za barvanje kamionov in ostalih vozil ter posebni zaščiti za potrebe namenske proizvodnje. Osvetljeni so bili tudi razvoj v avtomobilski industriji in klasični ter modemi načini tehnologije barvanja.
Tak način sodelovanja proizvajalca s -kupci, ki temelji na prosvetljevanju in tehničnem predstavljanju programa za določen del trga, je še kako potreben im uspešen.
Vsekakor bi morali v Oolor-ju tako razmišljati in poslovno tehnično ukrepati tudi na drugih -področjih (kovinska in lesna industrija, antifcorozijska zaščita, gradbeništvo).	ef
Letošnji jubilanti
Kako hitro čas beži. Komaj si dodobra oddahnemo od vseh novoletnih zabav, že je tukaj težko pričakovana pomlad. S pomladjo pa pridejo tudi nova praznovanja. Čas pred prvomajskimi prazniki, je čas podelitve priznanj našim delavcem, ki zvesto vztrajajo v dobrem in slabem.
Kot že rečeno je bilo tradicionalno srečanje jubilantov s podelitvijo nagrad 24. aprila 1987. Na svečani seji delavskega sveta je jubilantom, ki so zvesti Golorju 10, 20 in 30 let spregovoril direktor. Poudaril je, da morajo mlajši napeta vse sile, da bo boljše, kajti le s pogumom in delom bomo zgradili boljši jutri.
Nato je jubilantom zapel nekaj pesmi moški pevski zbor iz Medvod. Po podelitvi priznanj so bili jubilanti vabljeni na kosilo v gostišče Mihovec. Oib prijetnih zvokih melodij so se jubilanti zavrteli. Posebno razigrani so bili kljub napornemu vsakdanu tridesetletniki. Bilo jih je eno samo veselje. Tudi mlajši niso zaostajali. Rajanje se je nadaljevalo v večer, za nekatere pa tudi v pozno oziroma zgodnje jutranje ure. Le tako naprej. Vsem še enkrat čestitke.
30 LET
Neža Hojkar Stane Krmelj Marija Kukovec Frančiška Lešnjak Janez Ločniškar Franc Peterlin Marija Sivec Štefan Zavašnik
20 LET
Marko Ažman Alojz Benedik Helena Derenda Andrija Golubovič Ludvik Kalan Emiilda Maletič Peter Mravlje Julij Nardoni Alojzija Rozman Fani Sešek Peter Škof
10 LET
Milka Alidič Ivana Andolšek Martin Belec Valentina Bizant Pavel Bukovšak Martina Čemažar Marko Čičič Živko Čučkovdč Franc Erman Ljubica Glavina Hamza Hamza Alenka Habjan Hrane Jarc Ciril Jenko Janez Jeraj Ana Knific Milena Kuralt Milena Lazič Ančka Luštrik R ahman Mal joku Herma Martinovič
Zdenka Pipan Josip Premuš Zvone Rožnik Justina Savovič Musli Sejdija As j a Slabe
Frančiška Stritar Julijana Traven Vida Tiršan Silva Vrtnik Alojz Žavbi Zvonko Bregar
COLOR 3
Kdaj pričnemo z delom?
V letu 1983 se je porodila v nekaterih ideja, da bi tudi v naši delovni organizaciji sledili sodobni organizaciji dela, prilagajanju v okviru danih možnosti delavčevemu razpoloženju, problemom prevoza na delo in z dela, varstvu otrok, naravi dela in še vrsto drugih razlogov bi lahko našteli, da uvedemo čas pričetka in konca dela v gibljivem času. To pomeni, da delavcu ni obvezno pričeti z delom ob šesti uri, ampak lahko pride na delo tudi nekoliko kasneje. Takšen način gibljivega delovnega časa mi bila novost ali »izum« Golarja, pač pa smo to videli in pobrali iz nekaterih drugih OZD.
Interes je bil takojšen, sledile so obširne razprave kdo in kdaj lahko dela v gibljivem delovnem času. Sporazumeli smo se, da smo to lahko vsii, oblikovali ustrezen pravilnik dn ga samoupravno potrdili.
Nastajali pa so resnični problemi in to predvsem v proizvodnji in v službah, ki so direktno vezane na proizvodnjo. Zaradi tega je bilo v naslednjih letih oblikovanih dn potrjenih vrsto sprememb, ki pa so se vedno bolj in bolj prilagajale posameznim enotam, tako da je v končni fazi prišlo do cede vrste »sistemov delovnega časa«.
Ker je bil takšen način dela (vsak svoj) izpostavljen večkrat kot problem, je bila dana v letu 1986 naloga sindikalnim organizacijam, da se medsebojno dogovorijo in uskladijo glede delovnega časa. Do pravih rezultatov oziroma rešitev nd prišlo in sporna zadeva se je prenesla še v leto 1987.
To je bil kratek zgodovinski prelet uvajanja novega delovnega časa. Ker pa problematika še ni dokončno zaključena oziroma rešena, je kolegij DO dal nalogo strokovnim službam, da v okviru danih navodil pripravijo nov predlog Pravilnika o delovnem času z vsemi popravki in spremembami.
Bistvo spremembe -oziroma dopolnitve pravilnika je v tem, da so v členu 4, kjer je opredeljen možni delavni čas, to je fiksni in gibljivi, navedena stroškovna mesta, katerih delavci delajo v enem ali drugem delovnem času. Tako je opredeljeno, da v fiksnem delavnem času (PDČ) delajo vsi delavci v proizvodnih obratih in obratih oziroma oddelkih, ki so direktno vezani na proizvodnjo (npr.:	vsa skladišča,
transport, kontrola, vzdrževanje, itd.). To pomeni, da vsi ti delavci morajo pričeti z delom (ito pomeni biti na delovnem mestu) točno ob 6.00 uri oziroma 14.00 uri ali 22.00 uri, če gre za izmensko delo. Čas dela traja do 14.00 oziroma 22.00 ali 6.00 ure in nd dovoljen kasnejši začetek. To je potrebno zaradi tega, ker narava dela in tehnologija
COLOR4
ne dovoljujeta drugačnega načina, na kar smo opozarjali že ob samem uvajanju na samem začetku. Drugi delavci (komercialni, splošno kadrovski, finančni sektor, itd.) pa delajo v okviru gibljivega delovnega časa (GDČ) s tem, da morajo v -komerciali, KSS in če je potrebno tudi drugje, zagotoviti potrebno število delavcev v posameznih oddelkih (nabava, prodaja, itd.) zaradi povezave in kontinuitete dela.
V	GDČ je dana sprememba, da je dovoljen prihod na delo omejen samo med 6. in 7. uro (prej do 7.30) in da je obvezni delovni čas do 13.30 (prej 13.).
Ker -pa se v okviru večjega števila ljudi vedno pojavljajo posamezni problemi, ki iz objektivnih razlogov izstopajo, je v zadnjem odstavku 4. člena podana možnost, da se ti problemi v dogovoru rešijo na drug ustrezen način.
Žigosanje kartic za delavce v FDČ še nadalje ostane, saj je to kontrola glede na prihod in izhod, kajti vsak delavec je dolžan delati osem ur dnevno.
V	nadaljevanju pravilnik opredeljuje še dodatne določbe v okviru GDČ (evidenca, primanjkljaji, koriščenje), način žigosanja, izhode v službenem času, službena potovanja, kontrole, kršitve delovne obveznosti v zvezi z delovnim časom in drugo.
Z uvedbo oziroma nadaljevanju dela GDČ, seveda na tistih področjih kjer je to možno, doprinesejo k nekaterim kvalitetnim premikom kot so:
—	zmanjšanje prometnih konic ob prihodih dn odhodih z dela;
—	odprava zamud;
—	bistveno zmanjšanje privatnih izhodov v delovnem času;
—	zmanjšanje nadurnega dela;
—	zmanjšanje stroškov za -prevoze, energijo, prehrano in drugo in
—	ne nazadnje, omogočiti delavcu, ki umsko dela, da dela v času, ko je njegova sposobnost bistveno večja in s tem tudi ustvarjalnost.
Zaradi navedenih razlogov in same narave dela, delo pa sii izbiramo sami, ne smemo -z nevoščljivostjo gledati na tiste, ki lahko delajo v okviru GDČ, amoak zaradi boljših oogojev dela zahtevajmo od njih še boljše in še več rezultatov.
O predlogu -pravilnika je razpravljal tudi delavski svet. ki ga je na podlagi kolegija dal še v razpravo do konca maja v cilju, da se ga še dopolni s konkretnimi in argumentiranimi pripombami, v juniju pa bi ga dokončno sprejeli.
Ta pravilnik naj ne 'bi bil več predmet širokih razprav glede vprašanja da ali ne, pač pa bi naše -razmišljanje moralo iti v -smeri nadaljnjega kvalitetnega premika, to je v uvedbo 40-umnega tednika. To pa pomeni dadatne napore na vseh področjih dela, saj je potrebno v krajšem času proizvesti iste količine, u-stvairiti enake efekte oziroma jih še povečati. Na takšen način dela je
prišlo v SR Slovenije že v 32 OZD in ni objektivnega -razloga, da ne bi uspeli s škupnim delom in skupnim ciljem -tudi mi.
Opredelitev delovnega časa:
Fiksni delovni čas (FDČ)
cd rs cd OŠ e E	cd 3 g O « §£	cd ^ e Š E
a .2	0h .2	Z.2
6.00—14.00	14.00—22.00	22.00—6.00
Gibljivi delovni čas
—	dovoljeni
delovni	čas	od	6.00—16.00
torek	od	6.00—18.00
—	obvezni	delovni čas od	7.00—13.30
—	čas za pričetek
dela	od	6.00— 7.00
—	čas za
zaključek dela od 13.30—16.00 torek	od 13.30—18.00
Delavci, k delajo v okviru GDČ
Strošk.
mesto
102 vodstvo DO 105—111 kadrovsko splošni sektor 181—183 kadrovsko splošni sektor 114—120 komercialni sektor 123, 124, 127 komercialna sektor 128—132 komercialni sektor (predstav.)
135—137 finančno -računovodski sektor
139 analitsko planski sektor 141—143 organizac. informac. sektor 165—167 razvojno -tehnološki sektor 176 investicije 173 vodstvo sek. za invest. in vzdrževanje
Delavci, ki delajo v okviru FDČ
121	skladišča -surovin
122	transport
126 skladišča gotovih 'izdelkov
146	vodstvo proizv. sektorja
147	OPP
149, 151, 152 obrat I.
180, 153, 154 obrat I.
155—158 obrat II.
159 obrat III.
160—162 obrat IV.
148	skladišče polizdelkov
150	obrat IV. (olj. sm. laki)
168	kontrola kakovosti
169	TPP
172, 174—175 sektor za vzdrževanje in energetiko
177—178 sektor za vzdrževanje in energetiko
Delavci v maloprodajni 'trgovini (SM 125) imajo delovni čas opredeljen v Pravilniku o postavanju v MP. Ne glede na opredelitev delovnega časa morajo delavci -skladno z delovnim koledarjem zagotoviti mesečni fond ur.
Za delavce, ki zaradi narave dela in drugih objektivnih razlogov ne morejo delati v okviru prej opredeljenih časov, vodja -sektorja v dogovoru z direktorjem določi drugi -u-strezen delovna čas
Alojz Izlakar
Novi sodelavci
IVAN VODNIK
JOŽE ČUFAR
S 25. februarjem letošnjega leta se je zaposlil tza voznika osebnega avtomobila Ivan Vodnik iz Škofje Loke. Prej je vozil tovornjak v Integralu, tozd Vdiator tovorni promet.
»Za Color sem se predvsem odločil, da bom več doma, oziroma bližje doma. Prej sem delal v špediciji, v Colorju so me lepo sprejeli, zdi se mi, da je kolektiv kar v redu. Čeprav delo šele pričenjam, sem kar zadovoljen.«
CIRIL BURGAR
Od 9. februarja letošnjega leta je vodja sektorja za organizacijo in informatiko Oiiril Burgar, dipl. oec. Brej je bdi zaposlen v sozdu Slovenske železarne.
»Mislim da bom v kolektivu, kot je Color lahko v večji meri prispeval k razvoju tega področja. V kolektivu sem bil lepo sprejet, odnosi s sodelavci so na nivoju, informatiki je namenjena zadostna pozornost. Z ZOP so bli narejeni začetki, sanacijski program je nakazal kritične točke. Glede na kadrovsko sestavo moramo intenzivno šolati kadre, se kadrovsko okrepiti. Še letos moramo narediti koncept programa razvoja, čimprej uresničiti projekt prodaje, poleg vsebinskih stvari pričeti z intenzivno uporabo mikroračunalnikov ...«
S 5. januarjem letošnjega leta se je v razvojno tehničnem sektorju zaposlil kot samostojni raziskovalec Jože Čufar, dipl. inž. lesarstva. Prej je opravljal delo tehnologa v Alpiesu Železniki.
»S prejšnjim delom nisem bil zadovoljen in sem se tako zaposlil v Colorju. Nekaj je na odločitev vplivala tudi bližina delovnega mesta, saj sem sedaj bližje Ljubljani. Z delom in kolektivom sem zadovoljen, čeprav se še uvajam v precej zahtevno delo!«
Kratke novice
NOVE OBRESTNE MERE
Od prvega aprila (čisto zares) veljajo za varčevalce Interne banke »KEMIJA« nove bolj ugodne obrestne mere. Naj povemo le nekaj najbolj običajnih:
—■ hranilne vloge na vpogled do sedaj 25 %, nova 35 %,
—	vezava nad 1 mesec do sedaj 46 %, nova 55 %,
—	vezava nad 3 mesece do sedaj 66 %, nova 80 %.
ZDRUŽITEV 00 ZK
Zaradi reorganizacije delovne organizacije so se tudi osnovne organizacije zveze komunistov odločile za združitev v eno osnovno organizacijo. Združitev je bila opravljena na sestanku vseh treh organizacij 22. apnila. Na skupen predlog sekretariatov OO Z.K je 'bilo izvoljeno novo vodstvo in sicer Jure Kuret za sekretarja in Sovdat Nace za namestnika.
DODELITEV
STANOVANJSKIH
KREDITOV
Delavski svet je na seji 14. maja potrdil predlog odbora za družbeni standard o dodelitvi stanovanjskih
kreditov. Med 31 delavcev je bilo razdeljeno dobre štiri stare milijarde din. V letošnjem letu bo objavljen še en razpis za dodelitev stanovanjskih kreditov, najverjetneje konec meseca junija.
SODELOVANJE S KS SORA
Glede na to, da imamo v KS Sora obrat Rakovnik, smo se z njimi dogovorili o določenem sodelovanju. Tako bo »Color« odstopil 25 m2 zemljišča za izgradnjo skupnega podzemnega protipožarnega bazena, finančno bo pomagal tudi pri ureditvi potoka Rakovnik, ob dnevu »Iskre«, ki ga organizira ta krajevna skupnost, pa bomo odstopili prostor pred tovarno za potrebe parkiranja.
Planinski izleti v letu 1987
Z malo zakasnitve je pred nami program izletov, ki nas 'bodo v letošnjem letu vodili visoko in še više, preko pašnikov v trdne skale, med osamljene cvetove in ponosne viharnike, na vrhove in v skrite doline z žuborečimi studenci. V potu svojega obraza bomo smejoč zagledali odrešujočo kočo, kjer seveda točijo, točijo... Snega, vetra in dežja se ne bomo ustrašili, sonce pa bo zagotovo cvrlo. Če ste zamudili turne smuke, bo še vedno dovolj priložnosti, da s težkimi nahrbtniki nadoknadite zamujeno.
S turnega smuka na Mojstrovko, kamor nas je vodil Jože, smo se vsi srečno vrnili, ob izidu glasila pa bo za nami že tudi
—■ turni smuk na Gross Wenedi-ger (Avstrija), ki ga bo vodil Jože in sicer 16. in 17. maja;
—	od 28. do 31. maja se bomo potepali po severnem delu Velebita, vodil ibo Zoran;
— Kofce in Kladivo bomo obiskali 14. junija;
—	27. in 28. junija bomo v Kamniških Alpah prečili vrhove od Kot-ličev do Ojstrice, vodil nas bo Frane;
—	od 3. do 5. julija bo Jože vodil na Stulbei (Avstrija);
—	na Komove se bomo podali predvidoma od 10. do 19. julija, vodil nas bo Zoran;
—	od 4. do 6. septembra bomo s Črne prsta preko Vogla prišli na Komno pod vodstvom Andreja;
—	za konec Colorjeve planinske sezone pa nas bo Jože 19. in 20. septembra popeljal na Viš in Montaž.
Za vsak izlet posebej bo na oglasnih deskah vabilo oziroma vse informacije o prijavah, ceni, času odhoda ditd. Bodite pozorni in se pravočasno prijavljajte.
COLOR 5
Nevarne snovi
NEVARNOST ZA ZDRAVJE
Vnetljive tekočine škodljivo vplivajo na človeški organizem v naslednjih primerih:
—	kontakt s kožo ali sluznico
—	vdihavanje hlapov
—	zaužitje
Pri kontaktu tekočine s kožo ali sluznico prihaja do izpiranja mastnega sloja kože ali sluznice (kair je še bolj nevarno, ker je sluznica bolj občutljiva oziroma ranljiva).
Maščoba na koži ima dve funkciji:
—	da ohranja 'koži elastičnost, saj vemo, da jo »nosimo« nekaj desetletij ;
—	da preprečuje raznim snovem vdor v telo, s svojim kislim značajem pa preprečuje tudi prihod raznih mikroorganizmov v telo.
Če torej ta zaščitni mastni sloj operemo s kože, smo s tem zmanjšali varovalno funkcijo kože. Postala bo pusta, suha, neprožna, zato bo razpokala, 'kar bo še olajšalo prodor raznih škodljivih snovi in mikroorganizmov v telo-. Posledice tega so razni izpuščaji, vnetja, razjede, ekcemi.
Da se zavarujemo pred temi nevšečnostmi, se moramo izogibati kontakta z organskimi topili. Če je kontakt nujen, moramo dele kože, ki so prišli v stik z organskim topilom, čimprej oprati z vodo in milom ter namazati z zaščitno kremo. Še resnejši je stik s sluznico. Tudi v tem primeru izpiramo z velikimi količinami vode in obiščemo zdravnika.
Vdihavanje hlapov organskih topil, predvsem v velikih koncentracijah, ima za človeka lahko resne posledice, škodljivost je lahko akutna ali kronična. Posamezne škodljivosti so natančneje opisane v predhodnem tekstu, zato jih ne bi še enkrat navajal na tem mestu. Omenil bi le, da je skupno vsem organskim topilom to, da so akutno narkotična. Temu učinku se lahko najučinkoviteje izognemo s tem, da delovne postopke hermetizaramo tako, da se v zraku, ki ga človek vdihava, hlapi teh tekočin ne pojavljajo. Ta vrsta zaščite je pogosto odvisna od samega delavca. Če hi v Colorju vse posode redno pokrivali, hi s tem dosegli več kot dosežemo z vsemi prezračevalnimi napravami, za katere vemo, da so zelo drage. Seveda je treba pripomniti, da je to tem lažje izvedljivo, čim manj je ročnega dela (pretakanje po cevovodih iz zaprte posode v drugo zaprto posodo, strojno — mehanizirano čiščenje posod ipd.).
Če pa že pride do motenj v organizmu zaradi vdihavanja prevelikih koncentracij hlapov organskih topil (omotica, slabost, evforija ...), je treba takega človeka odvesti na svež zrak in slabost bo minila v relativno kratkem času. Kadar so motnje hujše (bruhanje, nezavest), je treba poskrbeti za zdravniško pomoč.
V primeru, da zaužijemo vnetljivo tekočino, je treba vedeti, da ponesrečencu nikoli ne dajemo sredstev za bruhanje, ampak mu damo popiti 1,5 dl parafinskega olja in poskrbimo za takojšnjo zdravniško
Na pragu
Le še nekaj dni in počitniške e-note Col or j a bodo oživele. V Čateš-kih toplicah je seveda živahno že od prvomajskih praznikov, v obeh kontejnerjih bodo gostje po razporedu letovali tja do oktobra, v prikolici pa od 1. junija do 21. septembra. Avtokamp je odprt do 30. oktobra in če želite, se za proste termine še lahko prijavite. Kontejnerja bomo prepleskali pred prihodnjo sezono in če bodo sredstva dovoljevala, dopolnili še inventar. Počitniška prikolica, ki nas v Čateš-kih toplicah »rešuje« prezasedenosti, je obenem tudi jabolko spora: »Zakaj moram ravno jaz v prikolico, drugi pa v kontejner?« To najpogostejše vprašanje bi najenostavneje rešili s postavitvijo tretjega kontejnerja, pa je vmes samo majhen problem — denar.
Prvomajski teden je bil živahen tudi v počitniških bungalovih v Pe-legrinu, kjer smo poleg običajnega čiščenja in priprav na sezono, ki so že za nami, sklenili dopolniti novo opremo še z zavesami, stenskimi oblogami in zavesami za tuš v kopalnicah. Upamo, da se bo našlo tudi nekaj sredstev za dopolnitev kuhinjskega inventarja. Iz razporeda letovanj ste razbrali, da je bil odbor za družbeni standard zaradi velikega števila prijav spet prisiljen skrajšati termin letovanja na sedem dni. Ta velika frekvenca gostov se seveda pozna na inventarju, zato še posebej opozarjam, pazite na red in čistočo, saj tudi doma ne kupite novega štedilnika, kadar je umazan.
Prav prijetno je bilo urejati tri počitniška stanovanja na Cresu, nobenih večjih poškodb in zanemarjenosti nismo našli. Pohvaljene vse gospodinje! Čakamo samo še na majhen korak v razvoju turizma in Cres bo gotovo postal »naš«.
AQUALES
pomoč. Zakaj? Zato, ker je tekočina svoje škodljivo delovanje na sluznico ust in požiralnika že opravila in je torej ne silimo, da to dejstvo še pojača pri ponovnem kontaktu z že »oprano« sluznico. Poleg tega se človeku, ki bruha, pogosto »zaleti«. To pa pomeni, da je ta snov prišla v dihalne poti, kar je še neprimerno bolj nevarno, kot če je v želodcu. Nasprotno pa parafinsko olje namasti poškodovano sluznico, razredči organsko topilo v želodcu in povzroči drisko^ s čimer smo topilo v razmeroma 'kratkem času odstranili iz telesa.
Seveda je bolje od opisane prve pomoči, 'da storimo vse potrebno, da takih primerov ne bo.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
počitnic
Za obnovo obeh stanovanj v Gri-kvenici (pridobitev štirih, manjših stanovanjskih enot) so načrti že -pripravljeni in upamo, da bomo to jesen lahko pričeli z deli in bo pred prihodnjo sezono vse nared. Tako finančna sredstva. Predpisi okrog formiranja in koriščenja sredstev sklada skupne porabe nam že tako Skromna sredstva obetajo še zmanjšati. Da bi nam le ne podrli smelih načrtov.
Letos smo dobili v najem še eno prikolico od Republiškega štaba za civilno zaščito, tako smo zdaj v Istri v neposredni bližini Novigrada razporedili osem prikolic v dva avtokampa: v dobro »staro« Sireno pet prikolic in to pot prvič tri prikolice v Lantemo. Pričakujemo, da boste posredovali svoje vtise in pripombe — samo tako bomo lahko ocenili kvaliteto avtokampa in se odločili v prihodnji sezoni. Sicer pa se še lahko prijavite v proste termine pred in posežene, tudi od 21. 8. do 1. 9. je še nekaj prostora.
Naš priljubljeni Pag bo s svojimi osmimi starimi prikolicami letos še moral vzdržati, za prihodnjo sezono pa hi bilo potrebno zamenjati najmanj dve prikolici.
Tako nekako »vozimo« med željami in možnostmi, vaši predlogi in pripombe so nam v veliko pomoč, zato ne varčujte z njimi in jih vpisujte v obrazce (inventura in pripombe), ki jih po končanem letovanju oddate v kadrovsko splošni sektor.
Večina nas je zelo zadovoljna s plačevanjem prispevkov v treh o-brokih z odtegljajem od OD. Se vedno pa nekatere moti, da morajo po obračun v splošni sektor. To ni nikakršna kaprica, ampak potrditev letovanja z vplačilom v blagajni oziroma podpisom, da vam znesek odtegnejo od OD. Za kapacitete, kjer ni pavšalne cene, ampak nočitev na osebo, pa je seveda obračun odvisen od števila gostov, starosti otrok itd. Iz prijav vseh teh podatkov o-bičajno ni možno razbrati natančno, so le v pomoč odboru pri razporejanju.	M. Š.
COLOR 6
skega cesarstva katoliška katedrala, kasneje pa so veličastno zgradbo Turki preuredili v mošejo. Danes je po restavriranju odprta za vse obiskovalce kot muzejska znamenitost. Za vrhunec našega občudovanja pa je bil ogled palače zadnjih sultanov ob Bosporju. Razkošne simetrično grajene dvorane so bile prava paša za oči. V največji sprejemni dvorani visi 4,51 težak kristalni lestenec, največ ji na svetu, dar ruskega carja, ki dopolnjuje vse najlepše. Po vseh teh ogledih smo se z avtobusi odpeljali po mestu na azijsko stran Istanbula. Tudi most je občudovanja vreden. V rahlem loku se 65 m visoko nad morsko gladino boči mojstrovina. Visi
Sindikalni izlet v Istanbul
Benetke, Budimpešta in Istanbul so mesta, katera smo si doslej ogledali na naših sindikalnih itietih. Letošnji izlet v Istanbul je bil še posebno zanimiv, ker to mesto s svojo bogato zgodovinsko preteklostjo združuje tudi posebnost, čar orienta.
Današnja republika Turčija obsega polotok Malo Azijo in Vzhodno Trakiijo na Balkanskem polotoku ob Marmorskem morju. Nekdanje mogočno turško cesarstvo je bilo po prvi svetovni vojni omejeno na turško narodno ozemlje. Prebivalci so večinoma Turki, narodne manjšine so le na obrobju države. V Armenskem višavju žive Armenci in Kurdi. V Carigradu in egejskih primorskih mestih pa Grki, ki so večinoma trgovci. Turčija je kmetijska država 3/4 prebivalcev se preživlja z poljedelstvom in z živinorejo. Med obema svetovnima vojnama je državnik Kerna! Atatiirk spremenil Turčijo v republiko evropske oblike. Poljedelsko področje, ki je odprto sredozemskim vplivom Egejskega morja omogoča dobre pridelke pšenice, ječmena in tobaka, na namakalnih tleh tudi riža in bombaža ter južnega sadja. Glavno mesto je Ankara z 3 milijoni prebivalcev. Gospodarsko pa je še vedno pomembnejši Istanbul z 7—8 milijoni prebivalcev, ki je glavno središče in pristanišče ob morski poti skozi ožino Bospor in Dardanele. Bosporski kanal je dolg okrog 30 km, povprečna globina morja 180 m, širina tega kanala pa je na najožjem mestu 700 m. Povezuje Orno morje in Marmorsko morje.
Istanbul je imel v raznih zgodovinskih obdobjih različna imena. Naš pisatelj Enan Šaleški Finžgar v svoji knjigi »Pod svobodnim soncem« opisuje kako so naši predniki Stari Slovani oblegali to mesto, ki je tedaj imelo ime Bizanc in je bilo glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva. V 14. stoletju so mesto zavzeli Turki, ki so v naslednjih stoletjih širili svoje osmansko cesarstvo. Zaton Osmanije se je pričel z izgubljeno veliko bitko pred Dunajem. Prvi turški sultan se je imenoval Osman, odtod ime Osma-nija. Istanbul ima 1200 džamij, 7 najlepših in največjih stoji na sedmerih gričih, 'M skupno z vidkimi minareti dajejo značilno podobo mesta. Zgradbe ne 'prenesejo 3—4 nadstropja zato se mesto razteza na velikih površinah. Promet v mestu se odvija z različnimi avtobusi in močno razširjeno taksi službo. Le redki semaforji nimajo prave možnosti urejanja gostega prometa na cestnih površinah.
Od zgodovinskih znamenitosti smo si ogledali Modro mošejo, ki je delno odprta za turiste, drugi ded pa se restavrira. V Topkapi saraju v nekdanjem sultanovem dvorcu z zakladnico smo si ogledali tudi bogato zbirko porcelana vrhunske 'kvalitete. Hagia Sofija je bila v času bizantin-
na jeklenih vrveh in je največji v Evropi. Zgradili so ga pred 14 leti nemški in angleški strokovnjaki.
Turški veli kaši, sultani in vezirji, ki so se v svojem času obdajali z zlatom, smaragdom in drugimi dragimi kamni so preživeli svoj čas, tako kot so preživete tudi razne druge civilizacije v zgodovini človeštva. Atatiirk je vpeljal mnoge reforme: ukinil je feredže, ukinil je šeriatsko pravo, zamenjal pisavo z latinico itd. Danes ima Turčija 51 milijonov prebivalcev in je dežela v razvoju. V kratkem času, ki smo ga preživeli kot turisti v Istanbulu smo s pomočjo naših vodičev osvežili naše znanje o tej deželi in si potešili svojo željo po popotovanjih v daljne kraje iz katerih človek prinese polno novih vtisov in spominov.
Anton Kern
Kmalu nova fasada?
COLOR 7
Tudi odbojko igramo
Nasmejani obrazi so rezultat ugotovitve, da mojster fotograf v aparatu že spet nima filma.
Posnetek je z mini turnirja v odbojki, ko smo se pomerili z ekipama Škofljice in Šmartnega, in kot se gostiteljem ne spodobi, tudi zmagali.
Obisk smo vrnili in v Škofljici zapustili dokaj klavrno poraženi vtis, ostale pa so prijateljske veti in čisti računi.	Floto Miro
NAGRADNA KRIŽANKA
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
r;i Tv.					-•			■	5«««	
					'O	a	č	/	N	A
						c	E	N	£.„l6	A
					'S	i	š	k	A	
					"j™“	£	N	1	D	A
						A	J	S?	E	/1
					E£	D	E	k	L	E
	L	...	—		K	A		k	A	B
	J	E	Z	N	A	Ir	0	u		A
	U	e	A	G	v	A	J	k	A	
l/HAL	B	A	k		K	R	E	0	E	/
SZ	L	TE!'	t	N	A	k		u	A	N
	J	E	2	A		A	1	/	B	/
	A	R	A		/	l§	A	L	A	
	N	O	N	S	£	N	5		M	4
—	A	T	A	rr.	K	R	O	P	A	k
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 28 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedla v računovodskem oddelku. Komisija v sestavi Silva Vrtnifc, Meri Velkavrh in Marinka Burja je za dobitnika prve nagrade 1.000 diim izžrebala Edija Mraka, Goričane 46, drugo nagrado 600 din prejme Nada Jordan, tretjo nagrado 400 din pa Slavko Barbar.
Izžrebancem bomo nagrade izplačali po izidu glasila.
Čestitamo!
LESOL
Zaščitno premazno in konzervirno sredstvo za les.
COLORJEVE INFORMACIJE številka 5	(174) leto XVI, maj 1987
Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Milena Kržin, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	1.000	din
2.	nagrada	600	din
3.	nagrada	400	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadnovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. maja 1987. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
Foto: Marko Ažman