AVGUST ANDERLUH, PREDSEDNIK^ OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH V Šmarju so agilni ljudje Naša nova občina Šmarje pri Jelšah, h kaleri so se priključile občine Pri- slava, Podčetrfek in Vinski vrh pri Slivnici s Tinskim, se je dokončno iz- oblikovala. Šmarje velja že od nekdaj za najbolj naraven geografski, gospodarski, kul- lurni ter sodni in upravni center s sia- ro tradicijo vseh obsoleljskih krajev. Čeprav šleje občina samo 14.000 pre- bivalcev, je leritorialno zelo razsežna !er preležno kmetijskega značaja. Osnova gospodarstva je poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in gozdarstvo, medtem ko vinogradništvo peša ter bo treba vinograde obnoviti. Kmetje prid- no obnavljajo sadovnjake, mnogo je tudi novih nasadov. Posebno pozornost bo treba posvetiti staremu sadnemu drevju, ga negovati, gnojiti, škropiti, da bomo izkoristili kar se še da. Letos je bila izredno dobra sadna letina ter so imeli sadjarji kar lep dohodek. Temeljito bomo morali preosnovati tudi živinorejo. Kmetijstvo potrebuje gnoj, živinoreja pa dobro krmsko bazo. Na seji Sveta za kmetijstvo so se od- ločili za enotno pasmo rdeče lisaste goveje živine. Molznost krav je zelo zadovoljiva, kar priča tukajšnja zadruž- na mlekarna, ki izdeluje tudi sir, in je najboljša mlekarna v celjskem okraju. Kmetijske zadruge bodo morale od- kupovati od kmeta vse pridelke, kmetu pa nuditi vse, kar potrebuje. Smarska zadruga bo spomladi zgradila oseme- njevalno plemenilno postajo z veteri- narsko ambulanto. Zelo so razgibani tudi krajevni odbo- ri, ki na svojih sejah koristno razprav- ljajo o napredku svojih vasi, o graditvi potrebnih vaških cest ter o kmetijstvu sploh. Na območju občine je samo eno večje gospodarsko podjetje — Lesno indu- strijsko podjetje v Mestinju. Drugih gospodarsko donosnih podjetij ni, kar pa ni krivo tukajšnje ljudstvo, ampak dejstvo, da je Šmarje in kraji ob Sotli že od nekdaj, kadar je šlo za gospo- darske in kulturne investicije, bilo več ali manj zapostavljeno. Kljub temu pa so se ti kraji v zadnjih tetih gospodar- sko, politično in kulturno močno razgi- bali. In kakšne načrte ima občina za lx)- doče? Poskusili bomo ustanoviti obrate in podjetja, ki lx)do predelovala do- mače surovine, predvsem kmetijske pridelke. Ustanovili bomo podjetje za predelavo mesa, ker imamo živine na območju občine dovolj. Ustanovili bo- mo tudi tekstilno obrtno podjetje »Smarteks«, ki bo izdelovalo specialne izdelke. Začeti bomo z malim v okviru last- nih možnosti, saj v Šmarju so agilni ljudje. Po vseli organizacijah in dru- šiviti se opažajo njihovi uspetii. Dru- štvo Ljudske tehnike si je z lastnim de- lom ustanovilo radio-oddajno postajo ter oddaja svoj program enkrat teden- sko na splošno zadovoljstvo prebival- stva. Ne smemo pozabiti tudi našo or- ganizacijo LMS, ki je zadnje čase po- stala zelo aktivna v svojem delu in je v svoj krog privabila večji del kmečke mladine. Pismo uredništvu STANOVANJSKA STISKA Nekako konec meseca oktobra lani se je iz novega bloka na Dečkovi cesti izselil učitelj I. osnovne šole v Celju tovariš Spacapan Bogomil, Ob tej pri- liki je izročil ključe praznega stanova- nja nekemu Skobemetu iz Ljubljane. Le-ta je prišel, stavil na vrata listek z napisom »SKOBERNE«, zaklenil sta- novanje in odšel. Kot edina sled za njim je ostal na vratih le listek z na- pisom »SKOBERNE« in ta mrtvi-mali predmet zaseda od takrat naprej že tretji mesec prazno komfortno stano- vanje. Čudno se mi zdi, kako je mogoče spričo današnje stanovanjske stiske, da nekdo drži zaprto — neizkoriščeno — rezervirano stanovanje, ko vem, da je dovolj družin, ki so prepotrebna pri- mernega stanovanja. Zanimivo pa je tudi to, na kak način odgovorni pobi- rajo za omenjeno stanovanje najem- nino. Ce že to mora biti tako in če od- govorni to trpijo, se mi zdi prav in potrebno, da nam nekdo (hišni svet, stanovanjska skupnost) pove kako je s to zadevo in zakaj je to dobro? Josip Belak, Celje V Slovenskih Konjicah se pripravljajo na volitve v krajevno skupščino socialnega zavarovanja Sredi tega tedna je bila v Slovenskih Konjicah širša seja izvršnega odbora krajevne skupščine socialnega zavaro- vanja, katere so se poleg članov ude- ležili še direktor okrajnega zavoda iz Celja tov. Loštrk, predstavnUci občine, sindikalnega sveta in političnih orga- nizacij. Glavni del razprave je bil na- menjen bližnjim volitvam v krajevno skupščino socialnega zavarovanja. Po zadnjih podatkih je na xxxiročju konjiške občine zaposlenih v sociali- stičnih in zadružnih podjetjih, ustano- vah in uradih ter v zasebnem sektorju okoli ,2900 zavarovancev, poleg njih pa je še nad 700 upokojencev. Ce njim prištejemo še družinske člane, ki so prav tako deležni sredstev socialnega zavarovanja, potem lahko trdimo, da ti zavzemajo polovico prebivalstva se- danje konjiške občine. Največ zava- rovancev je zaposlenih v industrijskih podjetjih, gradbeništvu in obrtni ter trgovski dejavnosti. Upokojencev pa je največ na ix>dročju bivše konjiške občine in v okolici Loč. Manj upoko- jencev je v okolici Zreč in Vitanja, saj jih je v obeh krajih ie okrog 140. Pri volitvah v novo skupščino soc. zavarovanja bodo na približno vsakih 140 zavarovancev izvolili po enega de- legata, tako da bo ta štela od 21 do 25 članov, Dočim bodo v ustanovah, uradih in manjših podjetjih volili vsi zaposleni, bodo v večjih podjetjih vo- Ull le člani delavskih svetov, kar pa seveda ne zmanjšuje vlogo sindikalnih organizacij, ki bodo prav tako morale skrbeti za celotne politične in kadrov- ske priprave. Tu bo predvsem stopalo v ospredje vprašanje kandidatov, ki bodo ob svoji ižvolitvi prevzeli zelo važne naloge, saj je znano, da je okrajni zavod del pristojnosti že pre- nesel na krajevne skupščine oz. za- vode. Na seji so tudi že postavili devet- člansko komisijo, ki bo vodila vse pri- pn-ave, da bi volitve čim bolje uspele. Komisija bo zlasti morala skrbeti za pravtoo razdelitev volilnih enot, se- znaniti bo morala zavarovance z na- logami in problemi zdravstvene službe ter s finančnimi vprašanji s tega pod- ročja, saj je znano, da dajemo zato vsako leto precejšnje milijarde. V px>d- jetjih, pa tudi v ustanovah bo potreb- no govoriti še o tehnično-higienski za- ščiti, o pogojih dela, obratnih nezgodah itd. Sindikalne organizacije bodo vse- kakor imele dokaj odgovorno nalogo, saj bo največji del vseh teh nalog pa- del na njihovo breme. Da bodo pri- prave čim boljše, bo sindikalni svet v kratkem sklical posvetovanja odbor- nikov v Ločah, Konjicah, Zrečah in Vitanju, na katere bodo prišli tudi čla- ni skupščine soc. zavarovanja ter bo- do tako 3kup>aj napjravili načrt dela, se pogovorili o pripravah in tako oskrbe- li, da bodo volitve r^ temeljito pri- pravljene. L. V. S plemuna streiLskega odbora Celje Množičnost strelskega športa — močna obrambna sposobnost v oeljlsikem okraju Je 45 strelskih dru- žin z nad 3000 člani. — Strelišče in strelsiko družino bi lahko imela vsaka večja vas. — Pomanjkanje trenerjev, sodnikov in strelišč. — Pomoč strelski organizaciji ni izostala, bila pa bi lahko še izdatnejša. V nedeljo je bil v sejni dvorani ob- činskega odbora plenum Strelskega od- bora Celje, ki so se ga udeležili do- mala vsi zastopniki strelskh družin iz okraja Celje, poleg njih pa tudi za- stopniki JLA, političnih in družbenih organizacij. Poročilo je podal predsednik odbora tov. Drago Cater. Govoril je o naglem razvoju strelstva v naši državi v po- vojnih letih, poudaril pomembnost strelskega športa za obrambo domovi- ne, navedel rast in razvoj strelstva v našem okraju, kjer je danes že 45 strel- skih družin z več kot 300 člani. Ko je govoril o težavah, je i>oudaril pred- vsem pomanjkanje kadrov, kot &o in- štruktorji, trenerji in sodniki, dalje te- žave spričo majhnega števila strelišč, ki pa bi se dala z malimi sredstvi, na primitivnejši toda odgovarjajoč način zgraditi v vsaki večji vasi, kjer bi lahko delovale strelske družine. Po- jasnil je tudi, da je bila iwmoč s stra- ni oblasti množičnih organizacij in pod- jetij sicer zelo uspešna, toda spričo vedno večjega števila družin in član- stva bo treba strelstvo v bodoče še bolj podpirati. Predsednikovo jKiročilo so dopolnje- vali načelniki komisij in predstavniki strelskih družin v zelo živahni razpra- vi. Poročal je sekretar Strelskega od- bora Celje tov. Vekoslav Tanko, dalje načelnik organizacijske, propagandne, tehnične in gradbene komisije. Na plenumu so sklenili, da bodo v tem letu po vseh občinah organizirali posvetovanja s predstavniki oblasti, množičnih in političnih organizacij v cilju utrditve in razširitve strelstva. Dalje so sklenili, da bodo ob logorova- njih centrov pred vojaške vzgoje orga- nizirali predavanja, ix)večali skrb za urejenost in čistost orožja, kakor tudi evidenco o njem in strelskemu odboru v Celju ix)šiljali redna mesečna poro- čila o delu strelskih družin. Na koncu so poslali pozdravne re- solucije maršalu Titu, ter sekretarju za narodno obrambo, predsedniku strel- ske zveze Jugoslavije, armijskemu ge- neralu Ivanu Gošnjaku, Razveseljive perspektive Radia Celje Radio Celje je na delno amaterski osnovi dosegel v enem letu svojega obstoja zelo lepe uspehe, tako da ga ni več mogoče prištevati med izključ- no amaterske postaje. To dejstvo so gotovo upoštevali tudi v vodstvu Ra- dia Ljubljana, ko so stopili s celjsko lokalno postajo v tesnejše stike Pretekli teden so se v Ljubljani in Celju začeli preliminarni razgovori med pre^tavniki Radia Ljubljana in Radia Celje o nadaljnjem sodelovanju, o sta- tušu in razvoju celjske radijske po- staje. Predvideno je, da bo celjska radij- ska postaja razširila prenos sporeda Radia Ljubljana, imela pa bo še na- dalje svoj lastni program z nekterimi spremembEuni in dopolnitvami. Zvedeli smo tudi, da bo izpx>polnjen tudi studio, pojačan oddajnik na sred- njem valu, dobili pa bodo tudi UKW zvezo. V razgovorih so sodelovali s strani Radia Ljubljane direktor tov. Apih Milan, tehnični direktor ing. Roje in ing. Miklavc, za Radio Celje pa tovari- ša Risto Gajšek in Igor Ponikvar. Končno lahko sporočimo, da bodo v naslednjih dneh začeli px)stavljati 25 metrski antenski stolp na novo sta- novanjsko zgradbo na vogalu Levsti- kove in Vrunč^e ulice, na strehi tako imenovanega »celjskega nebotičnika«. Zgradba Občinskega ljudskega odbora Celje, kjer ima svoj studio in oddajnik Radio Celje OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU razpisuje naslednja delovna mesta: 1 mesto NADZORNEGA ZDRAVNIKA Pogoji: zdravnik splošne prakse z 10-letnim službovanjem, plača po uredbi z dodatkom 1 mesto FINANČNEGA REVIZORJA Pogoji: vešč revizije v gospodarskih podjetjih, plača po uredbi z dodatkom 1 mesto KNJIGOVODJE za odsek računovodstva v Celju Pogoji: dokončana srednja šola 1 mesto USLUŽBENCA za podružnico v Žalcu Pogoji: dokončana srednja šola 1 mesto USLUŽBENCA za podružnico v Laškem Pogoji: dokončana srednja šola 1 mesto STROJEPISKE za zavod v Celju Pogoji: strojepiska I/b 7 PRAKTIKANTOV s popolno srednjo šolo: 4 za okrajni zavod v Celju, 1 za podružnico v Rog. Slatini, 1 za podružnico Žalec, 1 za podružnico Šoštanj. Katere zadeve rešujejo občinski ljudski odbori PODROČJE KOMUNALE IN GRADBENIŠTVA Vrsto poslov s področja komunale so občine že doslej opravljale, vendar je njihov delokrog z novimi pristojnostmi bistveno razširjen, tako, da je dejav- nost novih občin v operativnem smislu postala zaokrožena celota, nad katero vrši okrajni ljudski odbor usmerjevalno in nadzorno funkcijo v okviru posamez- nih inšpekcij. Zaradi boljše preglednosti bomo v naslednjem prikazali obseg in vsebino pristojnosti novih občin po posameznih panogah tega področja. 1. Urbanizem: občina sprejema, spre- minja in doix)lnjuje generalni urbani- stični plan v so^asju z okrajnim ljud- skim odborom, ustanavlja zavod za urbanizem in postavlja člane sveta za urbanizem. Razimiljivo je, da bodo sveti za urbanizem postavljeni le pri onih občinah, ki imajo v svojem območju naselja, katera so v urbanističnem po- gledu dosegla tako stopnjo razvoja, da je ustanovitev sveta za urbanizem i>o- etala neodložljiva nujnost. Želeli bi ob tej priliki poudariti po- trebo po čim intenzivnejši urbanistični Blužbi, ker bo le-ta mogla popraviti napake preteklih nenačrtnih gradenj in dati našim mestom, trgom in vasem sodobnim komunalnim principom od- govarjajočo smotrnost in lepoto. 2. Gradbeništvo: na tem področju so občine doslej opravljale zgolj formalno poročevalsko službo In je gradbena operativnost bila vsa pri okrajih. Z no- vimi predpisi je stvar povsem drugačna Tako so o^lej Občine oni pristojni or- gan, ki izdaja gradbena dovoljenja, ustanavlja komisije za jn-egled dokonč- nih gradbenih objektov, izdaja odločbe o prepovedi izvršitve prijavljenih pre- zidav, če gre za prezidave, ki se smejo izvršiti zgolj na temelju gradbenega dovoljenja, izdaja px)sebna pooblastila zidarskim delavnicam, da smejo pre- vzemati gradnjo manjših, enostav- nejših objektov. 3. Gradbena inšpekcija je postala del občinske pristojnosti in jo vrši poseben gradbeni inšpektor, v katerega delo- krog spadajo med drugim predvsem' ti-le posli: nadzira, ali se gradnje iz- vršujejo v skladu z gradbenim dovo- ljenjem in pK) odobrenem gradbenem načrtu, kontrolira, ali je poskrbljeno za zadostno varnost delavcev med gradnjo in ali odgovarja gradbeni ma- terial tehničnim px>gojem in standar- dom. Občina je poklicana, da v soglas- ju z okrajnim ljudskim odborom po- stavlja in razrešuje gradbene inšpek- torje in da odloči na predlog gradbene inšpekcije o rušenju gradbenih objek- tov, ki niso objekti osnovne investicij- ske zgradbe. Občina je dalje pristojna, da po svojem gradbenem inšpoktorju kontrolira, ali ima oseba, ki vodi kako gradnjo, za tako gradnjo predpisano kvalifikacijo in je v negativnem pri- meru pooblaščena izdati prepoved za nadaljevanje gradenj. V pojasnilo naj navedemo, da pred- stavlja organizacija gradbene inšp^cije kot upravne službe precejšnjo težavo. Vzrok temu je pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra. Zato je dopustno, da dvoje ali več občin sporazumno an- gažira istega uslužbenca, ki ima po- trebno kvalifikacijo, za gradbenega in- špoktorja, V občinah, ki tudi tako ne bodo mogle organizirati svoje gradbene inšpekcije, i>a bo to slvižbo opravljala okrajna gradbena inšpekcija. Prav nič ne zaostajajo »Tovariš! Ali ste vi napisali članek o prehodnem mladinskem domu v Dobr- ni«, me je prijazno vprašal pionir iz mladinskega doma »Mihe Pintarja«. Da, sem dejal. Zakaj me pa to vpra- šaš? Tudi mi iz našega doma bi želeli, da nekaj napišete o našem delu. Vsi bi bili veseli, če bi nas obiskali in se tako prepričali o vsemu, da bi javnosti prikazali naše življenje v domu. Tako sem tudi storil. Vzgojitelj tova- riš Roža nc mi je v spremstvu pio- nirjev in pionirk razkazal dom in me seznanil z njihovim delom. Človek se čuti zadovoljnega, ko vidi kakšno skrb ^jo vzgojitelji, učiteljstvo in uprava do otrok m kaj jim vse nudijo pri njihovi vzgoji. Poleg šole imajo zelo razvite kulturne in športne panoge Pionirska strelska sekcija, v katero so VSI včlanjeni, žanje lepe uspehe na raz- nih tekmovanjih. Dramatska skupina prireja razne nastope, med katerimi je zelo lepo uspela novoletna pjrireditev. Uspešno delajo tudi vse ostale skupine. Ročno delo se lepo razvija p>ri dekletih in fantih. Njihovo življenje teče tako, da so vsi zadovoljni in nihče se ni pri- toževal, Otroci zelo cenijo svoje vzgo- jitelje, Prepričal sem se, da res ne za- ostajajo za prehodnim domom. Vedel sem pja, da njihovo lepo življejije ni brez težav in problemov za upravo. Zato sem še stopil k upravnici, ki mi je potožila marsikaj. Največja težava je finančno stanje doma, ker ne dobivajo redno nakazane razlike denarja za me- sečno oskrbo otrok. Kljub temu pa se mora redno življenje v domu nadalje- vati, Primanjkujejo jim tudi razne ma- terialne potrebščine. Navedel bi samo, da je dom brez predpisanih gasilskih naprav. Upravnica mi je še dejala, da je njihovo delo zelo težko, odgovorno in polno težav. Mnenja je, da je temu dosti krivo to, ker je dom na pj^eželju. Navedla je nekaj primerov iz domov v mestih, kjer so sorazmerja med go- jenci in vzgojno upravnim kadrom boljša kot na podeželju, prav tako tudi pri uživanju raznih dobrin. Načrti uče- nja in dela so F>a povsod enaki. Mi vsi pa se kljub temu trudimo, da smo v vsakem pogledu enako usp^ni kot do- movi v mestih, tako da naši gojenci ne morejo opaziti kakršne koli razlike. Se vnaprej bomo vložili ves naš trud za dobro naših otrok, pričakujemo pa tudi več pomoči pri našem napornem delu. B. D. Projektivni biro naj postane finančno samostojen zavod v zadnjem času je celjski Projektiv- ni biro zabredel v precejšnje težave, ki jih je povzročilo pomanjkanje admi- nistrativnega, predvsem ,i)a strokovnega kadra. Direktor inž. Pristovšek odhaja v pokoj, zamena pa bo težka, ker v Celjoi nimamo pxoblaščenih arhitek- tov in gradbenikov. Predlog je p)a- del za tov. inž. Čuka, toda člani ko- mimalnega sveta pri celjski občini se s tem predlogom niso strinjali in so bili mnenja, da je inž. Cuk v letu naj- večjih gradenj in osvajanja urbanistič- nega načrta v celjskem občinskem od- boru nepogrešljiv. Pogoje za to mesto pa ima kot arhitekt le še inž. Milova- novič Zivomir, Le-ta p)a dobi pooblasti- lo šele s 1. julijem, ko mu poteče tri- letna doba praktičnega dela po diplomi. Zato so člani komunalnega sveta za to mesto predlagali inž. Milovanoviča, do takrat pa bi vodstvo Projektivnega biroja ostalo še v rokah inž. Pristov- ška. Člani sveta za komunalne zadeve so s tem v zvezi ra^ravljali tudi o tem, da se Projektivni biro reorganizira v finančno samostojen zavod in preime- nuje v »Komuna-Projekt«. Cim bo za- vod zadostno zaseden s kadri, bo imel tudi možnost, da razvije širšo inicia- tivnost in bo lahko v sporuazumu z Občinskim ljudskim odborom Celje sprejemal naročila tudi izven okraja, pri drugih občinah in komunalnih pod- jetjih. Vse te probleme in predloge, ki jih je obravnavala seja komimalnega sve- ta, bo posebna komisija še enkrat pro- učila in predložila končni predlog z vsemi potrebnimi utemeljitvami občin- skemu ljudskemu odboru. SKLADIŠČNIKA s prakso v kmetijskih podjetjih, ve- ščega tudi prodaje in nakupov sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Vrtnarska šola Medlog pri Celju PRVA SEJA KRAJEVNEGA ODBORA DOBRNA Pred dnevi je bila 1. redna seja Kra- jevnega odbora. Ob tej priliki so od- borniki iz svoje srede za predsednika krajevnega odbora izvolili tov. Likar- ja, pjredsednika bivše občine Dobrna.