t: /i ¥ L]ybija?iš, dne 10. jamiarja 1932. Cena posamezni številki Din 1-50 XiV. žeto. „NAŠ GLAS“ ižide vsakega prveg-, desetega ia dvajsetega v mes cu. Naročnina za celo leto I3in 40‘—, za po! leta Din 20’—, za četrt leta Din 10'—. — Za in -.zem-stv0 je dod; ti poštnino. = Oglasi po ceniku. = Uredništvo: Ljubi j na, Frančiškanska u ica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. N e f r a n k i r a n s pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Liubljana, Frančiškanika ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. Dr. K. D.: Oragiiijske doklade državnih upokojeeeev* Nedavno je naš list prav natančno poročal o novi ureditvi draginj* skih. dolklad aktivnih državnih usluž« bencev, obenem pa navedel tudi glavne določbe ministrskih navodil za izdajanje te nove uredbe. Prav po istih načelih je sestavljena tudi nedavno izišla uredba o draginjskih dokladah drž. upokojencev od 27. oktobra 1931., štev. 75.500/1 (»Službeni list« od 19, XII. 1931., kos 81.). S to novo uredbo je urejeno vprašanje doklad vseh upokojencev, ki so bili upokojeni po določbah zakonov, kateri so veljali pred 1. aprilom 1931. Formalno je pa ta uredba le izpremenjena prejš* nja odločba minist. sveta D. R. št. 107.201/24 od 8. oktobra 1924., ki je s tem popravljena in dopolnjena. Za ostale upokojence, to je za tiste, ki so bili upokojeni že po določbah se-danjega uradniškega zakona po 1. aprb ’u 1931., je pa bila izdana na podlagi §§ 127. in 148. u. z. prav kmalu nato druga posebna, a povsem enaka uredba o draginjskih dokladah od 5. decembra 1931., št. 76.000/1. (»Službeni Hst« od 31. XII. 1931., kos 85.) Za izvajanje obeh teh, čisto ana* jognih uredb je finančno ministrstvo izdalo pod štev. 83.900/1. od 10. de* cembra 1931. obširna navodila. Ker so ta navodila zelo važna in je treba, da jih vsalk upokojenec pozna ter se tudi po njih točno ravna, jih podamo v glavnih obrisih. Ponavljamo pri tem vnovič, da so določbe obeh navedenih uredb v glavnem povsem slične uredbi o drag. dokladah aktivnih uslužbencev. V »Službenih novinah« od 18. decembra 1931. je objavljen predpisani obrazec prijave za sprejemanje dra* ginjskih doklad. Obrazec morajo upo* kojenci izpolniti čitljivo, čimbolj točno, lastnoročno in ga tudi lastnoročno podpisati. Te prijave morajo izplače-valne blagajne vestno shranjevati in jih priklopiti plačilnim nalogom ter jih ne smejo uničiti z drugimi zastarelimi spisi. Zato je treba, da upoko* jenci svoje prijave res pravilno in točno izpolnijo, ker so sicer za neresnične navedbe disciplinski in kazen* siko odgovorni ter izgube pravico do draginjske doklade za 1 leto, neopravičeno prejeta vsota se jim pa odtegne od prejemkov. Izplačevalne blagajne (n. pr. fi« nančna direkcija itd.) bodo pozvale upokojence, naj najkesneje do 1. mar« ca 1932. vlože nove prijave na novih prijavnih obrazcih. Kdaj izidejo in kdo jih bo založil, objavimo čimprej. 'Dokazila se bodo morala prilagati samo za tiste podatke, za katere še niso bila predložena obenem z nedavno vloženimi prijavami, ki so s tem po* stale neveljavne. V čl. 1. do 12. govori uredba o osebnih draginjskih dokladah. V uvodu vsebuje nova uredba štev. 75.500/1 od 27. X. 1931. (enako tudi uredba št. 76.000/1 od 5. XII. 1931.) določila o višinah osebnih doklad, ki .pritičejo posameznim vrstam upoko* jencev. V 2. čl. so navedene višine osebnih doklad tistih upokojencev, ki so bili upokojeni po zakonskih predpisih, kateri so veljali pred razglasitvijo uradniškega zakona od 31. VII. 1923. (oz. zakona o ustroju vojske in mornarice od 9. VIII. 1923. in zakona o drž. prometnem osebju od 28. X. 1923.). Pri tem so posebe določe* ni zneski doklad za upokojence, ki so bili upokojeni z več kot 20 leti službe oz. z manj kot 20 leti službe. Vse te postavke so ločene z ozirom na višino letne pokojnine v dinarjih ali kronah. Vsi zneski so popolnoma enaki zneskom odločbe min. sveta D. R. št. 107.201 ex 1924. Višina doklad se torej ni prav nič spremenila. Posebne določbe vsebuje čl. 3. za nekatere vrste visokih in najvišjih drž. uslužbencev, ki so bili upokojeni z najmanj 20 leti službe. Tem pripada mesečna osebna draginjska doklada po 3000 Din neglede na velikost po* kojnine in kraj stalnega bivališča. Za tiste upokojence, ki prejemajo kot pokojnino polne svoje zadnje aktivne prejemke, vsebuje poseben predpis člen 4., vendar so pa tudi tu vsi zneski popolnoma enaki prejšnjim zneskom, določenim v prvotnem besedilu odločbe ministrskega sveta D. R. št. 107.201/24. Kot upokojence s polnimi pre= jemki položaja, na katerem so bili upokojeni, je razumeti tudi vse tiste, katerim se je v pokojninsko odmer« no podlago vštela tudi vojaška služba med vojno (takozv. »vojna leta«). Upokojencem, upokojenim po predpisih uradn. zakona od 31. julija 1923. (zakona o ustroju vojske in mornarice od 9. VIII. 1923. oz. 6. IX. 1929. in zakona o drž. promet, osebju od 28. X. 1923.) pripada osebna drag. doklada v isti odstotni izmeri, v kateri jim je bila določena pokojnina. Podlago tvori osebna drag. doklada, katero so prejemali ob upokojitvi. Seveda je treba osebno drag. do« klado tistim, ki so bili upokojeni pred 1. avgustom 1926., zmanjšati po do« ločbah rešitve minist. sveta D. R. št. 99.000/26 (za takozvane »odtegljaje za poplavljence«). Tistim upokojencem pa, ki so bili upokojeni v času od 1. januarja 1929. do 1. oktobra 1931. in jim je bila odmerjena pokojnina z vštetjem položajne oz. službene doklade oz. doklade na čin in zvanje, je pa zmanjšati osebno drag. doklado za toliko, kolikor znaša 5 % skupnih mesečnih prejemkov brez rodbinske doklade. Višina doklade se določa po kra« ju stalnega bivališča. Zato je vsako spremembo stalnega stanovanja takoj naznaniti. To pa ne velja za dvojne sirote brez očeta in matere, ki prejemajo vzgojevalnino in k nji po 10 Din na dan. Katera mesta pa spadajo v razne draginjske razrede, je pa predpisano v § 26. u. z. Upokojenim bivšim pokrajinskim namestnikom, banom, poslanikom, predsednikom in članom državnega sveta, glavne kontrole, kasacijskega sodišča, rednim univerzitetnim profesorjem itd. ter upokojenim ministrom, kateri prejemajo — kot smo že spredaj omenili — na mesec po 3000 Din osebne drag. doklade, ne pripada pra« vica do rodbinske doklade. Rodbine uslužbencev, katerim je biU rodbinska pokojnina določena po plačah oz. pokojninah na podlagi do« ločb prejšnjih zakonov, ki so veljali pred 31. julijem 1923. (ko je bil uveljavljen prejšnji uradniški zakon), imajo pravico do drag. doklad po čl. 5. uredbe (v naslednjem je vselej mišljena uredba od 27. X. 1931.) neglede na to, kdaj jim je bila določe« na rodbinska pokojnina, to je ne« glede na to, da-li jim je bila rodbinska pokojnina priznana še za časa, ko so ti stari zakoni še veljali, ali pozneje. Zato velja čl. 5. uredbe tudi za tiste rodbinske pokojnine, ki pripa« dajo rodbinam po smrti upokojencev, naštetih v čl. 3. in 4. (t. j. a) spredaj naštetim naj višjim uslužbencem in b) upokojencem, ki prejemajo kot pokojnino polne svoje zadnje aktivne prejemke). Osebnim upokojencem pripada kot osebna draginjska doklada toliko odstotkov zadnje njihove aktivne do« klade, kolikor odstotkov pokojninske osnove jim je bilo priznanih za pokojnino. Če tak upokojenec spremeni stalno bivališče in s tem draginjski razred, se mora kot podlaga za novo osebno doklado vzeti tista osebna doklada, katero bi prejemal, če bi bil stalno upokojen v svojem novem pre« bivališču. Določbe čl. 8. uredbe, ki določa, da pripadajo rodbinam umrlih usluž« bencev, katerim je rodbinska pokoj« nina odmerjena po prejemkih, določenih z uradniškim zakonom iz leta 1923., tiste osebne drag. doklade, ka-„tere so imele ali bi morale imeti ose« be, po katerih imajo pravico do pokojnine, če bi bile ob smrti upokojene, — veljajo neglede na to da-li jim je bila pokojnina določena ob času, ko je uradniški zakon iz 1. 1923. še veljal, ali pa še le pozneje, to je po 1. aprilu 1931. Isto velja tudi za družine umrlih uslužbencev, ki preje« majo rodbinsko pokojnino na podlagi zakona o ustroju vojske in mornarice od 9. avgusta 1923. in 6. septembra 1929. ter zakona o drž. prometnem Znano in dokazano je, da je obsta« nek vseh državnih upokojencev in upo* kojenk, zlasti onih, ki so bili upokoje« ni pred veljavnostjo uradniškega zakona z dne 31. julija 1923., zaradi neznosne splošne draginje nekaterih življcnslkih potrebščin in visokih stanovanjskih najemnin hudo ogrožen, skoraj nemogoč. Gmotni položaj drž. upokojencev je danes dosegel vrhunec bede; večina drž. upokojencev, posebno staroupo-kojencev, živi beraško življenje. Ta dejstva so obče znana. Da je bilo stanje upokojencev ne« vzdržljivo, so spoznale vse moderne države (Francija, Avstrija, Čehoslova-ška itd.) ter so že davno prejemke dr« žavnih upokojencev izenačile s prejemki aktivnih drž. nameščencev. Obupno stanje upokojencev spo« znavajo tudi merodajni činitelji naše države, ki so ob raznih avdijencah zatrjevali deputacijam, da natančno po« znajo potrebo in socialno upravičenost izenačenja vseh pokojnin s prejemki aktivnih nameščencev, da obdrže to zadevo v evidenci in jo izvedejo ob prvi možnosti. Zavedamo se, da je vzrok, da se to do danes še ni zgodilo, splošna gospodarska kriza, ki tudi naši državi ni prizanesla. Dovoljujemo si najnujnejše, po« polnoma utemeljene zahteve upoko« jencev navesti in prositi, da se upoštevajo. Te so: 1. da se pokojnine vseh upokojencev, upokojenih po prejšnjih zakonih, prevedo na nove prejemke drž. nameščencev, kakor so to storile vse moderne države. Predmetno izenačenje je bilo predvideno že v projektu za« kona v letu 1923., ki je bil s predsank-cijo Nj. Vel. kralja predložen narodni skupščini, a na žalost je plenum te skupščine iz povsem nerazumljivih (morda strankarskih) razlogov tisto besedilo odklonil; 2. dobiva precejšnje število drž. upokojencev še vedno kronsko pokoj« nino. Te pokojnine se naj prevedejo takoj glede na zakon iz leta 1927. brez nadaljnih formalnosti na podlagi uradnih podatkov; 3. se naj državnim uslužbencem, ko stopijo v pokoj, z dekretom, s ka« osebju od 28. oktobra 1923. Pri tem je treba paziti na to, da-li je bil uslužbenec, od katerega izhaja pravica do rodbinske pokojnine, ob smrti aktivni uslužbenec ali že upoko« jenec. Če je bil že upokojen, ko je umrl, pripada njegovi družini poleg rodbinske pokojnine ista osebna draginjska doklada, katero je umrli upokojenec prejemal. Če je pa umrl kot aktivni uslužbenec, dobi njegova družina tisto osebno drag. doklado, ka« tero bi bil umrli dobil, če bi bil umrl kot upokojenec. Tiste tako zvane »dvojne sirote« po drž. uslužbencih, ki nimajo več ne očeta ne matere, prejemajo — tudi če jih je več — vsak zase namesto osebne draginjske ddklade vsak po 10 Din na dan. Seveda jim rodbinska drag. doklada ne pripada. Če sta mož in žena oba updko-jenca, ali pa če je eden izmed zakoncev v aktivni službi, drugi pa upoko« jenec, imata vsak zase pravico do popolne osebne draginjske doklade. Samo po sebi je pa razumljivo, da možu ne pripada rodbinska drag. doklada za ženo, če je ta aktivna ali upokojena uslužbenka. (Dalje prihodnjič.) terim so jih updkojili, nakažejo takoj tudi pokojninski prejemki, kakor je to že davno uzuelno v vseh modernih državah; 4. se naj upokojencem, ki ne žele biti člani nabavljalnih zadrug, povr« nejo vplačani odtegljaj za Zvezo nabavljalnih zadrug; 5. naj državni upokojenci in upokojenke uživajo na državnih železni« cah in parobrodih iste ugodnosti, ka« kor aktivni uslužbenci. To bi bilo gotovo v korist drž. blagajne; 6. ker se na podlagi novega uradniškega zakona odteguje tudi upokojencem, upokojenim iz 1. 1923., 5% prispevek za penzijski fond, ne da bi se njih prejemki zvišali, kakor so se Aktivnim uslužbencem, tako, da so vsem upokojencem znatno zmanjšani pre« jemki, ki niti v prejšnji višini niso zadostovali življenskim potrebščinam, zato prosimo, da se ti odtegljaji uki« nejo in da naj nameščenec plačuje prispevek v pokojninski sklad, dokler aktivno služi, z upokojitvijo pa preneha prispevanje v pokojniski sklad. 7. Ukine naj se 30% odtegljaj po« kojnin v inozemstvu živečih državnih upokojencev. Večini teh upokojencev je povratek v domovino z ozirom na visoke selitvene stroške in neizmerno visoke stanovanjske najemnine v naši državi nemogoč, oziroma otežkočen. 8. Neznosne visoke stanovanjske najemnine naj se maksimirajo zakon* skim potom in znižajo za 35—50 %. Današnje najemnine znašajo najmanj Va, večina pa skoro polovico mesečnih prejemkov drž. uslužbencev in upoko* jencev. 9. Najnovejša odrebda fin. mini* strstva, po 'kateri se morajo drž. upokojenci, ki so v občinski službi, odreči ali drž. pokojnini ali stopiti iz občinske službe, naj se omili na ta način, da se določi višina zneska mesečne drž. pokojnine. Takim drž. upokojencem naj bi bil vstop v občinsko službo vsaj pri podeželskih županstvih dovoljen, s čimer bi bilo tudi občinam ustreženo, ker bi morale sicer svojim usluž« bencem, ki niso državni upokojenci, plačevati neprimerno višje plače. Znani so slučaji, da dobiva tak upokoje« nec — obč. tajnik 600 Din drž. pokojnine in 400 Din plače od občine! Spomenica »Društva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani.« Dovoljujemo si še naslednje konstatacije: Tudi po izenačenju pokojnin s prejemki akt. državnih nameščencev ostanejo plače drž. upokojencev v Jugoslaviji s prejemki upokojencev v drugih državah Evrope na eni najnižjih stopenj. Uradniki in upokojenci so večino* ma hudo zadolženi in večina sedanjih V ljubljanski, vzorno urejevani mesečni reviji »Zadrugar«, katero iz* daja ljublj. železničarska nabavljalna zadruga, je izšel ta zanimivi članek uglednega zadružnega strokovnjaka. »V času, ko hodijo mali vlagatelji v večjem številu nad denarne zavode, da dvigajo svoje vloge, ali vsaj, da pogledajo, če je še kaj denarja v blagajni, begajo sem in tja, v tem času posluje naša Kreditna zadruga nemoteno naprej. Izplačuje gladko hranilne vloge, izplačuje posojila, in vlagatelji prinašajo svoje male vloge nemoteno naprej, Ikot bi ne vedeli, kako so se nekateri preplašili. . Lahko bi bili za zgled marsikateremu, ne zavodu, temveč publiki! Zakaj je začel pri nas prav za prav pritisk vlagateljev na denarne zavode? Z zakonom o stabilizaciji dinarja so dovolili svoboden promet deviz in denarja. Malo preveč kava* lirska gesta za naše razmere, oziroma za naše ljudi. Nekateri so začeli izvažati devize, spekulirati sem in tja. Ali radi same spekulacije ali radi neza* upanja v naš dinar. Malo prepozno so jim preprečili to nečedno igro, na katero so opetovano opozarjali naši ugledni gospodarski časopisi (»Jugo-slov. Llovd«). Nastalo je nezaupanje, ljudje so začeli spravljati denar v nogavice, začeli so dvigati vloge — in morali so poseči vmes. Ali je bila panika na mestu? Spo* minjam se leta 1922. in 1923. Hodil sem večkrat po nasvete v trgovskih in finančnih vprašanjih v Zagreb. Žid g. — mi je rekel: »Imam dobre zveze, vem za razvoj dogodkov, kako bodo prišli. Mi smo samo eno leto za Av^ strijo, naš dinar bo danes leto desetino tega vreden, kar je danes« (leta 1923.). Kupovali so vsevprek, verovali v liro, v nemško marko, in pomagali rušiti dinar. In nazadnje? Niso imeli prav, zašpekulirali so ,se, izgubili so težke milijone, zaslužile so jih druge države. Podobno kot danes, ko so nekateri spekulirali na angleške funte in so zopet izgubili. Dobro, da je bilo malo navala, so vsaj preprečili nadalj* njo igro špekulantov. Panika pa nikdar ne koristi. Zgodilo se je, da je v kinematografu nekdo za šalo zavpil. »Ogenj, gori!« Ljudje so se gnetli k vratom, se prerivali, hodili drug po drugem, in dosti je bilo mrtvih; vse to radi panike. Nasprotno smo čitali slučaj, da je začelo goreti v gledališču za kulisami, in je stopil pred publiko drž. upoikojencev bo obupno legla z dolgovi v grob. Z izenačbo pokojnin s prejemki aktivnih drž. nameščencev bi bila ve* lika večina drž. upokojencev v glavnem rešena obupne bede in taka rešitev bi bila v korist tudi drugim slojem, n. pr. kmetom, obrtnikom in trgovcem, ker bi se s tem dvignila konsum-na moč vsega naroda. igralec ter rekel: »Začelo bo goreti, pojdite lepo počasi domov.« In vsi so pravočasno odšli, preden je zajel plamen poslopje. Panika je v prvem slu* čaju pogubila, v drugem slučaju je treznost in disciplina rešila navzočo publiko. Tako je danes v našem gospodar* stvu. Vsak vlagatelj ve, da ne obleži njegov denar v banki, temveč ga banka izposodi drugam, predvsem indu* striji, za zgradbo hiš in razne investi* cije. Če pritisnejo vsi vlagatelji na* enkrat, da dvignejo svoje vloge, je banka primorana zahtevati denar od teh podjetij, ki tudi nimajo likvidnega denarja. V konkurz gre podjetje, delavci na cesto, in nima od zidovja nič ne banka in ne vlagatelji. Vse polno mrličev — samo radi panike. Počasen izhod, počasna likvidacija bi vse ohranila. Tako delamo danes železničarji. Mi sploh ne likvidiramo, mi verujemo v našo bodočnost, mi zaupamo v skupnost nas vseh. Zdrav razum in obzirnost do naših tovarišev nas vodi — mi vidimo, naši železničarji vlagajo svoje prihranke naprej v našo hranil* nico. Treznost, razum in obzirnost bo tudi nam pomagala. Da bi našli dosti take stanovske ali državljanske zavesti drugod, ne bi prišlo do onih ostudnih spekulacij in tudi ne do dviganja hranilnih vlog. Naša Kreditna zadruga ima sicer dosti lahko stališče. Denar, ki smo ga dobili od malih vlagateljev, je povečini izdan v obliki posojil drugim železničarjem, ki rabijo posojila. To* da skoro vsa posojila so kratkoročna, in v par mesecih se nam povrne v blagajno skoro ves izposojeni denar. Za vsak slučaj hranimo danes malo več denarja; ne izdajamo več toliko posojil, da bi lahko ustregli vlagateljem, če se spomnijo na svoje vloge. Še en* krat svetujemo našim članom: Razum! Disciplina in medsebojna pomoč je rešila propasti našega kmeta in naše slovensko zadružništvo v letih 1915. do 1923. ter mu ustvarilo boljšo eksi* stenco kot jo je imel 1. 1870. Disciplina je rešila in povzdignila nemško zadružništvo po popolni propasti marlke. Disciplina je rešila naše železnice in železničarje v letu 1918. in ta disciplina nas tudi sedaj varuje ter lahko stavlja za vzgled drugim. Razum in disciplina! Železničarji se bomo še bolj oklenili svojih zadrug, mislili in delali bomo po zadružnih načelih, v kate* rih bomo našli svojo rešitev.« Zaradi dogodkov ob znanem poskusu puča štajerskih »Heimwehrov« dne 13. septembra 1931., je izdal avstrijski zvezni kancelar posebno odločbo glede političnega udejstvovanja avstrijskega javnega uslužbenstva. Iz te zanimive odločbe posnemamo nekaj odlomkov: »Dogodki z dne 13. septembra 1931. so — z malimi izjemami — izno* va potrdili zanesljivost avstrijskih zveznih uradnikov in ostalih zveznih uslužbencev. Te izjeme in nasprotni primeri ob prejšnjih povodih pa kažejo, da se vsi uslužbenci Avstrijske re* publike v svojem izvenuradnem udejstvovanju ne obnašajo tako, kakor jim predpisuje njihova s službenimi dolž* nostmi predpisana vzdržnost. Zvezni uradniki stoje napram državi v posebnem razmerju zvestobe, katero je bilo s službeno prisego ali zaobljubo svečano potrjeno. Uradne dolžnosti, katerim so se s tem, da so prejeli javno službo, podredili — v prvi vrsti seveda določbe službene pragmatike -— jim torej na splošno ukazujejo, naj se v službi in izven nje ogibajo vsega, kar bi moglo omajati in okrniti ugled in zaupanje, katero zahteva njihov položaj, predvsem pa zaupanje v njihovo nepristransko stališče v službi. Zlasti jim te službene dolžnosti zabranjujejo tako udejstvovanje v društvenem življenju, ki nasprotuje dolžnostim uradnika in ustanavljanje zvez in organizacij, ki imajo namen, da povzročajo motnje ali ovire službenemu delovanju. Zato naj torej uradnik opusti vsako izvenslužbeno udejstvovanje — posebno v političnem ali društvenem življenju —, ki bi zaradi načina udej* Za znižanje cen. V ljubljanskem, »Kmetskem listu« beremo opozorilo mlekarskega društva za Ljubljano in okolico, ki opozarja člane, »naj se ne dajo begati od nikogar ter naj cene mleku držijo do nadaljnega po dolo* čilih odbora 3 Din za liter. Svarimo vse one člane, kateri prodajajo mleko pod ceno, posebno pa one, kateri pod ceno jemljejo stranke (kunte), da bodo na prihodnjem občnem zboru imenoma posvarjeni oz. izključeni.« Kaj nas uči to opozorilo? Da je rešitev draginj-skega vprašanja za drž. uslužbence edinole v čim širši izvedbi zadružne samopomoči. Kako je to? V ljubljanski »Delavski pravici« beremo, da se je začetek decembra vršil na Jesenicah sestanek obrtnikov, ki je bil sklican na inicijativo Kranjske industrijske družbe, in sicer pravi navedeni list, »z namenom, Ta nauk velja pa enako za prav vse nas državne uslužbence, vseh strok in kategorij! stvovanja ali zaradi ciljev, katere zasleduje, neposredno nasprotovalo na* vedenim službenim dolžnostim ali bi bilo sposobno, da uslužbenca zaplete v take protivnosti. Nošnja kakršnihkoli političnih znakov je v službi ne* dopustna. Uradnik, ki ne zna spoštovati mej, ki omejujejo njegovo službeno in iz-venuradno ravnanje — kar velja zla* sti za sleherno politično delavnost uradnikov —, ni prikladen, da bi bil poklicni izvrševatelj javne službe. Prekršitve uradnih dolžnosti navedenih vrst se bodo odločno preprečile. Vsa oblastva morajo v takih primerih z vso strogostjo uporabiti razpoložlji* va disciplinska sredstva. Zvezna vlada se zaveda vkoreni* njene, doslej stalno dokazane korektnosti in požrtvovalnosti avstrijskega uradništva in je popolnoma prepričana o tem, da bo ta poziv zadostoval, da se odstranijo taki izjemni primeri, kakršne je bilo opaziti v zadnjih časih.« Ta odločba je v organiziranem avstrijskem uradništvu vzbudila veliko’ pozornost in bodo strokovna društva v kratkem ukrepala o potrebnih korakih. Glasilo »Reichsverband der offen* tlich Angestellten« pa dostavlja; »Če so se pri teh ali drugih, dogodkih pojavile zlorabe posameznih uradnikov, tedaj ni to baš v poslednji vrsti posle* dica vpliva vladnih krogov in političnih strank, ki so neprestano in ponov* no zakrivile kršitve načela neodvisnega poklicnega uradništva, in ki stalno skušajo del uradništva pritegniti k za* sledovanju svojih političnih namenov. Ni torej uradništvo, temveč vlastodrž-ci v Avstriji so sami krivi teh izjemnih pojavov.« kako doseči splošno znižanje življen-skih potrebščin. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da vsi obrtniki delajo z izgubo. Kam gre neki potem dobiček?« —To bi bilo res zanimivo izvedeti, ker čujemo isto trditev stalno od vseh strani. Draginja na Koroškem. Ker je tre* ba v letošnji zimi skrbeti samo na Koroškem za predvidno 18.000 brezpo* selnih (od teh jih je v Celovcu nad 6000, v Beljaku pa 3000), je koroški deželni zbor dovolil za tekoče leto pobiranje posebnih užitnin, iz katerih naj bi se zbirala sredstva za podpira* nje nezaposlenih oseb. Užitnino je plačevati od mesa v kalkršnikoli obliki, od sladkorja in sladkornih izdel* kov, čokolade, medu konzerv, južnega sadja, olja in riža. Povprečno znaša užitnina 8% tržne vrednosti. Koroško javno uslužbenstvo in delavstvo proti V Ljubljani, dne 1. decembra 1931. Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. S. Č.:v Železničarska kreditna zadruga. Avstrijsko aradništvo in politika. O draginji. ALBERT JEAN: Vračilo. Ko je sobarica v Eden*Palace*u od* grnila zavese ter odšla, se je Manonka Šarlinova zehaje naslonila s komolcem na svoje vzglavje. Na priposteljnjaku je stala kopica dnevnikov in pisem med jutrnimi prepe* čenči in čajnikom. Manonka je malomarno potrgala ovo* je. Med dopisi je bilo največ računov. Mlada ženska jih je brezbrižno pometala na odejo iz rdečega satina. Nato si je na* lila vročega čaja v skodelico s hotelskimi začetnicami in razgrnila krajevni dnevnik, dišeč po vlažnem papirju in mastnem črnilu. Brez naglice je Manonka pregle* dala poslednje nečne brzojavke. Zatem je pozorneje prebrala družabne stolpce in reklamne odmeve. Na koncu pa je preštu* dirala male oglase, ki so se na zadnji stra* ni kopičili kakor pravilni predelki v ko* lumbariju.1 Eden njih je mahoma obrnil nase nje* no pozornost po svoji nenavadni vsebini: »Baron pl. Indals pozdravlja nežna* nega posetnika, ki se je v noči od torka 1 Podzemsko pokopališče z vdolbinami za pepelnice. Op. prel. na sredo pritihotapil v njegovo sobo v Eden*Palace*u ter mu zmaknil njegovo de* narnico. A prav hvaležen bi bil dotični osebi, če bi blagovolila vrniti mu miniatu* ro, shranjeno v notranjem žepu te denar* niče. Ta ženska slika nima sama na sebi nobene trgovske vrednosti, pač pa pomeni baronu pl. Indalsu predragocen spomin, ki bi mu ga bilo prav težko pogrešati.« Manonka je trikrat prečitala zanimi* vo opozorilo. Potem se je na mah odločila, skočila iz postelje, nataknila haljo, zakle* nila-vrata in stopila proti stenski omari, kamor je vsak večer spravljala svoje bise* re. Odklenila jo je in debela listnica iz tulenove kože se je prikazala na izbranih biserih in približnih draguljih. Manonka je nekaj sekund omahovala. Potlej je pričela brskati po usnjatem žep* ku in potegnila iz njega portret mlade žene, precej dobro naslikan na jajčasto slonovo kost. Ako neke ženske izvajajo obrt »ho* telske miši«, ni še potreba, da bi bile čisto brez nežnega čuvstva. In baron d’ Indals je s svojim romantičnim, izrednim oglasom znal tatico v srce ganiti. Ko se je Manonka dobro preverila, da zadevna miniatura res nima druge cene kakor nežen spominek, se je odločila vr* niti njegov zaklad. Prostodušni geometri zagotavljajo, da je najkrajša pot od ene točke do druge — premica. Manonka je bila z izkustvom overovila vso ničevost tega osnovnega načela. In v svojem pri* meru je vedela, da najgotoveje dospe v baronovo sobo, če se zmuzne v perilnico, kjer po dvajseti uri ne bo žive duše več; od ondod mora na železno stopnišče, po* tem po krožnem mostovžu in se spretno splaziti do okna, katero je g. Indals po neprevidnosti pustil priprto no glede na mraz. Čez dan se je sprehajala ob morju, potem v hotelskem baru malo obedovala napisala nekaj pisem, resno stala v kazini ob igralnih mizah, to je bilo vse. Storila se je noč, ozaljšana z zvezda* mi in žarnicami, sredozemska noč, ki diši po rožah in soli, ki jo poživlja mrmranje valov ob palačah in vilah. Manonka je nestrpno čakala ugodne* ga trenotka: tiste prazne ure med koncem večerje in povratkom iz gledališč. Potem se je preverila, da ključ od baronove sobe visi na hotelski tabli, si oblekla črni kroj in obula proževinaste čeveljčke, to je bila njena delavska oprava, pa je krenila proti perilnici po dolgih opustelih hotelskih ho* dnikih. Malo jo je tiščalo v grlu, ko je odrinila krili priprtega okna ter stopila y temno sobo, kjer si je posvetila z žepno električno svetilko. Popolna tišina v ozki čumnati s pohi* štvom iz mahagonovine in rdečega žameta jo je pomirila in z jasno zavestjo o svoji veliki nravstveni vrednosti je položila sli* čico na lesen kamin. »Stoj!« Rezko se je posvetilo po kopalnici, da je neprevidnica kar obtičala. »Roke kvišku!« Besna od jeze je to storila, kajti mo* ški v fraku je držal dva metra od nje kratko cev samodejne pištole, kar je da* jalo poseben poudarek njegovemu suho* parnemu ukazu. Baron d’ Indals je nekaj sekund strmo meril z očmi drobno ženščino bledega 11* ca, ki jo je imel docela v oblasti spričo svojega orožja. Potem je s trdim glasom izjavil: »Kadar človek opravlja vašo službo, dušica, ne sme mešati čuvstva v posle.« Manonka si je grizla ustnice. Toda skoro takoj se je osvestila: »Prav imate! Po neumnem sem se da* la vjeti. Nauk je dober. V bodoče se ne dam več speljati na led.« In ker je baron molčal, je velela: »Dajte no, požurite se! Hitro telefo* nirajte policiji. Da bo prej v kraju!« »Ampak najprej: kje je portret?« je odvrnil baron, ne da bi bil povesil orožje. »Na kaminu.« tej nesoči jalni odločbi živahno protestira. Podražitev sladkorja v Avstriji. ‘Avstrijske sladkorne tovarne so sklenile s trgovci s sladkorjem na debelo pogodbo o zvišanju sladkornih cen. Zato bodo v najkrajšem času narastle cene za 1 do 2'5 šilinga pri 100 kg. Nadaljnje podražitve seveda niso izključene. V Avstriji je 277 trgovcev s sladkorjem na debelo. Ker je tovarnam preostalo lani precej zalog izdelanega sladkorja, so ga začeli odpro* dajati drugim kupcem, tako da je za veletrgovce nastala neprijetna konku-Tenca. Zato. je njihova organizacija oklenila navedeno pogodbo s sladkor* nimi tovarnami, (ki ima pa popolnoma značaj pravega osnovanja sladkorne- Delo za razširitev »Našega Glasu«. Doslej so vrnili nabiralne pole naslednji gg. tovariši in pridobili med svojimi znanci po nekaj novih, naroč* * nikov: 1. Fran Jekler, carin, uradnik, Prevalje — 5 naročnikov; 2. Franc Kocjan, podinspektor fin. kon. v pok., Škofja vas — 1 naročnika; 3. Martin Kocjane, preglednik fin. kontrole, Šoštanj — 2; 4. Franjo Koren, preglednik hn. kontrole, Grlinci — 2; 5. Jožef Zupan, žandarmerijski narednik, Je* senice — 2; 6. neimenovani prijatelj lista — 4 nove naročnike. Trdno upamo, da bodo tudi ostali gospodje to* variši, katerim smo poslali nabiralne pole, pridobili po možnosti čim več novih naročnikov našemu listu, ki je povsem navezan na prispevke svojih naročnikov. Prepričani smo namreč, da je med drž. uslužbenstvom še toliko požrtvovalnosti in umevanja za skupne stanovske koristi, da bo mo* goče ohraniti glasilo, ki že toliko let 2 nezmanjšano vnemo zastopa skupne koristi vsega našega drž. uslužbenstva. — Vsem navedenim gospodom pa se za njihov trud in ljubeznivost prav 'iskreno zahvaljuje uprava. Vivant se-puentes! Za naš tiskovni sklad smo prejeli nekaj prispevkov. Imena darovalcev objavimo. Zaenkrat moramo ugotoviti, da niso to imena visokih uradni* kov, ki so se spomnili našega glasila. Ne, prav obratno je! Saj so tudi vse- ga trusta. Proti temu poskusu podra* žitve sladkorja, ki spada med poglavitne življenške potrebščine, je avstrijsko državno uslužbenstvo po svoji organizaciji (Reichsverband) protestiralo pri avstrijski zvezni vladi. Utemeljuje svoj protest z dejstvom, da se sladkor izvaža iz Avstrije po 18 grošev (t. j. približno 1.50 Din), dočim ga prodajajo v Avstriji po 1.22 šilinga (to je približno 9.80 Din). Zvišanje krušnih cen v Gradcu. Zaradi padca šilinga in splošne gospodarske stiske so zrasle cene kruhu v Gradcu. Samo uradniška gospodarska zveza je obdržala dosedanje cene, ki so že doslej preprečevale, da se kruh ni že prej podražil. znamu naročnikov višje kategorije sorazmerno slabše zastopane kot nižje. Žalostno — pa resnično! Kaj pa naša stanovska društva? Bivša Zveza državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani je združevala veliko število strokovnih in stanov* skih organizacij slovenskih drž. uslužbencev in upokojencev. Imela je razen tega tudi v večjih krajih kot so Mari* bor, Celje, Ptuj, Kranj, Novo mesto, Kamnik, Murska Sobota, svoje posebne okrožne skupine, ki so jo podpirale v njenem delovanju. Zaradi določb § 76 in 345 u. z. je velik del teh orga* nizacij moral prenehati z delovanjem, nekatere so se pa prilagodile novim predpisom in jim je bilo nadaljno poslovanje dovoljeno. Ob likvidaciji teh društev se je doslej od vseh spomnilo »Našega Glasu« le dvoje društev. Pred razidom je »Društvo finančnih pravnikov v Ljubljani« določilo kot svojo podporo našemu glasilu iz dru* štvenih sredstev znesek tisoč d i -• n a r j e v. Prav tako je tudi »Okrožna skupina drž. nameščencev in upokojencev« v Kamniku ob svoji likvida* ciji votirala za tiskovni sklad »Našega Glasu« lepo vsoto skoro šeststo dinarjev. Od vseh drugih okrožnih skupin, stanovskih društev in organizacij naš list niti ob likvidaciji, niti pozneje ni prejel nobene subvencije ali podpore, dasi so nekatera ob raziđu razpolagala s precejšnjo imovino. dano neposredno se obračati na ministrstvo s prošnjami, pa bodisi osebno ali po drugih oz. preko zavodov in ustanov. Zlasti so pa nedopustne prošnje za premestitve tekom šolske* ga leta. Te so dovoljene samo na predlog šolskih nadzornikov, če se prosilec poroči, če zakonca nista v istem služ* benem kraju in če je iz zdravstvenih razlogov potrebna sprememba pod* nebja. Sodelovanje na inozemskih prire* ditvah. Po odločbi predsedništva ministrskega sveta od 31. avgusta 1931, št. 3418, se bo iz naše države udeleže* val zborovanj, posvetovanj, svečanosti in sličnih prireditev v inozemstvu, kolikor se jih bo naša država v izrednih primerih sploh udeleževala, samo po en uradni zastopnik. Izjeme veljajo samo za konference po mirovnih po* godbah in za sestanke zasedanja Društva narodov. Določevanje teh zastopnikov se bo vršilo sporazumno s finančnim ministrom. Proti deljenemu šolskemu pouku. Ker je prosvetno ministrstvo odločilo, da se z drugim letošnjim semestrom uvede na vseh srednjih šolah deljeni pouk, se je vršilo konec decembra v Ljubljani dobro obiskano zborovanje staršev iz mesta in okolice. Udeležilo se ga je nad 1000 oseb. Starši so pou- darjali, da se gospodarski slabšim stanovom, uradnikom, delavcem in kme* tom ne smejo nalagati nova bremena, kar bi se zgodilo, če se uvede deljeni dopoldanski in popoldanski pouk. Tudi je v interesu države, da se dotok dijaštva iz kmetskega stanu čim bolj pospešuje. Shod je sprejel resolucijo, ki ugotavlja, da bi bil deljeni pouk Škodljiv iz vzgojnih, zdravstvenih in gospodarskih razlogov, ker zadene zlasti gospodarslki šibke sloje in ogro* ža zdravje in normalni razvoj dijaštva. Resolucijo so zborovalci sporočili prosvetnemu ministrstvu in banski upravi. Izpolnjujte pravilno čekovne po* ložnice. Izšla je nova izdaja čekovnih položnic, ki so v skladu s predpisi pravilnika za hranilno in čekovno poštno službo. Po teh predpisih je treba torej ob vsakem nakazilu denarja izpolniti tudi tretji del čekovne položnice, ki se pri tej izdaji imenuje »temeljnica za knjiženje« (prej »vpisnica«) tako, da je tudi na tem delu treba dostaviti datum vplačila. Doslej je namreč zado* štovalo, da je bilo datirano samo »sporočilo«, t. j. srednji, del čekovne položnice. Obleke kemično čisti, barva, piisira in lika tovarna i O S. REICH. Članom mariborske Samopomoči. »Samopomoč« drž. nameščencev in upokojencev, r. p. b. v Mariboru je v mesecih oktober—december 1931. nudila prvo pomoč svojcem sledečih umrlih članov: Štev. 18; Lorber Marija, vdova v Mariboru, skup. B. Din 1950'—; 19. Keršič Terezija, vdova v Mariboru, skup. B. Din 1950'—; 20. Cvirn Rajko, nadupr. v. p., Stoperce, skup. B. Din 1950'—; 21. Batistič Franc, fin. preg. v Mariboru, skup. A. Din 1200'—-; 22. Lebar Alojz, puk. v p. v Mariboru, skup. B. Din 1950'—; 23. Križanec Marija, sopr4 uprav, zemlj. knjig., skup. A. Din 1200'—; 24. Jug Vinko, nadučitelj v p. v Mariboru, skup. C. Din 2200'—. Člani C skupine morajo plačati za 1 slučaj C, 4 slučaje B in 2 slučaja A skupine, t. j. skupaj Din 28'—, za dva člana po Din 56'—. Člani B skupine imajo 5 slučajev B skupine in 2 slučaja A skupine Din 24'— za dva člana Din 48'—. Člani A skupine plačajo za 7 slučajev A skupine Din 14'—, za dva člana Din 28'—. Kakor običajno se konec leta prf zadnjem četrtletju pribije Din 2'— za celoletno poštnino. Člani z vpisno šte* vilko 1 do 300 se opozarjajo, da se je pomotoma pozabila pribiti poštnina v znesku Din 2'—, kar se bode zaračunalo pri prihodnji pošiljatvi položnic. Obenem opozarjamo tiste člane, ki so dobili pismene opomin^ za zaostalo posmrtnino, naj pismeno izjavijo ali še ostanejo člani ali ne, in sicer čimprej. Kdor tega ne bo javil, bo izbrisan iz imenika ter nima pravice do posmrtnine v primeru smrti. Vsi tisti člani, ki imajo vpisane večje zneske od navedenih, so v zaostanku s prispevki, ki še do danes niso bili poravnani. Natančnejša pojasnila daje tajnik g. Gregorič Franc, Maribor, Pobrežka cesta 15/III, od 1. do 2. ure popoldne. »Samopomoč drž. nameščencev in upokojencev, r. p. b. v Mariboru.« Za naš list. Vestnik. Upokojenci — vzgled aktivnim tovarišem! Tik pred zaključkom redakcije izvemo, da je v dokaz umeva* nja velike važnosti lastnega stanovskega glasila, posebno v teh^ težkih ča* sik, odbor »Društva drž. upokojencev im upokojenk v Ljubljani« sklenil, da prispeva za tiskovni sklad »Našega Glasu« znesek tisoč dinarjev. Ta svitli vzgled resnične stanovske zavesti in dokaz pravega duha solidarnosti naših organiziranih upokojenih tovari* V ^ na®el čim več posnemalcev. Agilnemu Društvu drž. upokojencev *e Pa za bogato naklonilo iskreno zahvaljuje uprava. Zborovanje ljubljanskih stanovanjs &kih najemnikov. Izvedeli smo, da pri- . U Indals je napravil dva korakt-i na* 'm') Pri^ jajčasto slonovo kost, jo preš *n Priporoča se cenj. občinstvu špeeeriiska trgovina Ljubljana, Jurčičev trg 1 vwwyywwwwv> Iflor podpira m, li pflpii mil mm&mmBmaam#* -s UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJAfJA, FRANČIŠKANSKA UUCA j?. fSAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROS ‘ EJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska šolske, mladinske, lep.slovne in znanstvene knjige; llu-stnraine knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. ' kusba oprerrfa ilustriranih k'aiatogbv. cenikov in reklamnih listov 1' LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV Priporočamo, da si vedno pred nakupom ogledate naše izdelke kakor tudi cene. Blago prvovrstnega izvora v solidni in trpežni izdelavi. Prvovrstni usnjati suknjiči, razne zimske kot letne suknje dolge in kratke, športne, lovske obleke jin pelerine, vsak čas izmenjani najnovejši kroji pri vseli oblačilih. Najcenejši nakup raoš ih in deških oblačil. Konfekcija ,,Frande“, Ljubljana Gradišče štev. 2 ( ri Uršulinkab). Solidna postrežba. Državnim uslužbencem tudi na obroke. '' • . J • •- - • ' j * ' » : Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. POSOJILA se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozit"’ oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. TELEFON ŠTEV. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol. HAMANN vt Vam ?sydl i$«5js©Sidri@i§* perlia, opreme rseveft I« modnih tec&freOšlln * Predtiskarlša deb Izdaja zn konzorcij „Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljsk« tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.