Letnik 1909, Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru Kos VI. — Izdan in razposlan dne 21. januarja 1909. Vsebina: (Št. 9—11.) 9. Ukaz o uredbi službenih razmer poštnih oficijantov, poštnih aspirantov in poštnih pomočnikov. — 10. Ukaz o ravnanju z upravičenimi podčastniki gledé prošnje za mesta poštnih asistentov, oziroma poštnih oficijantov. — 11. Ukaz o uravnavi službenih razmer in razmer prejemkov mehanikov poštnega in telegrafskega zavoda. 9. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909.1. o uredbi službenih razmer poštnih oficijantov, poštnih aspirantov in poštnih pomočnikov. Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 17. januarja 1909. 1. se ukazuje tako: Člen I. Z veljavnostjo od 1. dne oktobra 1908. 1. se z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 3. aprila 1906. 1. (drž. zak. št. 77) razglašena in z ukazoma trgovinskega ministrstva z dne 23. marca 1907. 1. (drž. zak. št. 89 in 90) deloma izpremenjena »Normalna določila o službenih razmerah poštnih oficijantov, poštnih aspirantov in poštnih pomočnikov“ nadomeščajo z naslednjimi novimi normalnimi določili. Člen II. Z izrazi »poštni oficijanti“, „poštni aspiranti“, „poštni pomočniki“ itd. je v normulnih določilih umevali tako moške kakor ženske uslužbence dotične kategorije, ako se posamezna določila niso posebej izdala le za osebe enega ali drugega spola. Člen III. Moške poštne oficijante je uvrščati v starostne razrede, določene v § 21 normalnih določil, jemaje v podstavo dejanske staleže z dne 30. septembra 1908. 1. tako, da se uvrsté oficijanti dosedanjega III. razreda, 3. stopnja V starostni razred i, lil. It 2. It it It it II, III. It 1. n it It rt m, n. It 3. it n rt rt IV, n. It 2. t> n n rt VI, n. rt 1. rt v n rt VII, i. it 3. rt n n n VIII, i. rt 2. n n n rt IX, i. n 1. n rt n * X, toda tako, da je na eni strani tiste oficijante dosedanjega H. razreda, 3., oziroma 2. stopnja, ki so v dotični stopnji prebili dve leti ali več, uvrstiti v nova starostna razreda V, oziroma VII, in da je"na drugi strani tiste poštne oficijante dosedanjega II. razreda, 2. stopnja, ki so bili do 30. dne septembra 1908. 1. opravili preskušnjo za poštarja, uvrstiti v novi VII., oziroma, če so prebili več nego dve leti v tem razredu in stopnji, v novi VIII. starostni îazred. (Slovenlach. ) t) Člen IV. Poštne oficijantke je uvrstiti v starostne razrede, ustanovljene v § 22 normalnih določil, tako, da se uvrsté oficijantke dosedanjega starostnega razreda XI v starostni razred I, 71 11 X , n n n, D JI IX , n n m, 1) n VIII „ J! 71 iv, ti n VII „ JI JJ v, j» n VI , JI 71 vi, n j» V „ J! 71 VII, » » IV „ 11 71 vni, n » III, n » IX, n » II, ji 71 x, n n I » ji 1» XI, ti n la » 71 71 XII, toda tako, da je tiste poštne oficijantke dosedanjih starostnih razredov X, IX, VIII in VO, ki so prebile v dotičnem starostnem razredu dve leti ali več, uvrstiti v nove starostne razrede III, oziroma IV, V in VI. Člen V. Službeni čas, ki so ga moški poštni oficijanti do 1. dne oktobra 1908. 1. vštevno prebili v svoji dosedanji plačilni stopnji, oziroma poštne oficijantke v svojem dosedanjem starostnem razredu, se zara-čuni za pomaknitev v bližnji višji novi starostni razred, toda tako, da šteje tistim moškim poštnim ofici-jantom, ki se uvrsté iz 3., oziroma 2. stopnje II. razreda takoj v starostni razred V, oziroma VII ali VIII, in tistim poštnim oficijantkam, ki se uvrsté iz dosedanjih starostnih razredov X, IX, VIII in VII takoj v nove starostne razrede III, oziroma IV, V in VI, le v dosedanji stopnji, oziroma starostnem razredu nad dve leti prebiti službeni čas. Člen VI. Službeni čas, ki so ga moški poštni oficijanti 1. dne oktobra 1908. 1. vštevno prebili v 1. stopnji I. razreda, oziroma poštne oficijantke v starostnem razredu I a, se všteje tudi za pripad starostnih doklad, omenjenih v § 24 normalnih določil. Člen VII. Na prosilce za mesta poštnih oficijantov, oziroma poštnih aspirantov, ki so bili že pripuščeni k praksi, začeti v oktobru 1908. L, se ne uporablja v § 2, točka 3, naslednjih normalnih določil ukre-njena omejitev minimalne starosti. Člen Vlil. Poštni oficijanti in poštni aspiranti, ki uživajo sedaj v § 35, točka 3, ukaza trgovinskega ministrstva z dne 3. aprila 1906. 1. (drž. zak. št. 77) ustanovljeno 20 odstotno službeno doklado, so brez ozira na zaukaz, ukrenjen v § 30 naslednjih normalnih določil, za dobo, dokler se uporabljajo na dosedanjem službenem kraju, upravičeni dalje dobivati to službeno doklado. Člen IX. Dotlej, da se izdado v § 35 normalnih določil omenjena določila o uniformovanju poštnih oficijantov, ostanejo v moči v § 41 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 3. aprila 1906.1. (drž. zak. št. 77) o tem ukrenjena določila tako, da je za distinkcijsko znamenje pri moških poštnih oficijantih I. in II. in pri poštnih oficijantkah I. in II. starostnega razreda namestiti na naramnili zaklopih, oziroma na paroliju uniformske bluze po eno rozeto, pri moških poštnih oficijantih III. do V. in pri poštnih oficijantkah III. do VII. starostnega razreda po dve rozeti, pri poštnih oficijantih VI. do X. in pri poštnih oficijantkah VIII. do XII. razreda po tri rozete iz srebra. Člen X. Tisti poštni oficijanti, ki so pred 1. dnem oktobra 1902.1. kakor poštni odpravniki opravili nekdanjo vzprejemno preskušnjo za državno poštno službo in prestali tudi prometno preskušnjo, ostanejo brez ozira na šolsko izobrazbo upravičeni prositi za mesta poštnih asistentov. V ostalem se morejo pripustiti, da hodijo v poštni in telegrafski učni tečaj, oziroma da opravijo prometno preskušnjo, le tisti poštni oficijanti moškega spola, ki so dovršili najmanj štiri razrede srednje šole ali trirazredno trgovinsko šolo ter prebili najmanj osem službenih let. Člen XI. Tistim čakalcem, ki so bili s 30. dnem septembra 1902. 1. vpisani v staležu poštnih odprav- nikov, se všteje o priliki, ko se imenujejo za poštne oficijante, oziroma o priliki njih uporabe za poštne aspirante, za uvrstitev v starostne razrede, oziroma za pripad višjih stopenj dnevščine ves čas, ki je minul od vrstilnega datuma. Člen XII. Poštni oficijanti VIII. do X. razreda, in poštne olicijantke IV. do XII. starostnega razreda, ki so pre-skušeni le za eno službeno stroko, ostanejo gledé pomaknitve v višji starostni razred oproščeni dosege dvojne usposobljenosti. Člen XIII. Določila členov VI, X, XIII, XVI, XVIII, XXII, XXIII, XXIV in XXV ukaza trgovinskega ministrstva z dne 3. aprila 1906. 1. (drž. zak. št. 77) se zmislu primerno uporabljajo tudi nadalje. Mataja s. r. Normalna določila o službenih razmerah poštnih oficijantov, poštnih aspirantov in poštnih pomočnikov. § l. V prometni službi poštnega in telegrafskega zavoda se uporabljajo razen prometnih uradnikov: a) poštni oficijanti, oziroma poštni aspiranti (§§ 2 do 60); b) poštni pomočniki (§§ 61 do 67). § 2. Pogoji za dosego mesta poštnega aspiranta, oziroma poštnega oficijanta so: 1. dokaz avstrijskega državljanstva; 2. državljanska in moralna neomadeževanost; 3. starost med 17 in 35 leti (§ 6, št. 3); 4. dokaz telesne pripravnosti in popolne sposobnosti za službo s predložbo izpričevala državnega zdravnika, eventualno s preiskavo po zdravniku zavoda ; 5. dokaz potrebnega jezikovnega znanja po službeni potrebi; 6. dokaz zadostne splošne omike (§ 6, št. 4); 7. dokaz o opravljeni predpisani praksi in pre-skušnji (§§ 5 do 9). § 3. Ženske osebe morejo dobiti mesto poštnega oficijanta (poštnega aspiranta) le s pogojem, da so samske, vdove ali ločene in vsekakor brez otrok. § 4. Od dosege mesta poštnega oficijanta (poštnega aspiranta) so izključeni: 1. Tisti, ki so bili kazensko-sodno obsojeni zaradi kakega hudodelstva ali kakega iz dobičkarije storjenega kaznivega dejanja; 2. tisti, ki so zašli v konkurz, dokler traja konkurz ; 3. tisti, ki so v skrbstvu; 4. tisti, ki so bili že nastavljeni v državni službi, pa so bili po svoji krivdi odpuščeni. Ako bi se bil kdo, ki je bil po teh določilih izključen, nastavil brez dovolila trgovinskega ministrstva, je treba službeno razmerje smatrati za razvezano, čim se dožene ta učin, in dotičnika nemudoma odstaviti od službe brez disciplinarnega postopanja. § 5. Dosega mesta poštnega oficijanta (poštnega aspiranta) je odvisna od ugodnega uspeha poprej vršeče se prakse, ki ima namen prosilce izobraziti v vseh službenih strokah v izmeri, potrebni za njih uporabo. § 6. Gledé pripustitve prosilcev v prakso naj veljajo nastopna določila: 1. Pripuščati je prosilce samo v takem številu, da jih bi bilo, kakor je pričakovati, moči namestiti na sistemizovanih mestih v teku prihodnjih 18 mescev, oziraje se na tiste, ki so morda poprej zaznamovani (§ 10);- pri tem se je treba zlasti tudi ozirati na pričakovano potrebovanje moških, oziroma ženskih delovnih moči. 2. Med ženskimi osebami se je v sicer enakih razmerah pred vsem ozirati na hčere (vdove, ločene žene) uslužbencev poštnega in telegrafskega zavoda, potem državnih uslužbencev (vojaških oseb). ♦ 3. V § 2, pod št. 3 ustanovljena minimalna starost mora biti dosežena najdalje ob začetku prakse, oziroma tam oznamenjena maksimalna starost še ne sme biti presežena v tem času. 4. Prosilci morajo z dobrim uspehom dovršiti štiri letnike kake tuzemske srednje šole (dekliškega liceja) ali vsaj dvarazredno trgovsko šolo ali se izkazati z odpustnico o popolnoma dovršeni meščanski šoli (točka 5 razpisa c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 12. junija 1903. L, št. 22787 [m. uk. št. 36]). Prosilci s predizobrazbo, ki ne ustreza spredaj stoječim določilom, se morejo pripustiti v prakso le tedaj, če se izkažejo z izpričevalom o preskušnji, opravljeni z ugodnim uspehom iz učne tvarine štirih nižjih razredov kake tuzemske srednje šole, dvaraz-redne trgovinske šole ali popolne meščanske šole. § 7- Praksa trajaj šest mescev, naj se začne praviloma v oktobru vsakega leta in se deli v dva oddelka, ki trajata vsak po tri mesce. V prvem oddelku se morajo kandidati posvetiti teoretski in praktični izobrazbi v poštni in telegrafski službi v državnem poštnem uradu, ki mu je poverjena oddajna služba, ali v razrednem poštnefti uradu z enakim opravilom, ki je pod vodstvom kakega poštarja ali poštnega oficijanta. Drugi oddelek prakse je dovršiti v kakem državnem poštnem uradu. V tem času morajo prosilci hoditi v tečaj, ki ga imajo prometni uradniki. Ta tečaj ima nalogo prosilce popolniti v teoriji poštne službe in v telegrafski službi ter izobraziti v telefonski službi in jih seznaniti z osebnimi predpisi, ki jih zadevajo. S tem je v kraju učnega tečaja združiti praktično izobrazbo v telegrafski in telefonski službi. Izobrazbo v tem delu prakse je prilagoditi potrebi in se lahko po potrebi sestavijo posebne učne skupine. Takim prosilcem, ki so že toliko izobraženi, da se morejo z uspehom porabljati v službi, se dovoli za dobo njihove uporabe 25 h nagrade za službeno uro. Za pouk v prvem oddelku prakse morajo praksojemniki položiti naprej učnino v znesku mesečnih 15 K; pouk v drugem oddelku prakse je brezplačen. § 8. Prosilci se uradoma odkazujejo službenim mestom, na katerih morajo opraviti prakso ; pri tem je po možnosti vpoštevati želje prosilcev. Na poštnem uradu III. razreda sme vsak čas delati prakso samo en prosilec, na poštnem uradu I. ali II. razreda smeta delati prakso hkratu samo dva prosilca; določitev števila prosilcev prakse, ki se odkažejo državnim uradom, naj se ravna po posebnih razmerah dotičnega urada. Pred nastopom prakse morajo prosilci obljubiti obljubo zvestobe in uradne molčljivosti (glej prilogo 1) v navzočnosti moške priče v roke voditelja urada. Listino o obljubi, katero morajo podpisati obljubljajoča oseba, voditelj urada in priča, je vposlati poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. V času prvega oddelka prakse se prosilci ne smejo pripuščati k samostojnemu oskrbovanju odgovornih opravil. § 9. Ob koncu prakse se morajo prosilci na kraju, v katerem se je dovršil drugi del prakse, podvreči preskušnji iz vseh službenih strok. Preskušnja se deli v pismeno in ustno pre-skušnjo, ki je združena s praktičnim poskusom v izvrševanju službe. Pismena preskušnja je v tem, da se izdela lažja tema iz prometne službe. Ustna preskušnja naj se poleg osebnih predpisov razteza na predpise in navodila poštne službe, na računsko službo in službo poštne hranilnice, na osnovna pravila prometne geografije, zadostno spretnost v oddajanju in sprejemanju telegramov na aparatu, ravnanje z aparati in baterijami, taksovanje telegramov, vstavljanje navadne vmesne in končne postaje; pristoj-binske in računske predpise telegrafske in telefonske službe. Preskušnjo je opraviti pred komisijo, ki je sestavljena iz odposlanega ravnateljskega organa kakor predsednika, iz tehniškega uradnika in iz dveh prometnih uradnikov, od katerih mora eden poslovati hkratu za zapisnikarja. Po potrebi se lahko postavi namesto tehniškega uradnika tudi tretji predmetni uradnik za preskuševalnega komisarja. Za preskusno cenilo so ustanovljene tri stopnje („izvrstno usposobljen“, „usposobljen“, „ne usposobljen“). O izidu preskušnje se izda v primeru ugodnega uspeha izpričevalo. V primeru nezadostnega uspeha mora komisija odločiti hkratu gledé ponovitve preskušnje; pri tem je ponovitev preskušnje dovoliti ali a) brez ponovitve prakse v dobi treh do dvanajstih mescev ali b) še le na podstavi celotne ali delovite ponovitve prakse. Dvakratna ponovitev preskušnje je dopustna samo z odobrilom trgovinskega ministrstva. Odstop v času prakse naredi, da je treba ponoviti prakso; ako prosilec odstopi po končani praksi pred ali med preskušnjo, mora dalje odločiti v prvem primeru poštno in telegrafsko ravnateljstvo,' v drugem primeru preskuševalna komisija gledé določitve preskusnega roka po razlikah, ustanovljenih zgoraj za primer, da se preskušnja ponovi. § 10. Prosilce, ki so prebili zgoraj omenjeno preskušnjo, je vzprejeti v „imenik čakalcev“. Ta imenik je pisati tekoče, in sicer v dveh delih ločeno po moških in ženskih prosilcih. Vrstitev v obeh delih imenika se vrši tako, da je od deležnikov istega letnika prakse v okraju vsakega ravnateljstva vrstiti najprej tiste čakalce, ki so preskušnjo opravili z izvrstnim uspehom, potem ostale čakalce istega letnika, ki so dosegli preskusno cenilo „usposobljen“, končno tiste čakalce, ki so prebili preskušnjo šele po ponovitvi. V vsaki teh skupin je vrstiti po času, v katerem so se podale prošnje za pripustitev vprakso. Prosilci, ki so preskušnjo opravili šele na podstavi celotne ali delovite ponovitve prakse, se vrsté z deležniki ponovnega letnika. § H. V imenik čakalcev vpisani prosilci se uporabljajo ali v lastnosti poštnih aspirantov ali tako, da se jim podeli mesto poštnega oficijanta. V imeniku čakalcev ustanovljenega reda se je vobče držati, kadar se čakalci pozovejo v službeno uporabo, ako službeni oziri ne utemeljujejo, da se zapusti ta red. Poziv čakalcev v službeno uporabo v lastnosti poštnih aspirantov je zaznamovati v imeniku čakalcev, poočitivši kraj in dobo uporabe in stopnjo dnevščine. čakalcem je določiti rok, v katerem morajo slušati poziv za nastop službe. Ta rok je ustanoviti po presoji poštnega in telegrafskega ravnateljstva, vsekakor pa ne pod 24 urami. Čakalce, ki poziva za nastop službe ne slušajo v njim stavljenem roku, ne da bi mogli s tehtnimi razlogi (bolezen, izpolnitev kakegaroka odpovedi i. e.) opravičiti, zakaj so izostali, je ob prvem takem primeru uvrstiti za vsemi ostalimi čakalci istega letnika prakse, ako se to ponovi, pa jih je izbrisati v imeniku čakalcev (§ 10). O vprašanju, ali se more to, če kdo ni slušal poziva, smatrati za dovolj opravičeno, odloča dokončno poštno in telegrafsko ravnateljstvo. Taki čakalci se morejo eventualno zopet vzprejeti v imenik čakalcev samo po času njihove vnovične zglasitve, in to, če je po opravi preskušnje, oziroma po zadnji službeni uporabi (§ 12) minula doba več nego treh let, samo na podstavi, da se vnovič opravi poskusna praksa in preskušnja. § 12. Čakalci se uporabljajo v lastnosti poštnih aspirantov na pomoč za dobo, dokler se rabijo. S tem ustanovljeno službeno razmerje ni trajno; temveč poštni aspiranti se lahko odstavijo od službe brez prejšnje odpovedi: 1. ko poteče čas, za katerega se je osnovalo službeno razmerje; 2. če se vsled izpremenjenih službenih razmer lahko pogrešajo; 3. če se zakrivijo velikih pogreškov zoper službene dolžnosti ali če se v praktični uporabi pokaže njihova popolna nesposobnost za službo. Odstava ima v primeru, oznamenjenem pod št. 3, hkratu za posledico izgubo pričakovanja. Poštni aspiranti so službeno podrejeni načelnikom (voditeljem) uradov (uradnih oddelkov), katerim so odkazani; poštni aspiranti, ki se zastopajoč poštarje ali poštne ekspedijente porabljajo za upravljanje razrednih poštnih uradov, so podrejeni nepo-srednje poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. Vsakega poštnega aspiranta je o priliki njegove prve službene uporabe opomniti na obljubo, storjeno ob začetku prakse (§ 8). § 13. Redni prejemek poštnih aspirantov je dnevščina, ki se izplačuje v mesečnih obrokih po minolem roku in ki se odmerja takole: A. Za poštne aspirante: Stopnja dnevščin V okrožju Dunaj I II m IV razredov aktivitetnili doklad znašaj dnevščina K h K h K h K h K h 1 3 — 2 80 2 60 2 40 2 20 2 3 20 3 —■ 2 80 2 60 2 40 3 3 40 3 20 3 — 2 80 2 60 B. Za poštne aspirantke: Stopnja dnevščin Vokrožju Dunaj I II III IV razredov aktivitetnili doklad znašaj dnevščina K h K h K h K j h K j h 1 2 50 2 45 2 40 2 30 2 20 2 2 75 2 65 2 60 80 2 45 60 2 30 40 3 3 — 2 85 2 ,2 2 Postavki 1. stopnje dnevščin naj se v obeh primerih uporabljajo v prvem in drugem službenem letu, postavki 2. stopnje dnevščin v tretjem in četrtem službenem letu in postavki 3. stopnje dnevščin, ako služi kdo dalje nego štiri leta. § 14. Prejemek dnevščine je v obče odvisen od pogoja resničnega službovanja. Izjeme tega načela nastopijo v naslednjih primerih: a) Ako poštni aspiranti zbolé, se jim izplačuje dnevščina prve tri mesce v polni izmeri, v pri- hodnjih dveh mescih pa znižana za 25 odstotkov. Ko poteče peti mesec, se ustavi dnevščina; gledé poštnih aspirantov, vzprejetih samo na določen čas (§ 12, točka 1) je ustaviti dnevščino najkasneje s potekom tega časa. b) V ozira vrednih okolnostih se lahko pusti poštnim aspirantom polovica dnevščine, ako se pozovejo na vojaško izučbo v dobi, zakonito določeni za izučbo novincev, potem za dobo, dokler so zadržani od službe, ker morajo opravljati orožno vajo. § 15. Poštnim aspirantom, ki menjajo službeni kraj v teku mesca, je izplačevati, ako nastane s tem razlika v izmeri dnevščine, vsakočasni višji, oziroma nižji prejemek za razmemi del mesca. § 16. Pomaknitev poštnih aspirantov v višje stopnje dnevščin (§ 13) je odrediti uradoma; pri tem je treba vračuniti vsako resnično uporabo (vseeno ali se je dovršila v državnem poštnem uradu ali v razrednem poštnem uradu). § 17. S podelitvijo mesta poštnega oficijanta stopijo imenovanci v trajno službeno razmerje k državi, ki se more razvezati samo z uveti, navedenimi v teh normalnih določilih ; oni postanejo uradniki poštnega in telegrafskega zavoda, katerim so podeljene v normalnih določilih navedene prednosti in pravice. Poštni oficijanti so službeno podrejeni načelnikom (voditeljem) uradov (uradnih oddelkov), katerim so odkazani. Poštni oficijanti, ki se zastopajoč poštarje ali poštne ekspedijente porabljajo za upravljanje razrednih poštnih uradov, so podrejeni neposrednje poštnim in telegrafskim ravnateljstvom. § 18. Vsak poštni oficijant dobi o priliki svoje namestitve dekret, v katerem je poočititi kategorijo uslužbenca, potem starostni razred, v katerega se uvršča nameščenec (§ 21, oziroma 22) ter službeni kraj in izmero prejemkov. Prejem namestilnega dekreta mora imenovanec pismeno potrditi s pristavkom, da je vzel vsebino normalnih določil na znanje. Pristojbino za podelitev^službe, ki gre po zakonu, morajo poštni oficijanti plačati po določilih ukaza trgovinskega ministrstva z dne 26. decembra 1905. L, št. 68.608 (p. in t. uk. št 132). Vsakega poštnega oficijanta je o priliki, ko je Priloga 2. imenovan, vzeti v službeno prisego (glej prilogo 2). § 19. Moški in ženski poštni oficijanti naj tvorijo v okraju vsakega poštnega in telegrafskega ravnateljstva po en ločen stalež, ki se deli po starostnih razredih. § 20. Redni prejemek poštnih oficijantov je letna plača, ki se plačuje v mesečnih obrokih naprej in ki se ravna na eni strani po starostnem razredu in na drugi strani po službenem kraju. § 21. Letna plača moških poštnih oficijantov se ustanavlja po naslednjem razkazu: Starostni razred V okrožju Dunaj I 11 III IV razredov aktivitetnili doklad s kronami I. 1.300 1.200 1.150 1.100 1.050 II. 1 400 1.300 1.250 1.200 1.150 III. 1.500 1.400 1.350 1.300 1.250 IV. 1.600 1.500 1.450 1.400 1.350 V. 1.700 1.600 1.550 1.500 1.450 VI. 1.800 1.700 1.650 1.600 1.550 VII. 2.000 1.850 1.800 1.750 1.700 Vlil. 2.200 2.050 2.000 1.950 1.900 IX. 2.400 2.250 2.200 2.150 2.100 X. 2.600 2.450 2.400 2.350 2.300 1 § 22. Letna plača poštnih oficijantk se ustanavlja po naslednjem razkazu: Starostni razred V okrožju Dunaj ' 1 II III IV razredov aktivitetnili doklad s kronami 1. 1.000 950 900 l.UoU II. 1.150 1.100 1.050 1.000 950 III. 1.200 1.150 1.100 1.050 1.000 IV. 1.250 1.200 , 1.150 1.100 1.050 V. J.350 1.300 1.250 1.200 1.150 VI. 1.450 1.100 1.350 1.300 1.250 VII. 1.600 1.500 1.450 1.400 1.350 VIII. 1.750 1.650 1.600 1.550 1.500 IX. 1.900 1.800 1.750 1.700 1.650 X. 2.050 1.950 1.900 1.850 1.800 XI. 2.200 2.100 2.050 2.000 1.950 XII. 2.350 2.250 2.200 2.150 2.100 § 23. Mesta poštnih oficijantov se podeljujejo najprej začasno. Za uvrstitev v starostne razrede staleža poštnih oficijantov in za nadaljnje pomikanje je všteven službeni čas, ki ga je doličnik prebil kakor poštni aspirant. Začasni poštni oficijanti se stalno potrdé o priliki pomaknitve v bližnji višji starostni razred, ki sledi prvi uvrstitvi v stalež poštnih oficijantov, toda le s pogojem, da je službovanje zadovoljujoče. V starostne razrede II do V se pomikajo moški poštni oficijanti po vsakih dveh letih, v starostne razrede VII do X po vsakih treh letih, prebitih v prejšnjem razredu. Poštne oficijantke se pomikajo v starostne razrede II do VI po vsakih dveh letih, v starostne razrede VII, potem IX do XII po vsakih treh letih, prebitih v prejšnjem razredu. Moški poštni oficijanti naj se pomaknejo v starostni razred VI po najmanj dveh letih, poštne oficijantke pa v službeni razred VIII po najmanj treh letih, prebitih v prejšnjem razredu, in pomaknitev je odvisna od pogoja zadovoljujočega službovanja. Moški poštni oficijanti imajo od vstopa v starostni razred VI naprej službeno oznamenilo „poštni pristav“, poštne oficijantke pa od vstopa v starostni razred VIII naprej službeno oznamenilo „poštna pristavka“. § 24. Poštni oficijanti, ki so dospeli v najvišji starostni razred, imajo po vsakih štirih službenih letih, prebitih v tem razredu, pravico do starostnih doklad v izmeri po 100 K. § 25. Poštne oficijante je pomikati v višje starostne razrede in starostne doklade je izplačevati vsako leto ob dveh rokovih tako, da je tistim moškim ofici-jantom, ki so do vštetega 31. dne marca, oziroma 30. dne septembra vsakega leta, oziroma tistim ofi-cijantkam, ki so do vštetega 30. dne junija, oziroma 31. dne decembra vsakega leta dovršile za pomaknitev v višji razred ali za pripad starostne doklade potrebno službeno dobo, dati užitek višje plače z naslednjim 1. dnem aprila, oziroma 1. dnem oktobra istega leta, oziroma z naslednjim 1. dnem julija istega leta, oziroma s 1. dnem januarja prihodnjega leta. Od te pomaknitve so v zmislu določil § 23 izključeni moški poštni oficijanti V. starostnega razreda, oziroma poštne oficijantke VII. starostnega razreda, ako službovanje ni zadovoljujoče. Ako naj se ta izključitev razteza na daljši čas nego šest polletij, se sme naložiti le disciplinarnim potom (§ 46). § 26. Odhode, ki se podajo v teku leta napram ustanovljenemu skupnemu stanju mest poštnih oficijantov, je vsakčas nadomeščati po potrebi in brez ozira na rokove, omenjene v § 25, z imenovanjem primernega števila čakalcev za poštne oficijante. Pri tem se je med čakalci kolikor moči ozirati najprej na poštne aspirante, ki so že, oziroma so bili v službeni uporabi, v ostalem pa je ravnali po določilih, izdanih v § 10 glede vrstitve; pri tem se je pa ozirati tudi na to," koliko se bo najbrže rabilo moških, oziroma ženskih delovnih moči. § 27. Užitek prejemkov poštnih oficijantov je vezan na pogoj istinitega službovanja — ne gledč na primere odsotnosti od službe, ki je zavisna od pravilno dokazane bolezni, v redu podeljenega dopusta ali odhoda v vojake, v primerih, ustanovljenih v § 5 zakona z dne 22. junija 1878. L, drž. zak. št. 59, pod lit. a, b in d (glej prilogo 3). Začetek in izbris prejemkov poštnih oficijantov se ravna po pravilih, veljajočih glede tega za državne uradnike. § 28. K izrednim prejemkom (postranskim prejemkom) spadajo: 1. Službene doklade (§§ 29 in 30), 2. pristojbine za ponočno službo, 3. pristojbine za spremljanje voženj, 4. telegrafske tantijeme, 5. pristojbine za to, kar je več dela in za ure, po posebnih določilih, obstoječih gledé tega. § 29. Službene doklade naj dobivajo: 1. Poštni oficijanti in poštni aspiranti, ki so nastavljeni za poštne upravnike, upravno doklado, ki znaša pri poštnih uradih I. razreda 10 K, pri poštnih uradih II. razreda 8 K in pri poštnih uradih III. razreda 5 K mesečno; 2. poštni oficijanti, katerim je pri poštnem uradu I. razreda poverjen zaklep blagajnic ali soza-klep blagajnic, blagajniško doklado mesečnih 5 K in to eventualno kumulativno z upravno doklado ; Priloga 3. (Slovenlsch.) 7 3. poštni oficijauli (poštni aspiranti) v državnih uradih doklade za nadzorovanje, aparate, menjavo, zbiranje in blagajnico po posebnih določilih, obstoječih gledé tega. § 30. Poštni oficijanti in poštni aspiranti, ki so v službi v uradih v takih krajih, v katerih znaša skupno število v kaki sezoni navzočih tujcev več nego 200 odstotkov stalnega števila prebivalstva, dobivajo za dobo te sezone službeno doklado v višini 20 odstotkov svoje mesečne plače, oziroma na mesec s 30 dnevi pripadajoče dnevščine; ako so bili kraji prej oznamenjene vrste izjemoma brez ozira na število prebivalstva uvrščeni v višji razred aktivitetnih doklad, je preračunih to službeno doklado, vzemši v podstavo tisti prejemek, ki bi se pokazal po razkazu razredov aktivitetnih doklad po resničnem številu prebivalstva kraja. Tisti poštni uradi, pri katerih naj veljajo doklade, se razglase ob začetku vsakega leta v poštnem in telegrafskem ukazniku in se naznani doba, za katero naj se izplačujejo. Prej oznamenjene službene doklade je po meri resnične uporabe nakazovati v izplačilo mesečno po preteklem roku, in sicer, ako pride tako, pro rata temporis. § 31. Poštnim oficijantom, ki morajo oditi, da odslužijo zakonito vojaško prezentno službo, ostane za dobo tega poziva ohranjeno službeno mesto, toda nevštevši časa vojaške prezentne službe za po-maknitev v višje starostne razrede. § 32. Gledč ravnanja s prejemki poštnih oficijanlov ob odhodu v slučaju mobilizacije, potem če se uporabijo v vojni telegrafski in vojni poštni službi, se ukrenejo posebna določila. § 33. Stalnim poštnim oficijantom se smejo po določilih, veljajočih za podeljevanje predplačil za prave državne uradnike, dovoljevati brezobrestna predplačila. § 34. S pogoji, obstoječimi sploh za podeljevanje obdaril v denarju in podpor, se smejo dovoljevati poštnim oficijantom in poštnim aspirantom obdarila v denarju in podpore. § 35. Gledé uniformovanja poštnih oficijantov se izdadô posebna določila. § 36. Poštnim oficijantom lahko na ustno zaprosilo njihovi neposrednji predstojniki naznanivši poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu dovolijo v teku leta dopusta do štirinajst dni, če dopušča služba in ne nastanejo stroški za nadomeščanje. Dopusti, ki trajajo dalje, potrebujejo dovoljenja poštnega in telegrafskega ravnateljstva. § 37. V primeru odsotnosti od službe, pogojene z boleznijo, je nemudoma podati službeno poročilo, ki ga je predložiti predstojnemu poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. Ako traja z boleznijo povzročena odsotnost od službe nad osem dni, je predložiti zdravniško izpričevalo, ako ni preiskave po zdravniku zavoda; da se predloži zdravniško izpričevalo, se lahko zahteva tudi za krajše trajajočo odsotnost od službe. Za čas bolezni dobivajo poštni oficijanti svoje redne prejemke do dobe enega leta, ako se že ne vpokojé prej časno ali trajno. § 38. Pri poštnih in telegrafskih ravnateljstvih se pišejo o vseh poštnih oficijantih okraja posebne službene in kvalifikacijske tabele: Te tabele naj obsegajo: 1. Generalije vštevši podatke, nanašajoče se na vojaško službovanje; 2. podatke o naukih, jezikovnem znanju in preskušnjah ; 3. povedbo vsakočasnega službenega kraja in načina uporabe; 4. izrek o kvalifikaciji po razpredelkih : a) marljivost, b) sposobnosti, c) uradno vedenje, d) izvenuradno vedenje, in sicer s stopnjami: ad a) izredno, povoljno, malo, ad b) izvrstno, dobro, malo, ad c) popolnoma primerno, primerno, manje primerno, ad d) brez pritožbe, manje primerno. Kvalifikacijske tabele je imeti v razvidnosti; v la namen morajo: 1. Poštni oficijanti vse izpremembe, ki se prigode v njihovih osebnih razmerah, kolikor niso itak uradoma znane, nemudoma naznaniti predstojnemu poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu; strogo jim je prepovedano o priliki opravljanja službe od strank sprejemati ali si dati zagotoviti darila ali drugačne dobičke. Poštni oficijanti in poštni aspiranti se morajo tudi izven službe vesti dostojno in častno ter se ogibati nedovoljenih postranskih opravil. 2. predstojniki vseh uradov, pri katerih se uporabljajo poštni oficijanti (poštarji, predstojniki državnih uradov, eventualno poštni upravniki), podati svojo sodbo o kvalifikaciji dotičnikov po zgoraj oznamenjenih razpredelkih vsakikrat koncem leta, oziroma, ako menja poštni oficijant svoje mesto tekom leta, kadar izstopi iz službe, ter jo vposlati poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. Poštne oficijante, ki se porabljajo za poštne upravnike (§ 17), naj kvalifikuje nadzorni organ. Oddajaje kvalifikacijo je ravnati z največjo vestnostjo, in za to je podajnik kvalifikacije odgovoren pod disciplinarno kaznijo. Vsakemu poštnemu oficijantu je na njegovo zaprosilo enkrat na leto naznaniti njega zadevajočo kvalifikacijo ; tudi ima pravico v osmih dneh eventualno ugovarjati zoper kvalifikacijo po predpisanem službenem potu, o čemer razsoja dokončno poštno in telegrafsko ravnateljstvo. § 39. § 40. Nobeden poštni oficijant ali poštni aspirant se ne sme odkazati kakemu službenemu mestu, s čigar predstojnikom je v navzgornji ah navzdolnji vrsti v sorodu ali svaštvu ali v kaki stranski vrsti do četrtega kolena v sorodu ali do drugega kolena v svaštvu ali združen z vezjo zakona. § 41. Poštni oficijanti so dolžni se dati začasno uporabljati na kakem drugem službenem kraju (in sicer ako treba, tudi pri poštnih uradih III. razreda). V tem primeru imajo pravico: a) do povračila stroškov železniške ali parniške vožnje za prostore II. razreda in pa do dovolila pristojbine za dovoz na postaje in odvoz od postaj v poprečnem znesku 75 h za vsak dovoz in odvoz ; Določila §§ 14 do 19, 23 do 28, potem 90 do 98 z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 16. decembra 1852. 1., št. 2649 (p. uk. št. 100) razglašenega službenega reda za uradnike in služabnike, podrejene III. odseku trgovinskega mini-Priloga 4. strstva (glej prilogo 4), veljajo zmislu primerno za poštne oficijante in poštne aspirante. Poštni oficijanti in poštni aspiranti so torej zlasti dolžni, dela, ki jih zahteva njim vsakčas izročena služba, opravljati zvesto, marljivo in pošteno po najboljšem vedenju in znanju in si vestno pridobiti za to potrebne znanosti in spretnosti. Odgovorni so za brzo in točno izvrševanje njim izročenih službenih opravil, morajo se natančno držati uradnih ur in, ako treba, ob izredni potrebi tudi izven uradnih ur opravljati službo. Poštni oficijanti in poštni aspiranti so nadalje dolžni o službenih stvareh molčati nasproti vsakemu. Odgovorni so za njim izročeno blago in za vsako škodo, povzročeno državi po njihovi krivdi. Svojim predstojnikom so poštni oficijanti in poštni aspiranti dolžni pokorščino in spoštovanje ; v službenem občevanju z drugimi nameščenci in pa s strankami se morajo vesti uljudno; b) na kosih, po katerih se ne more priti niti z železnico niti s parnikom, do stalnega povračila 30 h za kilometer pota za plačilo stroškov vožnje; c) za vsak dan brezpogojno potrebnega potovanja do dnevščin, ki jih je odmerjati s 3 K za poštne oficijante in poštne oficijanlke I. in II. starostnega razreda, s 4 K za poštne oficijante III. do vštetega V. razreda in za poštne oficijanlke III. do vštetega VII. starostnega razreda, končno s 5 K za poštne oficijante VI. do vštetega X. starostnega razreda in za poštne oficijantke VIII. do XII. starostpega razreda; d) za vsak dan začasne uporabe na drugem službenem kraju do hranščine, ki jo je odmerjati za oženjene poštne oficijante kakor pod c), za samske poštne oficijante z 2 K, oziroma s 3 in 4 K na dan. Ako traja začasna uporaba, kakor je pričakovati, nad štiri tedne, je dovoliti tedenske poprečne hranščine, in to po različnosti razmer za oženjene poštne oficijante I. in II. starostnega razreda med 15 in 20 K za oženjene poštne oficijante III. do V. starostnega razreda med 20 in 25 K, za p. oficijante VI. do X. starostnega razreda med 25 in 30 K; za samske moške poštne oficijante, potem za poštne oficijantke je odmerjati po-prečnine hranščin v izmeri 70 odstotkov spredaj s številkami zaznamovanih nastavkov; pri tem veljaj gledé starostnih razredov ženskega osebja pod c) ukrenjeno določilo. Ovdovele moške poštne oficijante je enačiti oženjenim, če imajo otroke, sicer pa samskim poštnim oficijantom. § 42. Poštni oficijanti se lahko premeščajo h kakemu drugemu poštnemu uradu svojega dosedanjega ali v porazumu z udeleženim poštnim in telegrafskim ravnateljstvom k poštnemu uradu kakega drugega ravnateljskega okraja. To premeščenje se lahko zgodi na zaprosilo, uradoma ali kazensko. Poštnim oficijantom se lahko dovoli dogovorno zaprošena menjava službe. Ge se premestijo na zaprosilo (menjajo službo) in pa če se premestijo kazensko, morajo poštni oficijanti iz svojega poravnali selitvene stroške. Uradoma premeščeni poštni oficijanti imajo pravico : a) do povračila potnih stroškov za se po pravilih, ustanovljenih v § 41, pod lit. a), b) in c); b) do prispevka k selitvenim stroškom, ki ga je odmeriti z ozirom na osebne razmere poštnega oficijanta, vsekakor pa ne višje nego z 200 K. § 43. Poštni aspiranti imajo v primeru uporabe na kakem drugem kraju nego v svojem bivališču ali na kakem drugem nego dosedanjem kraju uporabe pravico do povračila potnih stroškov po določilih, ustanovljenih v § 41, pod lit. a) do c) za poštne oficijante I. in II. starostnega razreda, ter pravico do hranščine v izmeri 2 K v pivih dveh tednih začasne uporabe na drugem kraju. § 44. » Poštni aspiranti in začasni poštni oficijanti moškega spola potrebujejo poprej pismenega dovolila, če hočejo stopiti v zakon. Za to dovolilo je zaprositi vsaj 14 dni pred sklepom zakbna pri predstojnem poštnem in tele- grafskem ravnateljstvu, imenovavši nevesto in priloži vši njeno izpričevalo nravnosti. Sklep zakona brez dobljenega dovolila zakona je službeni pregrešek. § 45. Ako kateri- v § 3 ustanovljenih uvetov ni izpolnjen, je smatrati službeno razmerje poštnih ofi-cijantk (poštnih aspirantk) za razvezano s časom, v katerem se poistini ta učin, in dotičnico je nemudoma odstaviti od službe; zopetno združitev ločenih zakoncev je enačiti poročitvi. § 46. Predpisi, veljajoči o disciplinarnem ravnanju proti državnim uradnikom, posebno določila cesarskega ukaza z dne 10. marca 1860. 1,, drž. zak. št. 64, naj zmislu primemo veljajo za poštne oficijante tako, da se namesto kazni odvzetja povišbe od stopnje do stopnje lahko naloži za disciplinarno kazen odvzetje povišbe v višji prejemek za določen ali nedoločen čas, in namesto kazenske premestitve na drugo službeno mesto z nižjimi prejemki premestitev v bližnji nižji starostni razred za eno do šest polletij največ. Začasno odstavljenemu poštnemu oficijantu je treba dovoliti, če ne more opravljati stroškov živeža za se in za svojo rodbino, preživnino, ki jo je praviloma uradoma nakazati šele na njegovo formalno zaprosilo in samo, ako bi bila potreba očitna. Preživnino je odmerjati potrebi primemo v višini ene do dveh tretjin letne plače. Ako se začasna odstava po rekurzu razveljavi ali ako se začasno odstavljeni poštni oficijant v disciplinami preiskavi končno spozna za popolnoma nedolžnega, mu gre popolen dodatek ustavljene plače, odbivši kako dobljeno preživnino. § 47. Službeno razmerje poštnih oficijantov se razveže, razen primerov, ustanovljenih v §§ 4 in 45 : 1. pri začasnih poštnih oficijantih z odpovedjo službe, ki se lahko zgodi tako sè strani poštnih oficijantov, kakor sè strani poštnega in telegrafskega ravnateljstva, držeč se šesttedenskega roka odpovedi; 2. s tem, da se kdo odpove službi (§ 48); 3. s trajno vpokojitvijo (§ 49) ; 4. z odpustom iz službe; 5. s smrtjo. § 48. Če se kdo odpove službi, stopi prostovoljno iz službe ter se odpove hkratu naslovu, prejemkom ter vsem drugim iz službenega razmerja izvirajočim pravicam. § 49. Vpokojitev poštnih oficijantov se ravna po pravilih, veljajočih gledé tega za državne uradnike. Začasno vpokojeni poštni oficijanti se lahko vzprejmejo, ako zadobijo svojo popolno sposobnost za službo, v prihodnjih petih letih, računaje od časa vpokojitve, zopet v službo, uvrstivši jih v prejšnji starostni razred ; pri tem pa se v pokoju prebiti čas ne všteva gledé povišbe plačil. Če se kdo brani, se dati zopet uporabljati v službi, ima to moč, kakor da se je odpovedal službi. Po preteku oznamenjene dobe je dotičnika trajno vpokojiti. § 50. Gledé preskrbe poštnih oficijantov v starosti in pokoju naj veljajo določila ukazov trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108 in 109) in poznejši ta predmet urejujoči ukazi in razpisi tako, da naj veljajo za poštne pomožne uradnike izdana določila za poštne oficijaute moškega spola in za poštne in telegrafske manipulantke ukrenjena določila za poštne oficijante ženskega spola, oziraje se na posebne zaukaze, ukre-njenc v naslednjih §§ 51 do 57. § 51. Moškim poštnim oficijantom se vračuni vojaški službeni čas, ki so ga prebili v času svojega civilnega službovanja, da odslužijo zakonito vojaško prezentno službo, brez plačila posebnih pokojninskih prispevkov za osnovo in izmero državnih preskrbninskih užitkov, ako se je ta vojaški službeni čas dovršil po 30. dnevu septembra 1908. 1.; za vojaški službeni čas, dovršen do 30. dne septembra 1908. 1., osta- nejo določila § 25 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108) tudi nadalje v moči. § 52. Pokojninske podstave za odmero tekočih pokojninskih užitkov ter prispevkov, ki jih plačujejo poštni oficijanti za preskrbninske namene, se ustanavljajo tako: A. Za moške poštne oficijante: V starostnem razredu znašaj pokojninska podstava I 1000 K II 1050 K III 1100 K IV 1200 K V ' 1300 K VI 1400 K VII 1550 K VIII 1700 K IX 1850 K X 2000 K B. Za pošt ne oficijantke: V starostnem razredu znašaj pokojninska podstava I 1000 K II' 1050 K III 1100 K IV 1150 K V 1200 K VI 1250 K VII 1300 K VIII 1400 K IX 1500 K X 1600 K XI 1700 K XII 1800 K § 53. Odmerjaje druge preskrbninske užitke in odpravnine, ki gredo poštnim oficijantom in njihovim ostalim (§ 2, lit. b do f, oziroma § 15 in 17 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. [drž. zak. št. 108]) je v § 52 navedene pokojninske podstave skrajšati za 10 odstotkov. § 54. Pokojninski podstavi poštnih oficijantov in poštnih oficijantk najvišjega starostnega razreda je prišteti eventualne starostne doklade (§ 24). § 55. Normalni pokojninski užitek poštnega oficijanta se ne sme odmeriti nižje nego z zneskom 600 K. § 56. Izmera vdovskih pokojnin znaša: a) za vdove po poštnih oficijantih starostnih razredov I do V.............................. 700 K; b) za vdove po poštnih oficijantih starostnih razredov VI do IX............................ 750 K; c) za vdove po poštnih oficijantih starostnega razreda X ............................. 800 K. § 57. Odpravninski znesek, ki ga je izplačati po določilu § 16, št. 2, lit. d), ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108) poštnim oficijantom‘v začasni lastnosti, ki stopijo iz službe, ker jim je poštno in telegrafsko ravnateljstvo odpovedalo službo, se ustanavlja za začasne poštne oficijante s službenim časom do enega leta s 100 K, za oficijante z daljšim službenim časom z 200 K. § 58. Poštni oficijanti, ki se nastavijo za poštne ekspedijente, izstopijo za dobo te uporabe začasno iz staleža poštnih oficijantov in ž njimi je za čas te uporabe glede njihovih osebnih in plačilnih razmer ravnati po pravilih, veljajočih vsak čas za poštne urade lil. razreda. Vendar obdržč svojo službeno lastnost in pa pravico, prositi za poštarska mesta in prav tako pravico nositi uniformo, ki jim gre. Ako sami odpovedö ali ako se jim odpove službena pogodba, naj se taki poštni ekspedijenti najprej prevzamejo v imenik čakalcev in uvrsté po njihovem prejšnjem činu ; tudi se lahko zopet prevzamejo v stalež poštnih oficijantov ; pri tem jih je, varujé njih čin, uvrstiti v tisti starostni razred, v katerega hi bili došli, ako bi bili trajno ostali v staležu. To določilo naj velja tudi za čakalce, ki se namestijo neposrednje za poštne ekspedijente. Poštni oficijanti in čakalci, ki se nastavijo za poštne ekspedijente, naj se imajo v posebnem zaznamku v razvidnosti. § 59. Stanu poštnih oficijantov pripadajoče poštne ekspedijentke, katerim se je dovolilo, da dalje ostanejo v službi, če se poročijo, se ne prevzamejo zopet v stalež poštnih oficijantov, dokler ne ustrežejo v § 3 postavljenim pogojem, vendar jim ostane po določilih, obstoječih glede tega, pravica prositi za mesta poštarjev in poštnih ekspedijenlov. § 60. Podčastniki, katerim se je podelila izkaznica po zakonu z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) in ki so pripravni za službe poštnih oficijantov, imajo prednostno pravico ob nameščanju teh služb. Natančnejša pravila gledé pripustitve takih prosilcev k praksi, in pa gledé njih namestitve na prazna službena mésta se ustanavljajo v ukazu trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909. 1. (drž. zak. št. 10). § 61. Poštni pomočniki so za opravljanje poštne in telefonske službe usposobljene osebe, ki jih uporabljajo poštarji in poštni ekspedijenti pod svojim vodstvom, s svojo zaveznostjo in odgovornostjo za opravljanje teh službenih strok. Uporaba poštnih pomočnikov pri poštnih uradih I. razreda, potem pri lakih poštnih uradih H. razreda, pri katerih je ustanovljeno mesto poštnega oficijanta, je praviloma ncdqpustna; pri poštnih uradih II. razreda, pri katerih je ustanovljeno mesto poštnega oficijanta, pa se lahko z odobrilom trgovinskega ministrstva (opustivši ustanovljeno mesto oficijanta) dovoli, da dotični poštar uporablja ča-kalca (§ 10), ki bi bil po določilih § 40. izključen od uporabe na dotičnem poštnem uradu, v lastnosti poštnega pomočnika. Priloga 5. § 62. V uporabljanje za poštne pomočnike se pripuščajo samo neomadeževane osebe, ki imajo avstrijsko državljanstvo, ki so vsaj IG let stare in so dovršile vsaj popolno ljudsko šolo. Osebe, ki bi bile po določilih § 4 izključene od dosege službe poštnega oficijanta, se tudi za poštne pomočnike ne smejo uporabljati. § 63. Namerjano uporabo poštnega pomočnika je pravočasno naznaniti poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. Poštno in telegrafsko ravnateljstvo naj, ako se mu iz tehtnih razlogov ne zdi potrebno prepovedati uporabo namerjanega poštnega pomočnika, vzame naznanilo odobrujé na znanje in naj poštarju (poštnemu ekspedijentu) naroči, da vzame poštnega pomočnika s podano roko v obljubo zvestobe in uradne molčljivosti (glej prilogo 5) v navzočnosti kake priče. Poštna in telegrafska ravnateljstva imajo v ostalem tudi pravico, že službujočega poštnega pomočnika izključiti od nadaljnje uporabe. § 64. Nadzorni organi imajo dolžnost se o priliki službenih potovanj s kratko ustno preskušnjo prepričali o pripravnosti poštnih pomočnikov za pomožno oskrbovanje službe. Ako se pri tem pokaže popolna nesposobnost poštnega pomočnika ali ako se iz po-preskušnje uradnega poslovanja dotičnega poštnega urada podajo drugi pomisleki zoper osebo poštnega pomočnika, naj ga na predlog nadzornega organa izključi poštno in telegrafsko ravnateljstvo od opravljanja službe. V tem primeru zadošča, če se poda naznanilo poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu hkratu, ko se vzprejmejo; tudi preskušnja po nadzornem organu (§ 64) naj odpade. Take poštne pomočnike naj službodajnik pred uporabo v službi zgolj opomni na obljubo zvestobe in uradne molčljivosti, storjeno po § 8. Službena uporaba za poštnega pomočnika ne pride v poštev za nadaljnje službovanje čakalcev, toda z izjemo, da je take čakalce, ki so se kakor pomočniki zakrivili težkih pogreškov zoper službene dolžnosti, stalno izbrisati iz imenika čakalcev (§ 10). § 66. Poštni pomočniki so k svojemu službodajniku (poštarju, poštnemu ekspedijentu) v zasebnem službenem razmerju, in eventualno plačilo se prepušča medsebojnemu dogovoru. § 67. Poštnim ekspedijentom se ne daje nikak pripomoček za to, da imajo poštne pomočnike. Tudi pri poštnih uradih II. razreda naj se poštni pomočniki sicer praviloma uporabljajo za račun poštarja; vendar se lahko dotičnemu poštarju podeli manipulacijski pripomoček, in sicer: a) pri poštnih uradih II. razreda, 1. stopnje (z več nego 30.000 enotami) v izmeri 700, 600 ali 500 K; b) pri poštnih uradih II. razreda, 1. stopnje (z ma-nje nego 30.000 enotami), v izmeri 600, 500 ali 400 K; c) pri poštnih uradih II. razreda, 2. stopnje v izmeri 400, 320 ali 240 K; § 65. Za poštne pomočnike se lahko dado uporabljati tudi čakalci mest poštnih oficijantov (§ 10). pri tem naj velja najvišji postavek za moške poštne pomočnike, najnižji postavek za soproge dotičnih poštarjev in srednji postavek za druge ženske poštne pomočnike. Obljuba. Ker sle bili pripuščeni v prakso pri c. kr. poštnem in telegrafskem zavodu, obljubile, da bodete vestno izpolnjevali v tej praksi Vam naložene, posebno označene dolžnosti, da se bodete voljno pokorili zakonom ter Vam danim naročilom svojih predstojnikov ter zvesto varovali službeno tajnost. „Kar se mi je pravkar povedalo in sem prav in natančno razumel, to moram in hočem zveste izpolnjevati. “ (Podpis obljubljajoče osebe.) Spredaj stoječa obljuba-se je storila danes v naši navzočnosti. ................ dne..........................190 . (Podpis priče.) (Podpis voditelja poštnega urada.) Službena prisega. Vi prisežete prisego k Bogu vsemogočnemu, in obljubite pri svoji časti in zvestobi, da bodete Njegovemu Veličanstvu presvitlemu knezu in gospodu Francu Jožefu Prvemu, po milosti Božji cesarju avstrijskemu, apostolskemu kralju ogrskemu, kralju češkemu, dalmatinskemu, hrvaškemu, slavonskemu’ galiŠkemu, vladimerskemu in ilirskemu, nadvojvodi avstrijskemu itd. itd. in za Njim iz Njegovega rodu in krvi nasledujočim dedičem neprelomno zvest in pokoren. Vi prisežete, da se bodete neprelomno ravnali po državnih osnovnih zakonih, vestno izpolnjevali Vam v Vaši službi naložene, posebno označene dolžnosti, pri tem imeli pred očmi vedno le najboljše v službi Njegovega Veličanstva in države, se voljno pokorili zakonom in Vam danim naročilom svojih predstojnikov ter zvesto varovali družbeno tajnost. Prisežete tudi, da ne pripadate niti sedaj kaki inozemski, politične namene zasledujoči družbi, niti ne bodete v bodoče pripadali kaki taki družbi. „Kar se mi je pravkar prečitalo in sem dobro in razločno razumel, to moram in hočem zvesto izpolnjevati. Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj!“ (Podpis prisežnika.) , dne 19 Spredaj stoječa prisega se je prisegla danes v naši navzočnosti. (Podpis priče.) (Podpis prisegojemnika.) (Sloveniboh.) 8 Posnetek iz zakona z dne 22. junija 1878. I. (drž. zak. št. 59) gledé uredbe osebnih in službenih razmer civilnih državnih uslužbencev, pripadajočih oboroženi moči. § 5. Dokler traja aktivna vojaška služba: a) zaradi svoje vojaške izomike v času, zakonito določenem za izomiko novincev; h) o priliki občasnih vaj v orožju; c) v primeru mobilizacije, in d) v primeru sklica črne vojske, se hrani vsakemu civilnemu državnemu uslužbencu njegovo civilno službeno mesto in njegov čin civilne službe. Taka vojaška služba ne ovira niti povišanja v civilni državni službi, niti ne pretrguje peteroletja, ki ga je dovršiti, da se kdo pomakne na višjo plačilno stopnjo. Ta čas, ko je kdo v aktivni vojaški službi, da dovrši svojo zakonito prezentno službo, se hrani vsakemu civilnemu državnemu uslužbencu mesto j civilne službe iste kategorije in istega činovnega razreda, vendar je s tem — razen časa pod c) omenjene mobilizacije, — pretrgano tisto peteroletje, ki ga je dovršiti, da je moči koga pomakniti na višjo plačilno stopnjo. Leto vojne v zmislu § 10 zakona z dne 27. decembra 1875. 1. (drž. zak. št. 158) se pač vračunja za skupni službeni čas, ne pa v peteroletje, potrebno za dosego višjih prejemkov v aktivni civilni državni službi. Glede peteroletja postavljena načela naj se tudi zmislu primerno uporabljajo na dosego drugih, od določene dobe odvisnih priboljškov (na primer decenalne priklade). Posnetek iz „Službenega reda za uradnike in služabnike, podrejene III. odseku trgovinskega ministrstva“. (Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 28. novembra 1852. L, razglašen z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 10. decembra 1852.1., št. 2649 (uk. št. 100 iz 1. 1852.) § 14. Uradniki in služabniki so odgovorni za natančno izpolnjevanje zanje izdanih službenih predpisov in navodil. Dolžni so njim poverjena opravila po zakonih vestno oskrbovati in se v uradnih stvareh pokoriti vsem zaukazom svojih predstojnikov. Zaukaže, ki morajo imeti za posledico odgovornost podrejenih uradnikov, je kolikor moči izdajati pismeno. § 15. Uradniki in služabniki morajo strogo varovati službene tajnosti, če tudi so zanje zvedeli samo ustno, in ostanejo dolžni to storiti tudi po izstopu iz državne službe. § 10. Uradnikom in služabnikom je prepovedano, dokler v resnici služijo in dobivajo kak prejemek iz državne blagajnice, svoje pritožbe zoper odredite svojih predstojnikov ali svoje drugačne iz službene zveze izvirajoče razmere objavljati po časnikih. § 17. Od vsakega državnega uradnika in služabnika se zahteva, da se tudi v zasebnem življenju vede svoji službi in svoji časti primerno. § 18. Uradniki in služabniki se morajo najstrožje vzdržati sprejeti kako darilo v uradnih stvareh. § 19. Uradniki in služabniki se ne smejo posvetiti nobenemu postranskemu opravilu in nobenemu podjetju katerekoli vrste ali se ga udeležiti, 1. ki bi moglo po svoji kakovosti ali razmeri s službo uradnika ali služabnika utemeljiti uvet pristranosti v izvrševanju njihovega opravila ali službe, 2. ki nasprotuje dostojnosti ali zunanji časti uradnikov in služabnikov ali dostojanstvu uradnikov, ali 3. ki zahteva čas uradnika in služabnika na stroške natančnega izpolnjevanja njegovega poklica. O dopustnosti postranskega opravila za kakega uradnika ali služabnika odloča neposrednji uradni predstojnik, puščaje rekurz na višje oblastvo. § 23. Vsak uradnik ali služabnik je po svojih močeh brez pravice do posebne nagrade zavezan, oskrbovati poleg svojih navadnih dolžnosti posebna opravila, ki mu jih od časa do časa naroči njegov predstojnik iz službenih ozirov in nastalih posebnih povodov, in v tem oziru mu ostane samo pritožba na višje oblastvo, ki pa nima odložive moči. § 24. Vsak uradnik je dolžen se proti povračilu zakonitih potnih stroškov in dnevščin ali izmerjenih poprečnih zneskov ne samo začasno dati uporabljati na kakem drugem kraju, nego kjer je nastavljen, temveč se lahko, ako zahtevajo službeni oziri, stalno premesti v kak drug službeni kraj proti povračilu zakonitih selitvenih stroškov. § 25. Izvzemši primer bolezni, ki jo je nemudoma naznaniti predstojnikom in po okolnosti pravilno dokazati, nima uradnik ali služabnik pravice, se svojemu uradu ali službi odtegniti brez posebnega dovolila (dopusta). Kdo sme dati to dovolilo z ozirom na njega dobo in kaj je treba dokazati v ta namen, določajo posebni službeni predpisi § 26. i Ge se zaprosi in dovoli dopust (izvzemši primer pravilno dokazane bolezni ali važnih službenih ozirov) na daljši čas nego četrt leta, ne dobiva uradnik ali služabnik po tej četrtini leta nikake plače ali mezde dotlej, da zopet vstopi v službo. Izjeme tega pravila potrebujejo Najvišjega odobrila. § 27. Uradnik, ki ima račune ali ki je nameščen pri kaki blagajnici, ne sme praviloma nastopiti niti dovoljenega dopusta, ako ni poprej s skontrovanjem bla-gajnice in likvidaturo dokazal pravilnost in redno izročitev oskrbovane blagajnicc ali stvari. Oprostitev od te dolžnosti potrebuje odobrila ministrstva (izvzemši nujne primere, v katerih se je moči zadovoljiti s primernim zavarovanjem). § 28. V vsakem obvestilnem dekretu o dovoljenem dopustu je navesti čas, od katerega naj se začne dovoljeni rok dopusta. Vsako odstranitev od urada ali službe brez dokazane bolezni ali dobljenega dopusta, ter vsak neopravičen prestop dopusta je kaznovati kakor službeni pregrešek. Ako bi kak uradnik ali služabnik brez dokazane bolezni in brez dopusta izostal iz urada osem dni ali bi se v 14 dneh po preteku dopusta ne povrnil na svojo službo, se plača odbije za vsak dan, za katerega se je prestopil dopust. § 90. Uradniki in služabniki so odgovorni za škodo, povzročeno po krivdi v njihovem uradu ali v službi (zlasti če so se prestopila ali v nemar pustila službena navodila) in so dolžni jo povrniti. Ako je škoda nastala po krivdi več oseb, je vsak odgovoren za delež, storjen po njegovi krivdi. Ako se deleži posameznikov ne dado ovedeti na poškodbi, ali ako.se je škoda naredila nalašč, so vsi odgovorni za enega in eden za vse. § 91. Uradniki in služabniki se zaradi svojih uradnih opravil praviloma ne morejo tožiti na civilnih sodiščih, in vsako tako zoper nje naperjeno tožbo mora torej civilni sodnik takoj zavrniti. Izjema velja samo v primeru, če pristojno upravno ali kazensko oblastvo stranki izrečno dovoli pravdno pot zoper kakega uradnika ali služabnika vsled kakega njegovega uradnega dejanja. § 92. Terjatve državne uprave (državnega zaklada) do uradnikov in služabnikov, ki se izvajajo zgolj iz službenega razmerja, je dognati po upravnem potu. Isto velja o enakih terjatvah do države. § 93. Ta predpis se torej ne nanaša samo na tiste terjatve, ki izvirajo iz pristojbin uradnikovali služabnikov ali njihovih rodbinskih udov (n. pr. plača, mezda, pokojninski užitek, predplačila, polni stroški itd.), temveč sploh na vse iz službene zveze izvajane terjatve države do uradnikov in služabnikov in na take terjatve uradnikov in služabnikov do države. § 94. Sodna oblastva so torej dolžna, na podstavi takih upravnih razsodeb dovoliti ugotovitev ali izvršilo. § 95. Tudi brez posredovanja sodišč lahko zadevno upravno oblastvo zaukaže odbitke od plač, mezd ali drugačnih užitkov uradnikov in služabnikov, da se izterjajo ali ugotovijo državne terjatve, izvirajoče iz službenega tazmerja, in blagajnice jih lahko izvršč neposrednje ali po njim predpostavljenih oblaslvih. § 96. Taki odbitki se nikakor ne morejo zmotiti z rubeži ali odstopi, ki so jih tudi prej dosegli zasebniki, torej se morejo pravice zasebnikov po tozadevnih posebnih predpisih dokazati samo na tisti del plače ali mezde ali pokojnine, čigar plačilo ni ustavljeno. § 97- Od preživnin se ne more nič odbiti tudi ne v prid državnemu zakladu. § 98. Zapuščina kakega uradnika ali služabnika, ki je imel račun z državnim zakladom, se izven izvršilne poti ne sme prisoditi brez privolila dotičnega upravnega oblastva. Obljuba. Ker se je dovolila Vaša uporaba za poštnega pomočnika, obljubite, da bodete vestno izpolnjevali Vam v Vaši službi naložene dolžnosti in zvesto varovali službeno tajnost. „Kar se mi je pravkar povedalo in sem dobro in natančno razumel, to moram in hočem zvesto izpolnjevati.“ (Podpis obljubljajoče osebe.) Spredaj stoječa obljuba se je danes storila v naši navzočnosti. , dne...........................19 (Podpis priče.) (Podpis voditelja poštnega urada.) 10. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909.1. o ravnanju z upravičenimi podčastniki glede prošnje za mesta poštnih asistentov, oziroma poštnih ofici-jantov. Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 17. januarja 1909.1. se v porazumu s c. kr. ministrstvom za deželno bran z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 3. aprila 1900.1. (drž. zak. št. 78) razglašena določila o ravnanju z upravičenimi podčastniki gledé prošnje za mesta poštnih asistentov, oziroma poštnih oficijantov nadomeščajo z naslednjimi določili: Člen I. Do neposrednje dosege mest poštnih asistentov imajo pravico tisti upravičeni podčastniki, katerim se je podelila izkaznica, da prosijo za mesta, ozname-njena v prvem odstavku § 5 zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60), a) ako so z zadostnim uspehom dovršili vsaj štiri nižje razrede kake srednje šole ali njim zena-čenega učilišča ali pa tri razrede meščanske šole ali ako se končno uporabljajo za aspirante vojaških računovodnikov in h) ako so v zmislu ukaza trgovinskega ministrstva z dne 30. julija 1897. 1., št. 43526 (p. in l. uk. št. 78), hodili v poštni in telegrafski učni tečaj, združen s šestmesečno poskusno prakso na kakem poštnem uradu na sedežu poštnega in telegrafskega ravnateljstva, in na koncu z vsaj dobrim uspehom opravili prometno preskušnjo. Člen II. Upravičeni podčastniki, katerim se je podelila izkaznica v zmislu prvega odstavka § 5 zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60), ki pa ne ustrezajo v členu I pod lit. a stavljenim zahtevam, imajo najprej (člen XI) pravico le, da dosežejo mesta poštnih oficijantov, in sicer le s pogojem, da so dovršili v § 7 in 8 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909. 1. (drž. zak. št. 9) določeno šestmesečno poštno poskusno prakso in da so prebili v § 9 tega ukaza oznamenjeno preskušnjo vsaj s cenilom „usposobljen“. Člen III. Upravičeni podčastniki, katerim se je podelila izkaznica v zmislu prvega odstavka § 5 zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60), ki sicer ustrezajo v členu I stavljenim zahtevam, pa dobé pri prometni preskušnji cenilo : „Ni prebil, toda za službo poštnega oficijanta za usposobljenega proglašen“, imajo tudi najprej (člen X) le pravico, da dosežejo mesta poštnih oficijantov. Člen IV. Da se nudi upravičenim prosilcem pregled o možnostih namestitve, bo trgovinsko ministrstvo vsako leto v mescu juliju razglasilo prilično število mest poštnih asistentov in poštnih oficijantov, ki se najbrže namestijo v teku prihodnjega leta, v obliki, ki ustreza določilom zakona z dne 19. aprila 1872.1. (drž. zak. št. 60). Prošnje upravičenih prosilcev, katerim se je ali že podelila izkaznica v zmislu prvega odstavka § 5 oznamenjenega zakona ali katerim se taka izkaznica najbrže podeli na koncu dvanajstega prezentnega službenega leta, za pripustitev v poštni in telegrafski učni tečaj (čl. 1), oziroma v šestmesečno poskusno prakso (čl. II) je treba vložiti tako pravočasno, da dospö vsako leto najdalje do 1. dne septembra v trgovinsko ministrstvo. Prosilci, ki go še v aktivni službi, morajo vlagati prošnje potom predpostavljenega poveljstva, oziroma c. kr. ministrstva za deželno bran ali c. in kr. državnega vojnega ministrstva. V prošnjah je treba hkratu imenovati poštno in telegrafsko ravnateljstvo, v čigar okraju se želi namestitev, eventualno (če se prosi za mesta poštnih oficijantov) sc lahko oznameni tudi poštni urad, na katerem želi prosilec jemati prakso (§ 8 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909. 1. [drž. zak. št. 9]). Podčastniki, ki so še v dvanajstem letu pre-zentne službe, pa se naj pripuščajo v učni tečaj, oziroma v poskusno prakso le tedaj, ako je dotični podčastnik v času začetka tečaja, oziroma poskusne prakse že v drugi polovici dvanajstega leta prezentne službe. Člen V. Prosilci se bodo imeli na podstavi po členu IV vloženih prošenj v trgovinskem ministrstvu v razvid- nosti in se pravočasno odkažejo posameznim poštnim in telegrafskim ravnateljstvom, izročivši hkratu prošnje. Ob tem odkazovanju se bo sicer v obče oziralo na želje, ki so jih izrazili prosilci gledé službenega kraja; vendar si trgovinsko ministrstvo pridržuje posamezne prosilce porazdeliti na eni strani po osebnih in službenih razmerah v posameznih ravnateljskih okrajih, na drugi strani oziraje se na jezikovno znanje in domovinsko pristojnost prosilcev. V zadnjem odstavku § 7 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909. 1. (drž. zak. št. 9) oznamenjena učnina se prevzema za upravičene podčastnike na dolg proračuna poštnega in telegrafskega zavoda. Člen VI. Poziv prosilcev na učni tečaj, oziroma v poskusno prakso naj ukrenejo poštna in telegrafska ravnateljstva pravočasno, in sicer potom neposred-njega dopisovanja s predstojnimi vojaškimi poveljstvi prosilcev, eventualno gledé prosilcev, ki niso več v aktivni službi, naravnost. Poštna in telegrafska ravnateljstva naj hkratu, nekraté poziva na podstavi prošenj, takoj uvedejo poizvedovanja o državljanskem in nravnem vedenju prosilcev, preden so vstopili v vojaško službo, eventualno po njihovem izstopu iz nje. Ako je uspeh teh poizvedeb neugoden, je treba nemudoma poslati trgovinskemu ministrstvu poročilo, ki se torej dogovori s c. kr. ministrstvom za deželno bran, oziroma s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom. Člen VII. Upravičeni obiskovalci poštnega in telegrafskega učnega tečaja se naj, opustivši izdajo formalnega potrdila obiskovanja, brez posebnega zaprosila, še preden poteče šesti mesec dopusta, pritegnejo prometni preskušnji, kakor je predpisano. O uspehu preskušnje je treba nemudoma poročati trgovinskemu ministrstvu ter zopet predložiti prošnje podčastnikov. Preskusna izpričevala, eventualno odlok o neugodnem uspehu preskušnje (§ 35 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 30. julija 1897. 1., št. 43526 [p. in t. uk. št. 78]) je treba vročiti kandidatom. Člen Vlil. Upravičeni obiskovalci poštnega in telegrafskega učnega tečaja, ki so dobili pri prometni preskušnji vsaj cenilo „Prebil z dobrim uspehom“, se imenujejo za poštne asistente na podstavi naznanila o uspehu preskušnje (čl. Vil), in sicer prosilci, ki so v dvanajstem letu prezentne službe, eventualno šele, ko so dodatno predložili izkaznico, in sicer po možnosti (čl. V) v ravnateljskih okrajih, ki so jih izbrali. V ta namen se prihrani potrebno število mest poštnih asistentov, ki se izpraznijo, dokler traja učni tečaj. Taki poštni asistenti se vrsté med seboj najprej po uspehu preskušnje, v skupinah z enakim uspehom preskušnje, po istinito dovršenem aktivnem službenem času, ako je ta čas enak, po vojaškem činu in v zadnji vrsti po starosti; prosilce, ki so v dvanajstem letu prezentne službe, pa je treba vrstiti, ako predložijo izkaznico šele po imenovanju ostalih upravičenih prosilcev, po dnevu njihovega imenovanja. Člen IX. V poskusno prakso za dosego mest poštnih oficijantov pripuščeni upravičeni podčastniki naj se še pred pretekom šestega mesca dopusta pritegnejo v § 9 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909. 1. (drž. zak. št. 9) oznamenjeni preskušnji in tisti podčastniki, ki so prebili preskušnjo, naj se imenujejo za poštne oficijante ter se jim hkratu izda in vroči preskusno izpričevalo, in sicer prosilci, ki so v dvanajstem letu prezentne službe, šele po predložbi izkaznice 1er naj se uvrslé v V. starostni razred, ako so pa ob času imenovanja dovršili že več nego 13 vojaških prezentnih službenih let, takoj v VI. starostni razred (§ 21 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909. 1. [drž. zak. št. 9]). Da se namestijo ti podčastniki, je treba pustiti potrebno število mest poštnih oficijantov v do-tičnem ravnateljskem okraju praznih. Trgovinskemu ministrstvu je treba poročati o uspehih poskusne prakse in preskušnje ter o namestitvi podčastnikov. Člen X. Ako so dobili obiskovalci poštnega in telegrafskega učnega tečaja pri prometni preskušnji cenilo „ni prebil, toda proglašen, da je sposoben za službo poštnega oficijanta“, naj se uradoma silijo, da podajo pismeno izjavo, ali hočejo ponoviti prometno preskušnjo ali se odpovedo tej ponovitvi ter želč dobiti mesto poštnega oficijanta; vtem primeru naj naznanijo ravnateljski okraj, v katerem žele bili nameščeni. To izjavo je treba priložiti naznanilu, ki se poda v zmislu člena VII. Trgovinsko ministrstvo pošlje potem prošnjo dotičnega podčastnika z njegovo izjavo vred kakemu poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, in sicer po možnosti ravnateljstvu, imenovanemu v izjavi, z naročilom, naj imenuje dotičnega podčastnika za poštnega oficijanta. S takimi poštnimi oficijanti je treba gledé uvrstitve v starostne razrede ravnati tako kakor s poštnimi oficijanti, imenovanimi v zmislu člena IX. Člen XI. Poštni oficijanti, ki so bili nameščeni na podstavi izkaznice v zmislu prvega odstavka § 5 zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60), imajo, če so dobili pri preskušnji poštnih oficijantov cenilo „izvrstno usposobljen“, najpozneje po dovršitvi triletnega, sicer po dovršitvi štiriletnega zadovoljujočega službenega časa poštnega oficijanta pravico zahtevati, da se pripusté v poštni in telegrafski učni tečaj in v ta namen eventualno uradoma premestijo na sedež poštnega in telegrafskega ravnateljstva. Zadevne vloge je treba vložiti po predpisanem službenem potu najdalje do 15. dne septembra na trgovinskem ministrstvu, ki izda, ako so dani pogoji, hkratu nadaljnja naročila zaradi pripustitve prosilcev v poštni in telegrafski učni tečaj, kolikor moči oziraje se na želje, izražene gledé službenega kraja. Člen XII. Upravičeni podčastniki, katerim se je podelila izkaznica v zmislu § 4 zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60), se za poskus tudi pripuščajo v šestmesečno poštno poskusno prakso, ustanovljeno v § 7 in 8 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909.1. (drž. zak. št. 9), da dosežejo mesta poštnih oficijantov, s pogojem, da se izkažejo vsaj s tako mero splošne omike, ki jo označuje učni cilj petega razreda pet- ali večrazredne obče ljudske šole. To je treba dokazati ali z odpustnico pet- ali večrazredne obče ljudske šole, iz katere se vidi dovršitev V. letnega tečaja, ali pa z odpustnico kake meščanske šole. Ako se taka odpustnica ne more prinesti, mora prosilec svojo občo omiko dokazati z izpričevalom o preskušnji, opravljeni z dobrim uspehom ad hoc na kaki prej imenovanih kategorij občih ljudskih šol o učni tvarini V. letnega tečaja. Člen XIII. Gledé vlaganja prošenj takih prosilcev, njih odkazovunja in pozivljanja v poskusno prakso ter pripuščanja k preskušnji, oznamenjeni v § 9 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909. 1. (drž. zak. št. 9), naj veljajo zmislu primerno zadevna določila členov IV, V, VI in IX. Tiste podčastnike, ki so prebili preskušnjo, je imenovati izdavši in vročivši jim hkratu preskusno izpričevalo — in sicer prosilce, ki so v dvanajstem letu pre-zentne službe, šele po predložbi izkaznice — za poštne oficijante, in sicer najprej začasno tako, da velja zanje določilo § 47, št. 1 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909. 1. (drž. zak. št. 9) gledé pripustnosti odpovedi službe. Poštna in telegrafska ravnateljstva naj v ta namen pusté potrebno' število mest poštnih oficijantov praznih. Gledé uvrstitve takih poštnih oficijantov v starostne razrede naj se uporabljajo določila člena IX, odstavek 1. Trgovinskemu ministrstvu je treba poročati o uspehih poskusne prakse in preskušnje ter o namestitvi podčastnikov. Take poštne oficijante je treba v njihovi službeni lastnosti stalno potrditi, ako so pri preskušnji poštnih oficijantov dobili cenilo „izvrstno usposobljen“, po dovršitvi zadovoljujočega enoletnega, sicer pa po dovršitvi zadovoljujočega dveletnega službenega časa poštnih oficijantov. Glede dosege mest poštnih asistentov naj za take, za poštne oficijante imenovane podčastnike veljajo določila člena X ukaza trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909. 1. (drž. zak. št. 9) tako, da je s takimi poštnimi oficijanti ravnati po določilih člena XI, odstavek 1, ako dodatno dokažejo v členu I, pod lit. a oznamenjeno predizobrazbo. Mataja s. r. (Slovenlsch.) 9 tl. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 18. januarja 1909. 1. o uravnavi službenih razmer in razmer prejemkov mehanikov poštnega in telegrafskega zavoda. Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 17. januarja 1909. 1. se ukazuje tako: Člen I. S tem ukazom razglašena „Normalna določila o službenih razmerah in razmerah prejemkov mehanikov poštnega in telegrafskega zavoda“ naj dobé moč s 1. dnem februarja 1909. 1. Člen II. Pomočnike-mehanike in pomožne mehanike, kar jih je sedaj, je imenovati takoj za mehanike v zmislu normalnih določil, ako so v tej lastnosti dovršili več nego eno leto službenega časa. Za uvrstitev v plačilni razkaz, ustvarjen s temi normalnimi določili (§ 8), je všteven, odbivši eno leto, ves službeni čas, ki so ga dotieniki prebili kakor pomožni mehaniki in pomočniki-mehaniki po ukazu trgovinskega ministrstva z dne 14. marca 1900. 1. (drž. zak. št. 64), oziroma kakor pomočniki-mehaniki starega sistema, preden je dobil moč ta ukaz. Tiste pomožne mehanike, ki so dovršili manje nego eno leto službenega časa, je za sedaj nastaviti za mehanike-aspirante in jih imenovati za mehanike šele, ko dovršijo eno službeno leto, izjemoma opustivši preskušnjo, predpisano v § 4 normalnih določil. Člen III. Z dnem, katerega dobč moč „Normalna določila o službenih razmerah in razmerah prejemkov mehanikov poštnega in telegrafskega zavoda“ izgube veljavo ukaz trgovinskega ministrstva z dne 14. marca 1906. 1. (drž. zak. št. 64) o uravnavi službenih razmer in razmer prejemkov pomočnikov-mehanikov poštnega in telegrafskega zavoda, nadalje ukaz trgovinskega ministrstva z dne 23. marca 1907. 1. (drž. zak. št. 91), s katerim so se izpremenila nekatera določila prej oznamenjenega ukaza, in vsa druga določila, ki se ne ujemajo z normalnimi določili. Mataja s. r. Normalna določila o službenih razmerah in razmerah prejemkov mehanikov postnega in telegrafskega zavoda. § i. Za montiranje in vzdrževanje tehniških uredeb v državnih telegrafskih in telefonskih napravah se porabljajo mehaniki, kojih službene razmere in razmere prejemkov se urejajo po naslednjih določilih. § 2. Pogoji, da se doseže mesto mehanika, so: 1. dokaz avstrijskega državljanstva; 2. državljanska in moralna neomadeževanost; 3. starost 35 let največ; 4. telesna sposobnost, ki se dokaže s preiskavo zdravnika zavoda; 5. dokaz, da se je dotičnik izučil v meha-niškem obrtu; 6. dokaz vsaj triletne zadovoljujoče rabe v kaki delavnici aparatov poštnega in telegrafskega zavoda. Prosilci, ki so pridobili dokaz usposobljenosti za obrt mehanikov, dovršivši strokovne šole, so oproščeni, da jim ni treba prinesti v točki 5 zahtevanega dokaza. § 3. Upravičeni podčastniki, katerim se je podelila izkaznica v zmislu prvega odstavka § 5 zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60), lahko dobijo mesta mehanikov, ako so se pred svojim vojaškim službovanjem naučili obrta mehanikov, oziroma ako so si pridobili dokaz usposobljenosti za ta obrt in dokažejo večletno praktično porabo kakor podčastniki v elektrotehniški službi vojske ali vojne mornarice. Upravičeni podčastniki, ki so se kakor elektro-dečki ali elektroučenci primerno strokovno izobrazili na strojni šoli vojne mornarice, so oproščeni od kakega drugega dokaza, da so se naučili obrta mehanikov, in se lahko potegujejo za dosego mest mehanikov že, če so bili najmanj eno leto praktično uporabljani kakor podčastniki v elektrotehniški službi vojne mornarice. § 4. Drugi prosilci, ki ustrezajo v § 2 pod točko 1 do 5 ustanovljenim zahtevam, pa ne dokažejo prav tam pod točko 6 predpisane porabe v delavnici aparatov poštnega in telegrafskega zavoda, se lahko izjemoma vzprejemajo za mehanike-aspirante, kolikor je na razpolaganje mest mehanikov, ako dokažejo vsaj triletno zadovoljujočo porabo v kakem elektrotehniškem podjetju (zavodu). Po enoletni poskusni porabi v tej lastnosti morajo delati preskušnjo o ravnanju s telegrafskimi in telefonskimi aparati in, če so to preskušnjo prestali z dobrim uspehom, se imenujejo za mehanike. Prej oznamenjena preskušnja se vrši pri dotičnem poštnem in telegrafskem ravnateljstvu. Enkrat ponoviti jo je dopustno. Mehaniki-aspiranti, ki te preskušnje niso prebili s potekom drugega službenega leta, se odstavijo od službe. Mehanikom-aspirantom naj njih neposrednji uradni načelnik odvzame obljubo zvestobe in uradne molčečnosti (glej prilogo 1) v navzočnosti moške priče. Mehaniki-aspiranti dobivajo dnevščino, ki znaša na Dunaju 4 K, vi. okolišu razredov aktivitetnih doklad 3 K 80 h, v II. okolišu 3 K 60 h, v III. okolišu 3 K 40 h in v IV. okolišu 3 K 20 h. Dnevščina se prejema v mesečnih obrokih po dospelosti in prejemanje je v obče odvisno od pogoja resničnega službovanja.. Izjeme od tega načela nastopijo v naslednjih primerih: a) Ako mehaniki-aspiranli obolé, se jim izplačuje prve tri mesce dnevščina v polni izmeri, v prihodnjih dveh mescih pa skrajšana za 25 odstotkov. Ko poteče peti mesec, se dnevščina ustavi. b) V ozira vrednih okolnostih se lahko pusti mehanikom-aspirantom polovica dnevščine, ako se pozovejo na vojaško izučbo v dobi, zakonito določeni za izučbo novincev, potem za dobo, dokler so zadržani od službe, ker morajo opravljati orožno vajo. Službeno razmerje mehanikov-aspirantov se lahko razveže z odpovedjo službe in za to se določa obojestranski štirinajstdnevni rok odpovedi. Ako se pa mehanik-aspirant hudo pregreši zoper službene dolžnosti ali ako se pokaže njegova očitna nesposobnost za službo, ga je odstaviti brez prejšnje odpovedi. Prejem dekreta mora imenovanec pismeno potrditi s pristavkom, da je vzel vsebino normalnih določil na znanje. § 6. Pristojbino za podelitev službe, ki jo plačajo mehaniki po tarifni številki 40, lit. a zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89), je poizvedeti na podstavi deseternega letnega užitka po lestvici III, uporabljaje določilo § 10, lit. c pristojbin-skega zakona. Glede poizvedbe, predpisila in izterjave pristojbin za podelitev službe je zmislu primerno uporabljati določila ukaza trgovinskega ministrstva z dne 26. decembra 1905. L, št. 68608 (p. in t. uk. št. 132). § 7. Vsakega mehanika je, ko nastopi službo, oziroma ako je bil kakor mehanik-aspirant že v službi, ko se mu je vročil dekret, s katerim je bil imenovan za mehanika, službeno zapriseči (glej prilogo 2). . § 5. Mehaniki se nameščajo z dekretom. Imeno-vanci stopijo v trajno službeno razmerje k državi, ki se more razvezati le s pogoji, oznamenjenimi v § 21. § 8. Mehaniki dobivajo letno plačo po naslednjem razkazu: V o k r o ž j U Starostni Dunaj I II III IV razred razredov aktivitetnih doklad kron I 1600 1450 1400 1350 1300 11 1800 1650 1600 1550 1500 III 2000 1850 1800 1750 1700 IV 2200 2050 2000 1950 1900 V 2100 2250 2200 2150 2100 VI 2600 2450 2400 2350 2300 VII 2800 2650 2600 2550 2500 VIII 3000 2850 2800 2750 2700 IX 3250 3050 3000 2950 2900 X 3500 3250 3200 3150 3100 XI 3750 3450 3100 3350 3300 XII 4000 3650 3600 3550 3500 Plača se izplačuje v mesečnih obrokih naprej. V starostna razreda II. in III. se pomaknejo mehaniki vselej po dveh letih, v razrede IV, potem VI do VIII vselej po treh in v razrede X do XII vselej po štirih službenih letih, prebitih v prejšnjem razredu. Všteven za pomaknitve, ki se odredé uradoma, je vsak resničen službeni čas, ki ga je dovršil mehanik. V starostni razred V je pomakniti mehanika vsaj po treh letih in v starostni razred IX vsaj po štirih službenih letih, dovršenih v prejšnjem razredu, in ta pomaknitev je spojena s pogojem zadovoljujočega službovanja. Ob vstopu v starostni razred IX dosežejo mehaniki službeno nazivalo višji mehanik. § 9- Mehaniki se pomikajo v višje starostne razrede vsako leto ob dveh rokovih tako, da je tistim mehanikom, ki so do vštetega 31. dne marca, oziroma 30. dne septembra vsakega leta dovršili za pomaknitev v višji razred potrebno službeno dobo, dati užitek višjega prejemka z naslednjim 1. dnem aprila, oziroma 1. dnem oktobra tistega leta. Od te pomaknitve ostanejo v zmislu določil § 8 izključeni meha niki IV., oziroma VIII. starostnega razreda, ako njihovo službovanje ne zadovoljuje. Ako naj se ta izključitev razteza na daljši čas nego na šest polletij, se sme naložiti le disciplinarnim potom (§ 20). § 10. Užitek letne plače je navezan na pogoj resničnega opravljanja službe — ne gledé na primere službene odsotnosti, ki se povzroči s pravilno dokazano boleznijo, redno podeljenim dopustom ali z odhodom v vojaško službovanje v primerih, ustanovljenih v § 5 zakona z dne 22. junija 1878. 1. (drž. zak. št. 59) pod lit. a, b in d (glej prilogo 3). Prejemanje se začne v primerih imenovanja za mehanika s prvim dnevom mesca, ki sledi imenovanju, v primerih pomikanja v višji starostni razred s prvim dnevom mesca, ki sledi dovršitvi dveletja, ozirdma triletja, oziroma štiriletja. Letno plačo je treba izbrisati: 1. kadar kdo doseže višji prejemek s časom, v katerem se nakaže ta novi prejemek; 2. kadar kdo odide v vojaško prezentno službovanje ter kadar se razveže službeno razmerje, s koncem dotičnega mesca. Postranski prejemki mehanikov, ki naj se plačajo povodom posebnih službovanj ali porab, se uredé s posebnimi predpisi. § H- Mehanikom, ki morajo oditi v vojake, da odslužijo zakonito vojaško prezentno službo, ostane za dobo tega poziva ohranjena služba, toda ne da bi se vštel čas vojaške prezentne službe za dosego višjih prejemkov. § 12. Mehanikom se lahko po pogojih, obstoječih za dovolitev predplačil za prave državne uradnike, do-volé brezobrestna predplačila do največjega zneska trimesečne plače proti povračilu v najdalje 20 mesečnih obrokih. § 13. Po pogojih, obstoječih za podeljevanje denarnih nagrad in pomoči sploh, se lahko dovoljujejo mehanikom denarne nagrade in pomoči. § H. Na ustno zaprosilo lahko dovoli mehanikom njihov neposrednji uradni predstojnik, naznanivši to poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, v enem letu dopusta do štirinajst dni, ako dopušča služba in ne nastanejo stroški za nadomeščanje. Dopusti, ki trajajo dalje, potrebujejo dovoljenja poštnega in telegrafskega ravnateljstva. § 15. Ako je kdo zaradi bolezni odsoten od službe, je treba nemudoma podati službeno naznanilo, ki se naj potem predloži poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. Ako traja odsotnost od službe nad osem dni, je treba predložiti zdravniško izpričevalo, ako dotič-nika ne preišče zdravnik zavoda; tudi ako je kdo manje časa odsoten od službe, se lahko zahteva, da se predloži zdravniško izpričevalo. Dokler traja bolezen, dobivajo mehaniki svojo plačo do dobe enega leta, ako se že prej ne vpokojé časno ali trajno. § 16. Poštna in telegrafska ravnateljstva naj pišejo o mehanikih okraja službene in kvalifikacijske tabele. Te tabele naj obsegajo: 1. Generalije vštevši podatke, nanašajoče se na vojaško službovanje; 2. podatke o naukih, strokovni izobrazbi, kakih preskušnjah in jezikovnem znanju; 3. povedbo vsakočasnega službenega kraja in načina uporabe ; 4. izrek o kvalifikaciji po razpredelkih : a) marljivost, b) sposobnosti, c) uradno vedenje, d) izvenuradno vedenje, in sicer s stopnjami: ad a) izredno, povoljno, malo, ad b) izvrstno, dobro, malo, ad c) popolnoma primerno, primerno, manje primerno, ad d) brez pritožbe, manje primerno. Službene in kvalifikacijske tabele je imeti v razvidnosti; v ta namen morajo: 1, Mehaniki vse izpremembe, ki se prigode v njihovih osebnih razmerah, kolikor niso itak uradoma znane, nemudoma naznaniti predstojnemu poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu; 2. predstojniki vseh uradov, pri katerih se uporabljajo mehaniki IV., oziroma VIII. starostnega razreda, podati svojo sodbo o kvalifikaciji dotičnikov po zgoraj oznamenjenih razpredelkih, vsakikrat koncem leta, oziroma kadar izstopi mehanik iz službe, ako med letom menja svojo službo, ter jo vposlati poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. Oddajaje kvalifikacijo je ravnati z največjo vestnostjo, in za to je podajnik kvalifikacije odgovoren pod disciplinarno kaznijo. Vsakemu mehaniku IV. oziroma Vlil. starostnega razreda je na njegovo zaprosilo enkrat na leto naznaniti njega zadevajočo kvalifikacijo; tudi ima pravico v osmih dneh ugovarjati zoper kvalifikacijo po predpisanem službenem potu, o čemer razsoja dokončno poštno in telegrafsko ravnateljstvo. § 17. Določila §§14 do 19, 23 do 28, potem 90 do 98 z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 16. decembra 1852. 1., št. 2649 (p. uk. št. 100) razglašenega službenega reda za uradnike in služabnike, podrejene III. odseku trgovinskega ministrstva (glej prilogo 4), veljajo zmislu primerno za mehanike in tudi za mehanike-aspirante. § 18. Mehaniki in mehaniki-aspiranti so torej zlasti dolžni, dela, ki jih zahteva njim vsak čas izročena služba, opravljati zvesto, marljivo in pošteno po najboljšem vedenju in znanju in si vestno pridobiti za to potrebne znanosti in spretnosti. Odgovorni so za brzo in točno izvrševanje njim izročenih službenih opravil, morajo se natančno držati uradnih ur in, ako treba, ob izredni potrebi tudi izven uradnih ur opravljati službo. Mehaniki in mehaniki-aspiranti so nadalje dolžni o službenih stvareh molčati nasproti vsakemu. Odgovorni so za njim izročeno blago in za vsako škodo, povzročeno državi po njihovi krivdi. Svojim predstojnikom so mehaniki in mehaniki-aspiranti dolžni pokorščino in spoštovanje; v službenem občevanju z drugimi nameščenci in pa s strankami se morajo vesti uljudno; strogo jim je prepovedano o priliki opravljanja službe od strank sprejemati ali si dati zagotoviti darila ali drugačne dobičke. Mehaniki in mehaniki-aspiranti se morajo tudi izven službe vesti dostojno in častno ter se ogibati nedovoljenih postranskih opravil. § 19. Nobeden mehanik ali mehanik-aspirant se ne sme odkazati kakemu službenemu mestu, s čigar predstojnikom je v navzgornji ali navzdoljni vrsti v sorodu ali svaštvu ali v kaki stranski vrsti do četrtega kolena v sorodu ali do drugega kolena v svaštvu. § 20. Predpisi, veljajoči o disciplinarnem ravnanju z državnimi uradniki, posebno določila cesarskega ukaza z dne 10. marca 1860. 1. (drž. zak. št. 64) naj se zmislu primerno uporabljajo na mehanike tako, da se more namesto kazni, da se odtegne postopno pomikanje, za disciplinarno kazen naložiti, da se odtegne pomaknitev v višji prejemek na določen ali nedoločen čas, in namesto kazenske premestitve na kako drugo službo z nižjimi prejemki, da se prestavi v bližnjo nižjo stopnjo plače za eno do šest polletij največ. Ako začasno odstavljeni mehanik ne more zalagati preživljanja za se in za svojo rodbino, naj se mu prizna alimentacija, ki naj se praviloma nakaže uradoma šele na njegovo formalno zaprosilo in samo, če bi bila potreba očitna. Alimentacijo je odmeriti potrebi primerno v višini ene tretjine do dveh tretjin plače. Ako se začasna odstavitev po rekurzu razveljavi, ali ako se začasno odstavljeni mehanik končno spozna za nekrivega, mu gre polno doplačilo ustavljenega prejemka odbivši morda dobljeno alimentacijo. § 21. Službeno razmerje mehanikov se razveže: 1. če se kdo odpove službi (§ 22); 2. če se prestavi v stalni pokoj (§ 23); 3. če se odpusti iz službe; 4. s mrtjo. § 22. Če se kdo odpove službi, izstopi prostovoljno iz službe ter se likralu odreče naslovu, prejemkom in vsem eventualnim drugim iz službenega razmerja izvirajočim pravicam. Da vzprejme odpoved službe, je pristojno poštno in telegrafsko ravnateljstvo z omejitvijo, da se vzprejem odpovedi mehanika, ki je v kazensko-sodni ali disciplinarni preiskavi, pridržuje trgovinskemu mnistrstvu. § 23. Vpokojitev mehanikov se ravna po pravilih, veljajočih gledé tega za cesarsko osebje. Začasno vpokojeni mehaniki se lahko, ako dosežejo popolno sposobnost za službo, v prihodnjih petih letih, računaje od časa, ko so bili vpokojeni, zopet vzprejmejo v službo, uvrstivši jih v prejšnji starostni razred; pri tem se pa gledé pomikanja v prejemkih ne všteva čas, ki so ga prebili v stanu vpokojencev. Ako se branijo, da bi se zopet dali rabiti v službi, ima to moč, kakor da so se odpovedali službi. Po preteku oznamenjenega roka naj se trajno vpokojé. § 24. Določila ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 108) o dovoljevanju državnih preskrbninskih užitkov z dekretom nameščenim poštarjem, poštnim pomožnim uradnikom in poštnim in telegrafskim manipulantkam naj se zmislu primerno uporabljajo tudi na mehanike, oziraje se na naslednja določila (§ 25 do 28). § 25. Pokojninske podstave za odmerjanje tekočih pokojninskih užitkov ter prispevkov, ki se plačujejo za preskrbne namene, se ustanavljajo tako: Starostni razred Pokojninska podstava kron I 1250 II 1400 III 1550 IV 1700 V 1850 VI 2000 VII 2200 VIII 2400 IX 2600 X 2800 XI 3000 XII 3200 Odmerjaje druge preskrbninske užitke in odpravnine, ki gredo mehanikom ter njihovim zaostalim (§ 2, lit. b do f, oziroma § 15 in 17 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903. 1. [drž. zak. št. 108]) je skrajšati pokojninske podstave za 10 odstotkov. § 26. Pravilni pokojninski užitek mehanika se ne sme odmeriti nižje nego z zneskom 800 K. § 27. Izmera vdovskih pokojnin znaša: a) za vdove po mehanikih I. do VIII. starostnega razreda 800 K; b) za vdove po mehanikih IX. do XI. starostnega razreda 1000 K in c) za vdove po mehanikih XII. starostnega razreda 1200 K. § 28. Mehaniki si lahko dadö službeni čas, ki so ga v resnici prebili kakor mehaniki-aspiranti, na svojo j prošnjo dodatno vračuniti ; pri tem naj se slično uporabljajo določila, izdana v §§ 3 in 25 ukaza trgovinskega ministrstva z dne 21. maja 1903.1. (drž. zak. št. 108) gledé moških poštnih pomožnih uradnikov. Vojaški službeni čas, ki so ga mehaniki, oziroma mehaniki-aspiranti dovršili v času svojega civilnega državnega službovanja, da odslužijo zakonito vojaško prezentno službo, se vpošteva ob preračunu službenega časa, vštevnega za odmero pokojninskega užitka, ne da bi se kaj doplačevalo. Na podstavi izkaznice v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. GO) imenovanim mehanikom se všteje njihov aktivni vojaški službeni čas brez nadaljnjih doplačil, vseeno ali so prestopili j neposrednje ali posrednje. Obljuba. Ker ste bili vzprejeti za mehanika-aspiranta c. kr. poštnega in telegrafskega zavoda, obljubite, da bodete vestno izpolnjevali v tej službi Vam naložene, posebno označene dolžnosti, da se bodete voljno pokorili zakonom ter Vam danim naročilom svojih predstojnikov ter zvesto varovali službeno tajnost. „Kar se mi je pravkar povedalo in sem prav in natančno razumel, to moram in hočem zvesto izpolnjevati.“ (Podpis obljubljajoče osebe.) Spredaj stoječa obljuba se je storila danes v naši navzočnosti. ........................ dne..........................190 . (Podpis priče.) (Podpis voditelja poštnega urada.) (Slovcnisch.) 10 Št. Službena prisega. Vi prisežete prisego k Bogu vsemogočnemu in obljubite pri svoji časti in zvestobi, da bodete Njegovemu Veličanstvu presvetlemu knezu in gospodu Francu Jožefu Prvemu, po milosti Božji cesarju avstrijskemu, apostolskemu kralju ogrskemu, kralju češkemu, dalmatinskemu, hrvaškemu, slavonskemu, gališkemu, vladimerskemu in ilirskemu, nadvojvodi avstrijskemu itd. itd. in za Njim iz Njegovega rodu in krvi nasledujočim dedičem neprelomno zvest in pokoren. Vi prisežete, da se bodete neprelomno ravnali po državnih osnovnih zakonih, vestno izpolnjevali Vam v Vaši službi naložene, posebno označene dolžnosti, pri tem imeli pred očmi vedno le najboljše v službi Njegovega Veličanstva in države, se voljno pokorili zakonom in Vam danim naročilom svojih predstojnikov ter zvesto varovali službeno tajnost. Prisežete tudi, da ne pripadate niti sedaj kaki inozemski, politične namene zasledujoči družbi, niti ne bodete v bodoče pripadali kaki taki družbi. „Kar se mi je pravkar prečitalo in sem dobro in razločno razumel, to moram in hočem zvesto izpolnjevati. Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj!“ (Podpis prisežnika.) ...................... dne.........................190 . Spredaj stoječa prisega se je prisegla danes v naši navzočnosti. (Podpis priče.) (Podpis prisegojemnika.) Posnetek iz zakona z dne 22. junija 1878. I. (drž. zak. št. 59) gledé uredbe osebnih in službenih razmer civilnih državnih uslužbencev, pripadajočih oboroženi moči. § 5. Dokler traja aktivna vojaška služba: a) zaradi svoje vojaške izomike v času, zakonito določenem za izomiko novincev; b) o priliki občasnih vaj v orožju ; c) v primeru mobilizacije, in d) v primeru sklica črne vojske, se hrani vsakemu civilnemu državnemu uslužbencu njegovo civilno službeno mesto in njegov čin civilne službe. Taka vojaška služba ne ovira niti povišanja v civilni državni službi, niti ne pretrguje peteroletja, ki ga je dovršiti, da se kdo pomakne na višjo plačilno stopnjo. Ta čas, ko je kdo v aktivni vojaški službi, da dovrši svojo zakonito prezentno službo, se hrani vsakemu civilnemu državnemu uslužbencu mesto civilne službe iste kategorije in istega činovnega razreda, vendar je s tem — razen časa pod c) omenjene mobilizacije, — pretrgano tisto peteroletje, ki ga je dovršiti, da je moči koga pomakniti na višjo plačilno stopnjo. Leto vojske v zmislu § 10 zakona z dne 27. decembra 1875. 1. (drž. zak. št. 158) se pač vračunja za skupni službeni čas, ne pa v peteroletje, potrebno za dosego višjih prejemkov v aktivni civilni državni službi. Gledé peteroletja postavljena načela naj se tudi zmislu primerno uporabljajo na dosego drugih, od določene dobe odvisnih priboljškov (na primer decenalne priklade). / Posnetek iz „Službenega reda za uradnike in služabnike, podrejene III. odseku trgovinskega ministrstva“. (Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 28. novembra 1852. L, razglašen z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 16. decembra 1852. L, št. 2649 (uk. št. 100 iz 1.1852.). § 14. Uradniki in služabniki so odgovorni za natančno izpolnjevanje zanje izdanih službenih predpisov in navodil. Dolžni so njim poverjena opravila po zakonih vestno oskrbovati in se pokoriti v uradnih stvareh vsem zaukazom svojih predstojnikov. Zaukaže, ki morejo imeti za posledico odgovornost podrejenih uradnikov, je kolikor moči izdajati pismeno. § 15. Uradniki in služabniki morajo strogo varovati službene tajnosti, če tudi so zanje zvedeli samo ustno, in ostanejo dolžni to storiti tudi po izstopu iz državne službe. § 16. Uradnikom in služabnikom je prepovedano, dokler v resnici služijo in dobivajo kak prejemek iz državne blagajnice, svoje pritožbe zoper odredbe svojih predstojnikov ali svoje drugačne iz službene zveze izvirajoče razmere objavljali po časnikih. § 17. Od vsakega državnega uradnika in služabnika se zahteva, da se tudi v zasebnem življenju vede svoji službi in svoji časti primemo. § 18. Uradniki in služabniki se morajo najstrožje vzdržati sprejeti kako darilo v uradnih stvareh. § 19. Uradniki in služabniki se ne smejo posvetiti nobenemu postranskemu opravilu in nobenemu podjetju katerekoli vrste ali se ga udeležiti, 1. ki bi moglo po svoji kakovosti ali zvezi s službo uradnika ali služabnika utemeljiti uvet pristranosti v izvrševanju njihovega opravila ali službe, 2. ki nasprotuje dostojnosti ali zunanji časti uradnikov in služabnikov ali dostojanstvu uradnikov, ali 3. ki zahteva čas uradnika in služabnika na stroške natančnega izpolnjevanja njegovega poklica. O dopustnosti postranskega opravila za kakega uradnika ali služabnika odloča neposrednji uradni predstojnik, puščaje rekurz na višje oblastvo. § 23. Vsak uradnik ali služabnik je po svojih močeh brez pravice do posebne nagrade zavezan, oskrbovati poleg svojih navadnih dolžnosti posebna opravila, ki mu jih od časa do časa naroči njegov predstojnik iz službenih ozirov in nastalih posebnih povodov, in v tem oziru mu ostane samo pritožba na višje oblastvo, ki pa nima odložive moči. § 24. Vsak uradnik je dolžen se proti povračilu zakonitih potnih stroškov in dnevščin ali izmerjenih poprečnih zneskov ne samo začasno dati uporabljati na kakem drugem kraju, nego kjer je nastavljen, temveč se lahko, ako zahtevajo službeni oziri, stalno premesti v kak drug službeni kraj proti povračilu zakonitih selilnih stroškov. § 25. Izvzemši primer bolezni, ki jo je nemudoma naznaniti predstojniku in po okolnosti pravilno dokazati, nima uradnik ali služabnik pravice, se svojemu uradu ali službi odtegniti brez posebnega dovolila (dopusta). Kdo sme dati to dovolilo z ozirom na njega dobo in kaj je treba dokazati v ta namen, določajo posebni službeni predpisi. § 26. Če se zaprosi in dovoli dopust (izvzemši primer pravilno dokazane bolezni ali važnih službenih ozirov) na daljši čas nego četrt leta, ne dobiva uradnik ali služabnik po tej četrtini leta nikake plače ali mezde dotlej, da zopet vstopi v službo. Izjeme tega pravila potrebujejo Najvišjega odobrila. § 27. Uradnik, ki ima račune ali ki je nameščen pri kaki blagajnici, ne sme praviloma nastopiti,niti dovoljenega dopusta, ako ni poprej s skonlrovanjem blagajnice in likvidaturo dokazal pravilnost in redno izročitev oskrbovane blagajnice ali stvari. Oprostitev od te dolžnosti potrebuje odobrila ministrstva (izvzemši nujne primere, v katerih se je moči zadovoljiti s primernim zavarovanjem). § 28. V vsakem obvestilnenT dekretu o dovoljenem dopustu je navesti čas, od katerega naj se začne dovoljeni rok dopusta. Vsako odstranitev od urada ali službe brez dokazane bolezni ali dobljenega dopusta, ter vsak neopravičen prestop dopusta je kaznovati kakor službeni pregrešek. Ako bi kak uradnik ali služabnik brez dokazane bolezni in brez dopusta izostal iz urada osem dni ali bi se v 14 dneh po preteku dopusta ne povrnil na svojo službo, se plača odbije za vsak dan, za katerega se je prestopil dopust. § 90. Uradniki in služabniki so odgovorni za škodo, provzročeno po krivdi v njihovem uradu ali v službi (zlasti če so se prestopila ali v nemar pustila službena navodila) in so dolžni jo povrniti. Ako je škoda nastala po krivdi več oseb, je vsak odgovoren za delež, storjen po njegovi krivdi. Ako se deleži posameznikov na poškodbi ne dado ovedeti, ali ako se je škoda naredila nalašč, so vsi odgovorni za enega in eden za vse. § 91. Uradniki in služabniki se zaradi svojih uradnih opravil praviloma ne morejo tožiti na civilnih sodiščih, in vsako tako zoper nje naperjeno tožbo mora torej civilni sodnik takoj zavrniti. Izjema velja samo v primeru, če pristojno upravno ali kazensko oblastvo kaki stranki izrečno dovoli pravdno pot zoper kakega uradnika ali služabnika vsled kakega njegovega uradnega dejanja. § 92. Terjatve državne uprave (državnega zaklada) do uradnikov in služabnikov, ki se izvajajo zgolj iz službenega razmerja, je dognati po upravnem potu. Isto velja o enakih terjatvah do države. (Sloveninch.) n § 93- Ta predpis se torej ne nanaša samo na tiste terjatve, ki izvirajo iz pristojbin uradnikov ali služabnikov ali njihovih rodbinskih udov (n. pr. plača, mezda, pokojninski užitek, predplačila, potni stroški itd.), temveč sploh na vse iz službene zveze izvajane terjatve države do uradnikov in služabnikov in na take terjatve uradnikov in služabnikov do države. § 94. Sodna oblastva so torej dolžna, na podstavi takih upravnih razsodeb dovoliti ugotovitev ali izvršilo. § 95. Tudi brez posredovanja sodišč lahko zadevno upravno oblaslvo zaukaže odbitke od plač, mezd ah drugačnih užitkov uradnikov in služabnikov, da se izterjajo ali ugotovijo državne terjatve, izvirajoče iz službenega razmerja, in blagajnice jih lahko izvršč neposrednje ali po njim predpostavljenih oblastvih. § 96. Taki odbitki se nikakor ne morejo zmotiti z rubeži ali odstopi, ki so jih tudi prej dosegli zasebniki, torej se morejo pravice zasebnikov po tozadevnih posebnih predpisih dokazati samo na tisti del plače ali mezde ali pokojnine, čigar plačilo ni ustavljeno. § 97. Od preživnin se ne more nič odbiti tudi ne v prid državnemu zakladu. § 98. Zapuščina kakega uradnika ali služabnika, ki je imel račun z državnim zakladom, se, izven izvršilne poti ne sme prisoditi brez privolila dotičnega upravnega oblastva.