Društveni vestnik. Iž jiostojinskega okraja. (Naše društvo). Res, lep napredek pokazalo je naše okrajno učiteljsko društvo v treb letih svojega obstanka. Društvo šteje lupo štcvilo pravih in podpornili člauov, letos smo predložili sl. vladi pravila o podporni zalogi i. t. d. Ge pa pomislimo, da je naš okraj med največimi glede na število učiteljskih močij, priznati treba, da podpora društvu od stmni učiteljev samih je sicer mnogobrojna, nikakor pa ne še popolna. Starejši gg. kolegi so kar — skoro — brez izjeine vsi člani društva, dočim med mlajšimi, osobito provizoričnimi močmi ni tako. Nedoumen je izgovor: danes sem tukaj, jutri pojdein raorda v drug okraj. S tem še ni nikjer pomagano. V drugein okraji zopet čaka prvoinestnik okrajnega učileljskega društva zglasila o pristopu, blagajnik pa z odprto roko — letnine. JNi torej prav, da se nekateri tako izgovarjajo. Gini lepše se razcvita okrajno društvo, teni lepši dokaz je to o zavednosti, o narodnem in s-tanovskem ponosu tamošnjega učiteljstva. Res, za sedaj še tlači začasne gg. koleginje in gg. kolege »usodna« vsota 360 gld., kar pa ne sme uničiti nadobujnim mladim močerri — dobre volje. To je pač raalenkost, in vsakdo je le tuliko časa »rad« provizoričen, kolikor mora biti. Vender, ker narn treba raeunjati s faktorji najprej tako, kakor so in potem šele tako, kakor bi morali liiti, bilo bi po ninenji mnogib potrebno, da se piovizoričnim močein letnina primerno zniža, kar je niogoče ukreniti v pribodnjem občnem zboru. Ako nam slavna vlada potrdi prenarejena pravila, začne z novim letom poslovati že naša podporna zaloga. Lepa in plemenita naloga je to, ki je vzbujala že v zadnjem občnem zboru v nekaterih gg. kolegih resne pomisleke, in — ne zastonj. Blagajnica sicer ni »nabasana«, a tega se vender ne strašimo. Apelujoč na zavednost učiteljstva našega okraja in na njega kolegijalnost, ne bojinio se niti tega, da se — Bog nas varuj bolezni — blagajnica izprazni. Z bodočim društvenim letom bi pa povišali letnino, in vse bi se zopet poravnalo. Že o zadnjem občneni zboru smo slišali glasove poleg drugih, da takem slučaju tudi 3x2 gld. ietnine ne bi bilo preveč. Gospoda, to so moški glasovi, to so zlate besede! Bolnikoin pomagati je dobro delo, pomagati bolnemu sobratu je pa celo naša dolžnost. Zato zre društveni odbor z jasnim očesum v bodočnost. Pregovor pravi: karnen do kamena palača. V palači pa ne sme nedostajati niti jednega kamena, da je stavba trdna; tako tudi v zgradbi našega ognjišča — znaka naše samostojnosti — v našem drušlvu ne sme biti praznin, kamor bi spravljali nerabljivosti. Z ozirom na splošno, osobito pa na bodo<"e društvene razmere treba, da vsak stori svojo dolžnost. kakor hitro mu je mogoče, ako mu vest veleva, da še za lansko leto ni vsega poravnal. Le v vsestranski podpori je moč, le v slogi cvete društveno življenje. Torej hiti vsakdo in položi svoj »oliolus« na žrtvenik bratske Ijubezni. Iro Truht — Razdrto. Iz postojinskega okraja. Podpisanec naznanja p. n. drušlvenikom, da visoka c. kr. deželna vlada predloženib prenarejenili pravil učiteljskega društva za postojinski šolski okraj vsled nejasnosti toček o podporni zalogi ni potrdila. Odlok z dne 30. kimovca 1891, štev. 11360). J. Verbič, tajnik. Vabilo. Ueiteljsko društvo za č r n o m al j s k i okraj ima dne 29. vinotoka t. 1. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji v Crnoinlji svoje redno zbo- rovanje. D n e v n i r e d : 1.) Nagovor predsednikov. 2.) Poročilo zastopnikov učiteljstva o deželni učiteljski konferenciji. 3.) O pokončni pisavi. (Gospod Šetina). 4.) O prosteni risanji. (Gospod Jeršinnvič). 5.) O petji. (Gospod Šest). 6.) Nasveti. Jeršinocič, predsednik. S Krasa. Učiteljsko društvo sežanskega šolskega okraja je zborovalo v šolski sobani v Sežani dne 1. t. m. Točno ob 10. uri so došli gg. učitelji vstopili v sobo , kjer jih je pričakoval učitelj g. Kante z nekoliko učenci. Predaval je iz prirodoslovja o razširjanji toplote. Pokazal nam je svojo spretnost in temeljitost poučevanja; poučeval iti uti jeval je nazorun. Pouk je trajal :tl* uie in potem so učenei odšli. Gosp. predsednik Benigar zavzame svoje mesto, pozdravi navzočno učiteljstvo, posebno gg. tovariše došle iz tužne Istre in povabi zbor v kritiko. G. Kante pristavi, da naj gg. tovariši in tovarišice kritikujejo kolikor inogoče obširno, ker !e na tak na<Mn se izkaže ploden pouk v posnemo. G. L u z n i k je bil glavni kritik, a pomišljal je prej, ko je zasledil malenkostne nedostatke. Kritizirali so še drugi, a v obče je bila kritika le v čast g. učitelju. Ker je društvo slavilo desetletni svoj obstoj, iinel je piedsednik slavnostni govor. Posamni odlomki so se večkrat pritrjevali z radostnim vsklikom. V dodatek je g. Fakin govoril v prospeh društvenega življenja. Poudarjal je slogo, kateri naj bode temelj evangeljska ljubezen. Obsojal je razglašenja mogočili slabostij dmštvenikov in učileljskega osobja v obče. Priporočal je, ako bi bila kritika neizogibriii, da bodi resnična, a kolikor niogoče prizanesljiva. Sledili so še nekoji nasveti in zaključba zborovanja. Obedovali smo v znani Mahorčičevi gostilni. Živahni kolegijalni razgovori, pevanje in napivanje nain je sladilo tu še nekoje trenotke, dokler nas ni čas spomnil v poslovitev. A. F.