časopis kolektiva industrije motornih vozil
/ ' \
Sodelovanje IMV - RENAULT
18. januarja so predstavniki začasnega kolektivnega organa Industrije motornih vozil in predstavniki francoskega Renaulta podpisali skupno pismo o osnovah za razvijanje nadaljnjega medsebojnega sodelovanja.
Pismo opredeljuje okvire za sanacijo in posodobitev avtomobilske proizvodnje v IMV ter predvideva novo proizvodnjo avtomobilskih delov, namenjeno predvsem francoskemu proizvajalcu avtomobilov. Podpisa so se udeležili tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ter Ljubljanske banke — Združene banke.
V____________________________J
Predsednik republiške konference ZSMS se je na obisku v naši delovni organizaciji zadržal na daljšem razgovoru in si ogledal po slovne prostore. Več o obisku in o razgovorih pišemo pod rubriko „Glas mladih".
KONCERT NAŠEGA PEVSKEGA ZBORA
bo v torek 8. februarja ob 19.30 v Domu JLA PROGRAM:
— Samostojni koncert mešanega pevskega zbora IMV pod vodstvom Slavka Raucha — Predstavitev tekstov naših literatov — V avli razstava 40 del „likovnikov iz DO IMV Vabimo vas, da se prireditve udeležite v čim večjem številu.
V_______________________________
Kultura sedaj še bolj pomembna
Kulturni praznik naj bi v teh kriznih časih postal res praznik vseh Slovencev
Morda bo kdo ' pomislil, da nam kulturni praznik v težkem kriznem obdobju, ko predvsem poskušamo priti na kraj z našimi gospodarskimi, materialnimi tegobami, ni potreben. Na prvi pogled se res zdi tako, če pa se ozremo nazaj, v čase, ki so bili odločilni za bitje slovenskega jezika in za žitje celega naroda, pa bomo videli, da je bila prav v tistih obdobjih kulturna dejavnost najbolj plodna, da se je narod prav v času, ko se je čutil materialno ali duhovno ogroženega, najbolj oklepal svojega jezika in v njem snoval. Večji je bil pritisk, večje je bilo pomanjkanje, bolj trdi so bili življenjski pogoji, bolj je cvetela umetnost.
Bo tako tudi sedaj, ko nas zaradi gospodarske in politične negotovosti navdaja stiska? Ko nekateri trdijo, da se z administrativnim gospodarjenjem vse bolj spodmikajo tudi tla samoupravnemu socializmu, da se z grozečim etatizmom bliža nevarnost za samoupravne pravice delovnega ljudstva, s tem pa tudi za pravice, ki si jih je pridobil v dolgi zgodovinski borbi: do lastne kulture in lastnega jezika?
Take napovedi so vsekakor preveč črnoglede, primerjava sedanjih težkih časov z najtežjimi obdobji v zgodovini našega naroda pa pokliče v spomin tudi spontane oblike praznovanja slovenskega kulturnega prazni-
ka, in ni slučaj, da nekateri vidni slovenski kulturni delavci zopet kličejo nazaj prava ljudska zborovanja, taka, kot so bili partizanski mitingi v času NOB ali pa v letih po vojni, ko je SNOS 1. januarja 1945 proglasil dan Prešernove smrli za slovenski kulturni praznik. V zvezi s tem je bilo v Dolenjskem listu pred kratkim zapisano: .Naročilo omenjenega Dokumenta SNOS, da bodi dan Prešernove smrti kulturni praznik, ki naj ga obhajajo vsi Slovenci, je hudo obledelo. Da bi praznovanje vsaj nekoliko vrnili na nekdanja pota in mu dali vseslovenski pomen, naj bi za kulturni praznik spet vedel vsak državljan med Karavanke in Kolpo ‘posejane’republike."
Tako sporoča republiški svet za kulturo in želi, naj bi se na ta dan na široko odprla vrata kulturnih ustanov, ki bi pokazale občanom torišča svojega delovanja, lahko pa bi organizirali predavanja, literarne večere, kurili kresove na predvečer kulturnega praznika, na praznično jutro pa bi nas s Prešernovo Zdravljico zbudile godbe na pihala. Skratka: več neposrednosti, elastičnosti, prisrčnosti in širine Tako bi na Prešernov dan vsa Slovenija postala velik Cankarjev dom in kot pravi dr. Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo, bi bil to res praznik slovenske kulturne in nacionalne samobitnosti.
N. S.
PREBERITE SREDINSKO PRILOGO!
Na sredinskih osmih straneh objavljamo POROČILO O POTEKU JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKIH SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV S PODROČJA DELITVE PO DELU V razpravi ste dali tehtne pripombe, ki smo jih v poročilu upoštevali.
Nekateri prehitevajo!
Osebni dohodki so prav gotovo pogosta tema naših pogovorov. Nizki so in že dolgo vemo, da smo s poprečjem nekje na repu v občini, v republiki, v svoji panogi in ne nazadnje tudi med ostalimi ,,zgubaši“.
Nizki OD so v IMV že skorajda tradicionalni. Velikokrat smo ugotavljali, da je prav to glavni razlog za visoko fluktuacijo .
Življenjski stroški rastejo iz dneva v dan, naš osebni dohodek pa ostaja enak in razlog za nezadovoljstvo postaja iz dneva v dan večji. Dno sodu je bilo prebito, ko je po delovni organizaciji kot blisk poletela vest, da si „tisti v pisarnah plače dvi-gujejo“.
Res je, to niso bile samo govorice, temveč neizpodbitno dejstvo, ki ga vsi obsojamo. V decembru je bil v razpravi zavrnjen predlog za povišanje OD, ki so ga pripravile strokovne službe. Tedaj smo se sami preko družbenopolitičnih organizacij odločili, da počakamo s kakršnokoli spremembo OD, dokler ne bodo sprejeti ustrezni samoupravni akti. Ti so tudi že bili v razpravi. Sprrejemali jih bomo na referendumu 28. februarja. Vsi v en glas smo govorili, češ, če smo lahko čakali toliko časa, bomo pa še teh nekaj mesecev.
Vendar vsi niso mislili tako.
Spet je na dan pridrla samovolja, nespoštovanje sprejetega. In kaj naj rečemo na to?
Očitno gre za poizkus izigravanja (sicer zastarelih, a vendar . ..) samoupravno sprejetih aktov in dogovorov.
Tako je v decembru bil popravljen OD tristotim ljudem v delovni organizaciji, od tega stopetdesetim v delovni skupnosti skupnih služb. To pa je bilo za vsako razumnost, strpnost in potrpežljivost preveč.
V ponedeljek, 24. januarja, je bil sklican sestanek vseh družbenopolitičnih organizacij v delovni skupnosti skupnih služb. Prisotni so bili tudi predstavniki DPO na nivoju delovne organizacije, predstavniki začasnega kolegijskega poslovodnega organa in seveda samoupravne delavske kontrole. Namen sestanka je bil oceniti takšno ravnanje in ukrepati.
Kot je bilo pričakovati, je bil pogovor živahen, vrstile so se obsodbe in sproženo je bilo vprašanje odgovornosti. Na sestanku je bilo opozorjeno, da se na tem področju obnašamo vse preveč samovoljno, saj skoraj brez izjem ni bila upoštevana okrožnica, ki jo je predsednik začasnega kolegijskega poslo-
vodnega organa tov. Janez Šter že 21. maja 1982 poslal vsem poslovodnim organom tozdov in direktorjem sektorjev. V njej opozarja, da se problematika organiziranosti, predvsem pa problematika OD, rešuje parcialno, tako da se skozi določene organizacijske spremembe posameznih delovnih enot, spremembe nazivov in eventualnih opisov delovnih mest povečujejo kategorije posameznikom. Vse to početje lahko označimo kot skrajno nesamo-upravno, netovariško in nepošteno.
V času, ko kolektiv bije svojo največjo bitko, v katero smo šli polni upanja v uspeh, v upanju, da čim hitreje izpeljemo sanacijo in pričnemo z rentabilnim poslovanjem, so takšna samovoljna početja najostreje obsojena.
Naj za ilustracijo objavimo pismo, protest delavcev iz tozda Tovarna prikolic, kot odmev na to samovoljno početje in povemo naj, da so takšna in podobna mnenja prihajala iz vseh tozdov:
„Kljub vsem tem opozirolom in še vedno izredno težkemu gospodarskemu in finančnemu položaju nam je toliko bolj nejasno obnašanje nekaterih služb in sektorjev v skupnih službah. Njihovo početje najostreje obsojamo in pripominjamo, da je uradna vest v Informatorju povzročila ostro ogorčenje in negodovanje zaposlenih. Žnano je namreč, da je naš povprečni OD 1 sorazmeroma nizek (9157,00 din) in da približno 50 delavcev prejema dodatno finančho pomoč, ker je njihov OD manjši od zajamčenega. Ogorčenost naših delavcev seje jasno pdrazila tudi na storilnosti, sajj nam je takoj po izplačilih OD (nenapovedano povečanje prispevne stopnje OD, po-
večanje kategorij — tudi po več točkovnih mest n. pr. FIS, ERC, razvoj) padla za kakih 30 odst. Potrebno je bilo veliko naporov vseh družbenopolitičnih struktur v tozdu, da smo preko sestankov, ki smo jih vodili v okviru sindikalnih skupin in so trajali pri vsaki skupini dobro uro, delavce pomirili in so začeli ponovno normalno delati.
Delavci tozda TP Novo mesto zahtevamo, da se vsi popravki OD (izvzemši pripravnike po končani pripravniški dobi, premestitve), ki so bili narejeni v OKS, v finančnem sektorju, v ERCU, v ZTS in v konstrukciji in tehnologiji od maja 1982 naprej zadržijo na prvotni ravni vse do sprejema samoupravnih sporazumov, ki urejajo področje delitve sredstev za OD, ali dokler ne bo prevrednoteno delo vseh delov poslovnega procesa enakovredno, po njihovem prispe vku.“
In epilog:	vsa povečanja
osebnih dohodkov v delovni organizaciji IMV v decembru 1982 se zadržijo na izhodiščnem stanju pred povišanjem. In da v bodoče onemogočimo neusklajeno povečevanje OD, mo-
ramo v nove samoupravne akte vgraditi, da je popravek osnovnih dohodkov v izključni pristojnosti delavskih svetov. Prav tako pa je potrebno pripraviti analizo povišanja osebnih dohodkov v vseh tozdih in DSSS v predhodnih	petih mesecih.
Tako bomo lahko, če nič drugega, vsaj vedeli, kdo in zakaj ni upošteval opozoril in dogovorov.
Ostane nam, da z veliko upanja zremo v lepši jutri, da na referendumu	28.	februarja
sprejmemo nove samoupravne akte, ki bodo uredili tudi področje osebnih dohodkov.
Izdobava vozil kupcem
Izdobava osebnih vozil kupcem je potekala znotraj dogovorjenih dobavnih rokov. V dobavni zamudi (rok dobave 20. januar 83) smo za 150 vozil R 18 TL in 420 vozil R—4 GTL. Omenjene dolgove bomo realizirali: za vozila R 18 TL do 1. februarja 1983 in za vozila R—4 GTL do 5. februarja 1983.
Kako smo prodajali naše proizvode
V letu 1982 smo uresničili prodajo naslednjih izdelkov: 13.655 osebnih vozil, 866 dostavnih vozil,
2.680 ADRIA prikolic in za 25.912.115,55 din servisne opreme.
Fizična realizacija v Asortiment	letu 1982 (v št. vozil)
1.	Renault 4 TLS in R-4 (tip 1123)
2.	Renault 4 GTL (tip 1128)
3.	Renault 9 TL (tip L422)
4.	Renault 18 TL + Fuego
5.	Renault 20 + 30
6.	Renault 5 (vsi tipi)
7.	Renault 14 TL
8.	IMV-1600 BR (vsi tipi)
9.	IMV—2200 D (vsi tipi)
10.	IMV-ADRIA (vsi tipi)
11.	Trafic(vsi tipi)
12.	Master (vsi tipi)
4706
4731
1908
2291
6
9
4
237
113
2680
460
56
13. Servisna oprema (realizacija v din) 2.912.115,55
JLA V
ZDRAVSTVU
JLA ima dobro razvito zdravstveno službo, ki pomaga predvsem pripadnikom oboroženih sil, zanimivo pa je, da se je njenih zdravstvenih zmogljivosti posluževalo tudi 36.000 civilistov ali 40 odstotkov vseh zdravljenih. V zdravstvenih ustanovah JLA so opravili več kot 560.000 specialističnih pregledov in več kot 2,9 milijona diagnostično-terapevtskih postopkov, to pa je znaten prispevek k zdravstvenemu stanju občanov.
DRUGI O NAS
Motor foeraren: (1. november 1982)
(John VVilthorn).
Novi ADRIA modeli:
Potem ko se je ADRIA trdno usidrala na švedskem tržišču in ko je že vrsto let zastala v svojem razvojnem programu, je končno prišla s tremi novimi modeli:
ti imajo vgrajena ohišja plinskih jeklenk, kolotek je širši in karoserija je znižana, kar vse daje občutno boljše vozne lastnosti. Poleg vgrajenega ohišja za jeklenke je novost tudi servisna odprtina za hladilnik. Skozi to odprtino je mogoče zamenjati gorilec ali pregledati hladilni sistem. Predvsem pa so sedaj ADRIA prikolice občutno lepše. Da ima ADRIA še vedno v kuhinjem bloku vzdolžno razporejene gorilnike je seveda manj ugodno, upamo pa, da bodo tudi to popravili.
V ostalem so prikolice občutno elegantnejše kot so bile doslej.
Novi model 570 ima maximalno težo 1450 kg in je 230 cm širok. S šotorom stane 54.400 Skr, vključno z davkom.
Srednja izvedba nos: oznako 515, je široka 230 cm in ima skupno težo 1250 kg. Ta stane skupno s predšotorom 42.600 Skr. Najmanjša od predstavljene serije ima oznako 440, je široka 220 cm in težka 1100 kg, stane 39.700 Skr s predšotorom.
Še en nov model pričakujemo, ki pa ni bil na sejmu. To je model 360, katerega teža in cena še nista znani.
Dobave novih prikolic pričakujemo v decembru.
Caravan bladet (št. 5. 1982)
(Georg VVestin)
Karlssonova nova odprtina za hladilnik
V sedemdesetih letih je bila ADRIA vodilna na tržišču, vendar sedaj po statistiki slabše stoji. To je bila prikolica z ugodno ceno, vendarle danes stane ADRIA med 40.000 in 50.000 Skr. Dobi pa se za to ceno veliko, kajti prikolice so dobro opremljene. Izolacija v stenah in v podu ni enakega razreda kot v nordijskih prikolicah, ki bolje rešujejo vprašanje mraza v zimskih tednih. Zato bo poraba plina nekoliko večja kot pri Kabeju, Cabbyju in mnogih drugih.
Nova odprtina za servisiranje hladilnika je bila na prototipih premaknjena nekoliko (glej sliko), vendar bo postavljena točno za hladilnikom, tako da bo mogoče servisirati aparat v primeru napake. Neprijetno je, če morate hladilnik demontirati, kadar nagaja. Ni dvoma, da je K. W. Karlsson na pravi poti, ko je naročil ADRIO z odprtino za hladilnik, da bi poenostavil servisiranje.
Največja novost na Caravan salonu v Brusselu
Nova serija prikolic Adria je kompaktnejša, lažja in obstojnejša. Gotovo se bo v bodoče na vsakem camping prostoru govorilo o tej prikolici: o vgrajenem kanistru za vodo (40 I), ki se polni od zunaj, skozi odprtino v stranski steni, ki se da zapirati, o novi obliki, o popolno novem designu interjera, skratka, popolnoma nova prikolica.
Sindikati po referendumu
Na 9. redni seji so člani izvršnega odbora konference OOS DO IMV razpravljali o poročilu in o izidu referenduma z 29. decembra 1982. Ocenili so, da je procent udeležbe zadovoljiv, le v tozdu Tehnoservis Novo mesto je bil izid glasovanja komajda zadovoljiv. Na seji je bila podana tudi ocena zakaj je le 50,5 % delavcev v tozdu Tehnoservis glasovalo ZA. Ocenjeno je bilo, da so bile razlage
na zborih slabe, odgovori na vprašanja niso bili vedno ustrezni, da so slabi medsebojni odnosi, težavni delovni pogoji.. . Konferenca je imenovala delovno skupino, ki mora po skupnem sestanku z OOS tozda Tehnoservis pripraviti oceno stanja in o tem obvestiti odgovorne.
V nadaljevanju seje so se sindikalni aktivisti dogovorili o nalogah, ki jih morajo opraviti v zvezi z referendumom, ki bo
28. februarja 1983, na katerem bomo sprejemali nove samoupravne akte. S temi bomo uredili področje osebnih dohodkov.
Člani IO konference OOS DO IMV so razpravljali o povečanju osebnih dohodkov v nekaterih sektorjih in na podlagi burne razprave dali pobudo za sklic sestanka (o katerem tudi poročamo v tej št.). Zahtevali so brezpogojen preklic neopravičeno povišanih osebnih dohodkov in vrnitev na izhodiščno stanje s 30. novembra 1982.
V teku je akcija „zaključni račun 82“. Za to so vse OOS
dobile program aktivnosti, katerega se morajo vsi brezpogojno držati.
Člani IO Konference OOS DO so že pričeli s pripravami na letno konferenco. V ta namen so oblikovali štiri delovne skupine, ki bodo obiskale vse tozde in DSSS in pripravile analizo in oceno družbenopolitične aktivnosti.
In nazadnje naj dodamo še to, da izvršni odbor konference pripravlja tematsko razpravo o družbeni prahrani v naši DO. Ta razprava bo izpeljana v kratkem.
r--------------------------	>
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
Delovna skupnost skupnih služb
RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST
Urejanje funkcij poslovnega procesa zahteva organiziranje in dopolnitev služb, ki bodo sistematično spremljale in razvijale posamezne subfunkcije.
Doseganje zastavljenih nalog je odvisno od usposobljenih kadrov, ki bodo strokovno in samoiniciativno, ob veliki uporabi lastnega znanja in razpoložljivih sredstev, sodelovali pri njihovi realizaciji. Zato vabimo k sodelovanju in objavljamo naslednja dela oz. naloge:
1.	vodja plansko analitske službe SOZD IMV
2.	vodja plansko analitske službe DO Tovarna avtomobilov
3.	vodja plansko analitske službe službe DO Adria — Caravan
4.	računovodja DO Tovarne avtomobilov
5.	računovodja DO Adria — Caravan
6.	knjigovodja kupcev in dobaviteljev
7.	likvidator in kontrolor finančno račun, dokumentacije
8.	kontrolor sredstev in revizije
9.	ekonomski tehnik s prakso na dinarski operativi Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih
pogojev izpolnjevati še naslednje: pod točko 1., 2., 3.,
—	dipl. oec. — 2 leti del. izkušenj pod točko 4 in 5
—	dipl. oec. — 2 leti del. izkušenj pod točko 6
—	oec. — 2 leti del. izkušenj ali
—	ekon. tehnik. — 5 let del. izkušenj pod točko 7
—	ekon. tehnik — 2 leti del. izkušenj pod točko 8
—	oec. — račun. fin. smeri — 4 leta del. izkušenj Objavljena dela nudijo vsakemu delavcu zanimivo ustvarjalno delo, funkcionalno izpopolnjevanje in specializacijo ter možnost popolne afirmacije tako na strokovnem področju kot na samoupravnem.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: IMV Novo mesto, kadrovska služba. Zagrebška 18 — 20, Novo mesto.
Kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 15 dneh od dneva izbire.
Informacije o objavljenih delih in pogojih dobijo kandidati v kadrovski službi.
v	>
Od sedaj naprej le z Renaultovimi avtomobili
Smučarska sezona je v polnem razmahu in naši smučaiji pridno ,.nabirajo'
...	------r--------- „-------j- nove točke, mi vsi pa pred televizoiji vneto
spremljamo njihove nastope in držimo pesti. V kratkem predahu med tekmami so reprezentantje obskali naš kolektiv. Z velikim zanimanjem so si v spremstvu predstavnikov delovne organizacije ogledali proizvodne prostore tozda TA.
			w&tm * iw atu 11 d
* n	l§| ■	•-	ItMi IT U	fcjC j j	
|i|	k!'—sli'\		ffirjjl 1
			ki TjflR fl
	■Vil		1 i. i ji
			1!J«	r!
Tako so se končale nenehne težave novi Renault.
s prevozi naših reprezentantov. Bojan je zadovoljen in nasmejan z enim zamahom starta!
Delegati DS med Renault«1 določenimi p«! slavije pa se j* igrah v Saraje^
<
V imenu skak# Renaulti sprejel
UVOD K POROČILU:
Poročilo o poteku javne razprave o osnutkih samoupravnih sporazumov s področja delitve po delu
KZO je na 30. redni seji 31. januarja 1983 obravnaval predlog poročila strokovne službe o poteku javne razprave o osnutkih samoupravnih sporazumov s področja delitve po delu. Pri tem je ugotovil, da je javna razprava potekala v z zakonom določenem roku zelo intenzivno in v najširše n možnem krogu.
Vsa mnenja, stališča in pripombe so bile obravnavane ter selekcionirane tako, daje bilo v končni fazi združenih 82 pripomb, od katerih je 53 (64,7 odst.) takih, da jih je umestno upoštevati, 24 (29,2 odst.) takih, da jih iz najrazličnejših razlogov nismo upoštevali, pet pripomb (6,1 odst.) pa je takih, da zahtevajo le določeno obrazložitev.
Ob pregledu poročila ter razpravi in še z nekaterimi potrebnimi usklajevanji je KZO sklenil, da se tako dopolnjeno poročilo javno objavi v Kurirju in da se izdela čistopis teh aktov, upoštevajoč pripombe iz javne razprave tako, da bi vsi delavski sveti 11. februarja 1983 o njih lahko razpravljali in razpisali referendum za 28. februar 1983.
Da bi lahko v IMV določila po teh aktih uporabljali od, 1. marca 1983 dalje je KZO sprejel dopolnilni program aktivno-
sti in rokovnik, kije za uresničitev tega potreben:
1.	Do 15. februarja 1983 je potrebno za vse tozde in DS izdelati predlog mikroorgani-ziranosti s pregledom delokrogov, za kar so skupno s strokovno službo zadolženi vsi poslovodni organi.
2.	Na podlagi predloga mikroorganiziranosti bo strokovna služ.ba do 1. marca 1983 pripravila predlog kataloga del in nalog s predlogom ocen.
3.	Od 1. marca 1983 dalje bo tekla aktivnost na dveh področjih:
3.	1. Javna razprava o predlogu mikoorganiziranosti z delokrogi, deli in nalogami po predlogu ocen in s predlogi razporeditve delavcev po delokrogih.
3.	2. Usklajevanje predlogov ocen del in nalog na nivoju IMV, katero naj bi opravila skupna komisija predsednikov
in namestnikov predsednikov komisij za medsebojna razmerja vseh tozdov in DS ter strokovna služba (predlagatelj).
Ti nalogi bi morali biti izdelani do 18. marca 1983.
4.	Tako izdelane ter usklajene predloge (korigirane za spremembe ocen), usklajene pod točko 3.2, morajo po predhodni obravnavi sprejeti delavski sveti najkasneje do 28. marca 1983.
5.	V času od 28. do 31. marca je potrebno vsem delavcem izstaviti odločbe o razporeditvi s pomočjo računalnika.
6.	Vse organizirane subjektivne sile, strokovne službe in poslovodni organi so dolžni storiti vse, da bodo navedene aktivnosti izvršene v predvidenih rokih.
Na podlagi teh osnov bodo strokovne službe lahko pričele pripravljati obračun za izplačilo osebnega dohodka po novem sistemu z veljavnostjo od 1. marca 1983 dalje.
Izplačilo osebnih dohodkov po novem sistemu je načeloma predvideno za 15. april 1983. V primeru določenih tehničnih ali
drugih zakasnitev bi bilo izplačilo po novem sistemu lahko tudi v mesecu maju, vendar s poračunom razlike od 1. marca 1983.
Zaradi kritičnega stanja osebnih dohodkov v IMV je celoten postopek sprejema te zakonodaje zelo skrajšan, zato se moramo vsi zavedati, da so predvsem zaradi časovne stiske tako pri izdelavi kataloga del in nalog, njihovem vrednotenju, pa tudi pri razporeditvah delavcev na delokroge, možne napake in sporne rešitve. Take primere bo potrebno reševati v zakonitem pritožbenem roku po izdaji odločb ter morebitne drugačne rešitve poračunovati. Nikakor pa ne smejo posamezne neskladnosti vplivati na to, da referendum 28. februarja 1983 ne bi uspel. Samo uspešen izid referenduma je predpogoj, da v IMV preidemo na drugačen način delitve sredstev za osebne dohodke, vse morebitne nepravilnosti in neskladja pa bomo sistematično urejevali v nadal-njem dograjevanju samoupravne interne zakonodaje na tem področju.
Delavski svet tozdov, DSSS in delavski svet DO so 13. 12. 1982 razgrnili v javno razpravo štiri osnutke samoupravnih aktov s področja delitve sredstev za osebne dohodke. Javna razprava, kije trajala do 15. 1. 1983, je bila zaključena na zborih delavcev v času od 15 do 21. 1. 1983.
V postopek javne obravnave so se poleg razprav na zborih delavcev vključile tudi družbenopolitične organizacije, od vodstev do sindikalnih skupin in osnovnih organizacij, strokovne službe v delovni organizaciji in tudi izven nje (Inštitut za vprašanja delitve dohodka pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije).
Poleg pripomb, mnenj in sugestij na predložene osnutke je bilo v javni obravnavi posredovano tudi več vprašanj, ki jih osnutki ne obravnavajo, so pa s področja delitve sredstev za osebne dohodke:
1.	kdaj bo obravnavan samoupravni akt s področja nagrajevanja inovacij,
2.	kdaj bo izdelan ustreznejši samoupravni akt s področja minulega dela,
3.	popravitev oz. dograditev samoupravnih aktov, ki opredeljujejo področja štipendiranja, jubilejnih nagrad, letnih dopustov, dodatkov za izmensko delo ipd.
Področja pod 1. in 2. so zelo pomemben del interne samoupravne zakonodaje s področja delitve osebnih dohodkov, vendar jih bomo morali obravnavati v takoimenovanem drugem paketu, najkasneje do konca leta 1983 (to je tudi zadnji rok, določen z zakonom za uveljavitev konkretnejših osnov in meril za ugotavljanje prispevka delavcev na podlagi minulega dela).
Vprašanja pod točko 3. običajno opredeljujemo v samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev dohodka in čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo ter nadomestil in dodatkov, ki pripadajo delavcem. Ta akt bo razgrnjen v javno razpravo takoj za akti, ki so potrebni za konstituiranje SOZDA v prvi polovici letošnjega leta.
Posredovani osnutki štirih samoupravnih sporazumov obravnavajo področje delitve sredstev za osebne dohodke na podlagi živega dela, ter jih kaže združiti v en sam akt in to:
SAMOUPRAVMI SPORAZUM O SKUPNIH METODOLOŠKIH IZHODIŠČIH ZA OBLIKOVANJE RAZVIDOV DEL IN NALOG, UGOTAVLJANJE NJIHOVE ZAHTEVNOSTI IN USPEŠNOSTI DELA DELAVCEV V SOZD IMV NOVO MESTO
V tem samoupravnem -sporazumu bi poleg novega uvodnega poglavja predstavljalo vsako področje tudi svoje poglavje, pri čemer bi se členi nadaljevali, dopolnjeno s pripombami in stališči kot sled (zaradi lažje povezave člene obravnavamo tako, kot so podani v osnutkih):
1.	RAZVID DEL IN NALOG
1.1.	Pripomba na 4. člen, da se dopolni 6. alineja z izrazom napredovanje ter doda 13. alineja, ki bi dopolnjevala namen razvida tudi za določanje potrebne kvalifikacijske strukture se ne osvoji.
Razvid del in nalog je samoupravni akt, s katerim določamo metodologijo smotrne organizacije delovnega procesa, v katerem klasičnega napredovanja po določenem obdobju ni, pač pa zaposlovanje najustreznejših delavcev v skladu z njihovimi usposobljenostmi, kot je že določeno v 6. alineji, seveda, če so takšna dela in naloge potrebna. Dodatna 13. alineja pa ni potrebna, ker je njena vsebina že smiselno vključena v tretjo alinejo, ki govori o pregledu obsega in vsebine potrebne strokovne usposobljenosti delavcev.
1.2.	Pripomba na osnove razčlenjevanja delovnih procesov se osvoji tako, da se naslov 2. oddelka ter 6. in 7. člen glasijo:
2.1.	Organiziranost dela v sestavljeni organizaciji
6.	člen:
V	sestavljeni organizaciji združenega dela organiziramo delo v:
—	delovnih organizacijah s temeljnimi organizacijami in skupnimi službami,
—	enovitih delovnih organizacijah,
—	skupnih službah na nivoju sestavljene organizacije.
7.	člen:
V	posameznih samoupravnih organizacijskih oblikah združevanja dela in sredstev bomo organizirali delo tako, da bomo glede na vsebino in cilje, ki jih moramo uresničevati, oblikovali:
1.	v TOZD in DS delovnih organizacij službe, oddelke, obrate, poslovne enote, delavnice, delovne skupine,
2.	v enovitih delovnih organizacijah službe, oddelke, delavnice, laboratorije, skupine,
3.	v DS SOZD pa sektorje, službe, oddelke, predstavništva, centre.
1.3.	Pripombi na 8. člen se osvoji tako, da se člen glasi: Organizacijsko strukturo posameznih samoupravnih oblik
združevanja dela in sredstev prikažemo v PREGLEDNIH DELOVNIH PODROČIJ oz. DELOKROGOV, iz katerih je razvidno število sektorjev oz. služb, oddelkov, obratov, delovnih enot itd. do najmanjše organizacijske enote, to je delokroga, na katerem se opravljajo določena dela in naloge.
Drugi odstavek tega člena ostane nespremenjen.
Pripombo, da brez teh pregledov samoupravnega sporazuma ni mogoče sprejemati se osvoji tako, da se glede na skrajšan rok sprejema teh aktov (od predvidenega konca junija, na konec februarja — t. j. 4 mesece) določi končni rok izdelave osnutkov shem do 15. 2. 1983 tako, da bi se lahko v razpravi pred referendumom o teh predlogih vsi delavci seznanili ter jih do sprejema na delavskih svetih lahko še dopolnili in izpopolnili.
1.4.	Pripomba na 13. člen, da se ne opredeljuje maksimalno število del in nalog na delovnem področju se ne osvoji.
Skladno z določili 11. in 12. člena ter še posebej prvega odstavka 14. člena, po katerem je potrebno določati strukturo časa za opravljanje posameznih nalog na enem delovnem področju, je pri več kot 5 različnih delih in nalogah to preveč relativno in nenatančno.
1.5.	Pripomba na 15. člen se osvoji tako, da se prvi odstavek glasi:
Vsako delovno področje oz. delokrog ima svoj naziv in šifro. Doda se 4. odstavek, ki glasi:
Šifra delokroga je sestavljena iz dveh delov, kjer prvi del pomeni šifro stroškovega mesta (4 mestni) in drugi del zaporedno številko na stroškovnem mestu (2 mestni) in zaporedno številko izvrševalca na delokrogu (2 mestni).
1.6.	Pripomba na 18. člen se osvoji tako, da se v drugem odstavku črta besedilo za vejico (numerična in govoreča).
1.7.	Kar 9 pripomb na 22. člen ter večina analogno na 13. člen iz akta o zahtevnosti del in nalog se osvoji skoraj v celoti. Tako se 22. člen glasi:
Strokovna izobrazba ali z delom pridobljena delovna zmožnost se določi na podlagi analize potrebnega znanja za dela in naloge ter znanja, ki ga daje posamezna stopnja šole tako, da se opredeli zahtevana stopnja in smer izobrazbe oz. poklic.
Po zahtevnosti se dela in naloge razvrščajo v:
01	Enostavna dela in naloge (I)
02	Manj zahtevna dela in naloge (II)
03	Srednje zahtevna in raznovrstna dela in naloge (III)
04	Zahtevna, zelo raznovrstna dela in naloge (IV)
05	Zahtevnejša dela in naloge (V)
06	Zahtevna in zahtevnejša dela in naloge (V 1/1)
07	Zelo zahtevna in specializirana dela in naloge (VI/2)
08	Zahtevna in visoko zahtevna raznovrstna dela in naloge (VII/1)
09	Zelo zahtevha in visoko zahtevna dela in naloge (V11 /2)
10	Visoko zahtevna dela in naloge (Vlil).
V	tem členu so dovolj nazivi zahtevnosti del in nalog. Skupne značilnosti smotrov in vsebine izobraževanja ter minimalni pogoji za pridobitev strokovne zobrazbe (po družbenem dogovoru o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe — Ur. list SFRJ št. 29/1980) pa bodo vnešene v 13, člen samoupravnega akta o ugotavljanju zahtevnosti del in nalog.
Pripomba, da je po dogovoru v bistvu 8 stopenj z dvema podstopnjama (8 + 2 = 10 stopenj), se upošteva tako, da se namesto rimskih označb stopenj in podstopej (navedene so v oklepaju), zaradi računalniške obdelave uporabljajo arabske označbe.
1.8.	Ob pripombi, da se vsi 4 akti združijo v en akt se osvoji pripomba, da lahko odpade 5. poglavje. Prehodne in končne določbe, 34. člen odpade, 35. člen pa se glasi:
Pregled delovnih področij oz. delokrogov z razvidom del in nalog ter potrebnim številom izvrševalcev sprejmejo po predhodni javni obravnavi in uskladitvi na nivoju SOZD delavski sveti TOZD, delovnih skupnosti in enovitih delovnih organizacij.
Enak postopek velja tudi za vsakoletne spremembe oz. spremembe med letom.
2.	ZAHTEVNOST DEL IN NALOG
2.1.	Pripomba na 3. člen, ki govori o metodologiji ugotavljanja zahtevnosti vseh del in nalog v SOZD pravi, da je potrebno doseči logično povezavo z ugotavljanjem zahtevnosti del in nalog, ki jih opravljajo poslovodni organi, se osvoji tako, da se doda drugi odstavek, ki se glasi:
Zaradi specifičnosti opravljanja dela poslovodnih organov se poleg tega enotnega sistema osnov in meril določajo še druge osnove in merila v 5. poglavju tega sporazuma.
2.2.	Kar 44 pripomb je na tretje poglavje od 11. do 37. člena in to v glavnem na delitev točkovnega fonda. Pripombe so splošne, da je za posamezno zahtevo premalo ali preveč točk, konkretni predlogi po posameznih zahtevah, popolnoma drugačne delitve celotnega točkovnega fonda po skupinah zahtev oz. po vseh zahtevah in pripombe, da je med posameznimi stopnjami v določeni zadevi prevelika razlika. Največ pripomb je na vplive okolja.
Posebna značilnost vseh teh pripomb ie v tem, da izhajajo iz različnih delovnih sredin, kjer posamezne zahteve različno vrednotijo. Tako za eno in isto zahtevo predlagajo eni, da se zmanjša število točk, tudi za polovico, drugi, da se število poveča tudi za do 2,5 krat, in tretji, da ostane tako, kot je.
Po temeljiti analizi ter kontrolnem izračunu vseh predlaganih variant se osvoji, vrsta konstruktivnih predlogov, del predlogov pa se ne osvoji in to tako, da delitev točkovnega fonda še vedno ostane izrazito proizvodno usmerjena, vendar z vgrajenimi elementi ustreznejšega vrednotenja kreativnega dela.
Podrobnejše obrazložitev po členih je:
2.3.	Predlog globalne delitve točkovnega fonda v 11. členu ter delitve točkovnega fonda po sestavinah v 12. členu se ne osvoji.
Delitev točkovnega fonda po:
—	usposobljenost za delo
—	odgovornost
—	napori in obremenitve
—	vplivi okolja
nov predlog 580 točk	29,0 %
530 točk	26,5 %
530 točk	26,5 %
360 točk	18,0%
osnutek 750 točk 37,5 % 550 točk 27,5 % 360 točk 18,0% 340 točk 17,0 %
strok, podloge od 30 — 55 % od 25 - 35 % od 5-25 % od 5-25 %
Odstopanja deležev posameznih skupin v tem predlogu od razmerij, ki so opredeljene v strokovnih podlogah, so pri usposobljenosti za delo in pri naporih in obremenitvah (v preglednici podčrtano).
Zaradi prekrivanja določenih zahtev med funkcionalnimi znanji in profesionalnimi usposobljenostmi se ti zahtevi združita. Ravno tako se združita zahtevi dinamične in statične obremenitve ter se točkovni fond delno prerazporedi v korist vplivov okolja tako, da se osvoji naslednja globlana delitev točkovnega fonda.
usposobljenost za delo
—	odgovornost
—	napori in obremenitve
—	vplivi okolja
730 točk 36,5 % 550 točk 27,5 % 360 točk 18,0% 360 točk 18,0%
2.4.	Na podlagi prejšnje obrazložitve se osvoji delitev točkovnega fonda v 12. členu:
USPOSOBLJENOST ZA DELO
1.	Strokovna usposobljenost
2.	Delovna usposobenost
3.	Programiranost oz. samostojnost
4.	Posebna znanja
ODGOVORNOST
320 točk 150 točk 140 točk
120 točk 730 točk
5.	Odgovornost za delo
6.	Odgovornost za sredstva
7.	Odgovornost za org. in koord.
8.	Odgovornost za varno delo
NAPORI IN OBREMENITVE
9.	Telesne obremenitve
10.	Psihične obremenitve
11.	Psihosenzorne obremenitve
12.	Napor pri delu z ljudmi
13.	Napor zaradi monotonosti
VPLIVI OKOLJA
200 točk 160 točk 120 točk
70 točk 550 točk
90 točk 80 točk 40 točk 100 točk
50 točk 360 točk
14.	Toplotni vplivi
15.	Osvetlitev in bleščanje
16.	Ropot in vibracije
17.	Aerosoli, plini, pare
18.	Vlaga, voda
19.	Kisline, jedke snovi
20.	Umazanost, nevarnost okužb
21.	Nevarnost prehlada, delo na prostem
22.	Nevarnost nezgod pri delu
50 točk 30 točk 60 točk 40 točk 45 točk 30 točk 55 točk 20 točk
30 točk 360 točk
2.5.	Kar pet pripomb na 13. člen oz. analogno 9 pripomb na 22. člen razvida se osvoji v celoti tako, da se člen glasi:
1.	Strokovna usposobljenost
Zajema tisto strokovno izobrazbo, ki se določi na podlagi analize potrebnega znanja za dela in naloge in ki ga daje posamezna stopnja šole, zahtevane stopnje in smeri strokovne izobrazbe oz. poklica in ki je potrebno za uspešno opravljanje zahtevanih del in nalog pri normalnem delovnem učinku in normalni kvaliteti dela.
Sestavina je razdeljena na stopnje:
1.	stopnja (I) ..................................... 90 točk
Za tekoče delo je potrebno minimalno znanje za razumevanje del in delovnih nalog. Težišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog. Za ugotavljanje poklicev v okviru širših delovnih procesov in TOZD, za uresničevanje samoupravnih funkcij pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi so potrebni širše tehnično-tehnološko znanje, splošna izobrazba, predvidena vsaj s programom za osnovno šolo, osnovno znanje iz organizacije in ekonomike ter samoupravne organizacije združenega dela.
— Obvladan program za osnovno izobraževanje in ustrezen program izobraževanja za I. st. strokovne izobrazbe. Tisti, ki prej niso obvladali programa za osnovno izobraževanje, imajo možnost med pridobivanjem I. stopnje strokovne izobrazbe obvladati specifično prilagojen program za osnovno izobraževanje.
2.	stopnja (II)...................................... 115 točk
Funkcionalno znanje, delovne spretnosti, navade in sposobnosti izvirajo iz zahtev manj zahtevnih del, iz razumevanja ustnih in pismenih navodil in večje odgovornosti pri delu v primerjavi s I. kategorijo, vendar so še vedno omejeno posplošeni in sistemizirani glede na tokove delovnih procesov in operacij. Predvideva se znanje, potrebno za razumevanje funkcije poklica v delovnem procesu, samoupravni organizaciji in znanje s področja organizacije in ekonomike združenega dela.
— Obvladan program za osnovno izobraževanje in ustrezni program strokovnega izobraževanja za II. stopnjo strokovne izobrazbe. Tistim, ki prej niso obvladali programa osnovnega izobraževanja za II. stopnjo strokovne izobrazbe, je omogočeno, da obvladajo specifično prilagojen
program za osnovno izobraževanja.
3.	stopnja (111.) .................................... 140 točk
— Glede na izobraževalne profile I. in II. kategorije so tudi
profili te kategorije bolj splošni in pomenijo preho dne profile med širokimi in ozkimi profili. Ta profil vsebuje sistematično pridobljeno funkcionalno znanje, ustrezne psihomotorične sposobnosti, delovne navade in spretnosti. Ob ožjih strokovnih vsebinah je treba zagotoviti tudi bogatejše in skupne osnove stroke, značilne za skupino podobnih poklicev oziroma stroke. Ta profil mora omogočiti hitro prilagajanje novim delom, ki se pogosto spreminjajo prav v tej kategoriji del, ob razširitvi teoretičnih osnov dela in samoupravljanja.
— Obvladana skupna vzgojno-izobraževalna osnova usmerjenega izobraževanja in ustrezni program za II. stopnjo strokovne izobrazbe.
4.	stopnja (IV)....................................... 170 točk
— Širok profil z višjo stopnjo posplošenosti in dobro
poznavanje posameznih del, ki se spreminjajo glede na predmet, sredstva in organizacijo dela, kot tudi tisti profili, za katere je značilna relativna stabilnost sredstev in organizacije dela ali velika raznolikost delovnih predmetov, od katerih vsak zahteva reševanje posebnih problemov. Prvi profil se pojavlja bolj pri delovnih funkcijah in pri delih v industrijski proizvodnji in strokovnih službah, drugi pa pri remontnih delih in individualni proizvodnji. Kategorija srednje zahtevnih poklicev terja celovito praktično zlasti pa teoretično izobrazbo, ustrezne psihomotorične sposobnosti, če poteka delo v neposredni proizvodnji, kot tudi spretnosti, ki omogočajo izvajanje zahtevnih del.
— Obvladan program skupne vzgojno-izobraževalne osnove usmerjenega izobraževanja in ustrezen program izobraževanja za IV. stopnjo strokovne izobrazbe.
5.	stopnja (V)........................................ 200 točk
— Poglobljeno znanje, spretnosti in sposobnosti, ki so
potrebne za opravljanje del posebnih tehnologij ali del v okviru določene tehnologije. Večje znanje s področja organizacije dela.
— Obvladan program za V. stopnjo strokovne izobrazbe. V vseh primerih, v katerih pomeni izobraževalni profil na V. stopnji strokovne izobrazbe specializacijo, ki temelji na poprej pridobljeni strokovni izobrazbi IV. ali izjemno III. stopnje, je minimalni pogoj tudi poprej obvladan program za IV. stopnjo strokovne izobrazbe oziroma izjemno za
III.	stopnjo strokovne izobrazbe in delovne izkušnje.
6= stopnja (VI/1)..................................... 230 točk
— Zahteve zahtevnejšega dela terjajo poglobljeno teoretično in praktično izobrazbo, za katero so značilne poglobljene tehnično-tehnološke in organizacijske osnove zahtevnejših organizacijskih delovnih enot. Potrebno je zaokroženo teoretično znanje, psihomotorične sposobnosti za zahtevnejša dela in spretnosti, ki omogočajo izvajanje zahtevnejših del (razumevanje obvestil v ustni, pismeni in grafični obliki, prenos teh obvestil v delovne situacije, za katere so dane samo smernice).
— Obvladan program za VI/1 stopnjo strokovne izobrazbe.
7.	stopnja (VI/2)..................................... 260 točk
— Poglobljeno teoretično znanje, posebno praktično znanje
in sposobnosti, ki omogočajo izvajanje zelo zahtevnih del določene ožje specialnosti.
— Obvladan program izobraževanja za VI/2 stopnjo strokovne izobrazbe na podlagi poprej obvladanega programa za VI/1 stopnjo strokovne izobrazbe.
8.	stopnja (VI1/1) ................................... 290 točk
—	Zaokroženo znanje, sposobnosti in spretnosti, ki so rezultat sistematičnega učnega in znanstvenega dela. Zaokroženo splošno in posebno teoretično znanje, posebno praktično znanje in sposobnosti, ki omogočajo izvajanje zelo zahtevnih del, razumevanje in razlago izsledkov strokovnih raziskovanj, uporaba teh izsledkov pri reševanju problemov v najrazličnejših delovnih situacijah, oblikovanje in ustrezen prenos informacij in delovna koordinacija pri obsežnejših delih.
—	Obvladan program za VII/1 stopnjo strokovne izobrazbe.
9.	stopnja (V11/2) ................................... 305 točk
—	Specialistična znanja, potrebna za izvajanje visoko strokovnih del pri specialnih strokovnih in zahtevnih delih.
vštevši tudi udeležbo pri znanstveno raziskovalnih projektih. Splošna in poglobljena posebna teoretična znanja, posebna praktična znanja in sposobnost, ki omogoča opravljanje visoko zahtevnih poklicev, reševanje teoretičnih in praktičnih problemov v posebnih delovnih situacijah.
- Obvladan program za VI1/2 stopnjo strokovne izobrazbe ob poprej obvladanem programu za VI1/1. Obvladan program za VII/2 stopnjo strokovne izobrazbe od poprej obvladanem programu za VI1/1 stopnjo strokovne izobrazbe.
10.	stopnja (Vlil).................................... 320 točk
— Teoretično in praktično znanje in sposobnost, ki omogočajo nova dognanja na posebno strokovnih zahtevnih področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.
— Doktorat znanosti ali drugo ustrezno družbeno priznanje, posebej določeno z zakonom.
2.6.	Pripombi na 14. člen zahtevata pravzaprav samo obrazložitev glede pripravniškega staža.
Opravljanje pripravništva se mora vršiti v skladu s pravilnikom. Pripravniška doba praviloma ne šteje za pridobljeno delovno usposobljenost za opravljanje določenih del in nalog. Sele opravljen izpit po končani pripravniški dobi je pogoj za razporeditev na določena dela in naloge ter s tem začetek pridobivanja delovne usposobljenosti, razen če gre za pridobitev strokovne usposobljenosti ob delu — ko delavec določena dela in naloge že opravlja dalj časa, kar pa mora biti opredeljeno v drugih aktih.
2.7.	Pripombe za združitev zahtevnosti „funkcionalna znanja" in „profesionalna usposobljenost" v eno zahtevo se upošteva tako, da se nova zahteva glasi:
4. POSEBMA ZNANJA
Zajemajo tista dodatna znanja, potrebna za izvajanje z htevanih del in nalog, ki se jih praviloma ne pridobi z rednim strokovnim izobraževanjem, čeprav je to najprimernejše za neko specializacijo.
Ta znanja se največkrat nanašajo na poznavanje specifičnih tehnologij, delovnih postopkov, raznih organizacijskih in delovnih metod, informacijskih in komunikacijskih predpisov, internih in eksternih predpisov, tujih jezikov ipd.
Za pridobitev teh znanj je potrebno dopolnilno strokovno usposobljanje, bodisi individualno ali v organiziranih oblika strokovnega usposabljanja.
Sestavina je razdeljena na stopnje:
1.	stopnja ........................................... 0	točk
Potrebne so le nekatere osnovne spretnosti, navade in znanja,
brez zahtev po nekih posebnih znanjih.
2.	stopnja .......................................... 15	točk
Potrebne so sistematične delovne spretnosti in navade,	ozek
obseg znanj o delnih funkcijah oz. načinu dela, ki se pridobijo s krajšim usposabljanjem v delovni organizaciji (razni tečaji, seminarji, ipd.).
3.	stopnja .......................................... 30	točk
Potrebne so sistematične poklicne spretnosti in navade, širši
obseg znanj o strukturi in načinu dela.
Potrebna posebna znanja se pridobijo s krajšim organiziranim usposabljanjem (žerjavovodja, kurjač parnih kotlov, miner, atestirani varilec, strojnik gradbene mehanizacije ipd.).
Za uspešno opravljanje zahtevanih del in nalog je potrebna sposobnost branja vsaj v enem od tujih jezikov.
4.	stopnja ...................................... 50 točk
Potrebna so širša znanja, spretnosti in navade za samostojno
opravljanje dela, z izborom načinov dela v okviru danih pooblastil.
Potrebna so dodatna znanja, ki se pridobijo z daljšim organiziranim usposabljanjem (razni strokovni izpiti) ,
Potrebna je zadovoljiva pogovorna sposobnost vsaj v enem od tujih jezikov.
5.	stopnja ........................................ /5 točk
Potrebna so celovita strokovna znanja in sposobnosti za
samostojno aplikacijo in izvajanje vnaprej grobo določenih opravil v danem delovnem procesu.
Potrebna dodatna znanja se pridobijo z večkratnim daljšim organiziranim usposabljanjem (računalniške obdelave, varstvo pri delu, zunanjetrgovinsko registracijo, pooblastilo s področja varstva pri delu ipd.).
Potrebna je pogovorna in pisna sposobnost v tujih jezikih.
6.	stopnja	................................... 100 točk
Potreben	je	večji	strokovni nivo teoretičnih	znanj	s
sposobnostjo samostojne aplikacije na zamišljene procese dela.
Potrebna dodatna znanja se pridobijo z organiziranim dopolnilnim izobraževanjem in individualnim študijem.
Potrebno je slogovno in pravopisno obvladanje tujih jezikov.
7.	stopnja	................................... 120 točk
Potreben	je	visok	nivo strokovno teoretičnih	znanj	s
sposobnostjo	razvijanja	novih	aplikativnih	dosežkov	in novih
procesov dela.
Potrebna dodatna znanja se pridobijo z večkratnim organiziranim	dopolnilnim	usposabljanjem	in	izrednim
individualnim študijem.
2.8.	Pripombi na 18. člen, da pri 10. stopnji manjka število točk, se upošteva tako, da se pripiše . . . 200 točk.
2.9.	Pripombe na 20. člen so dvojne narave. Ene pripombe so v tem, da odgovornost za organizacijo in koordinacijo ni potrebno vrednotiti posebej, da je to sestavni del odgovornosti za delo, ter da ju je treba združiti. Ta predlog se ne osvoji, ker je odgovornost za organizacijoo in koordinacijo specifična odgovornost za vodenje delovnih procesov, poleg posrednih in neposrednih vplivov na poslovanje organizacijske enote.
Drugi del pripomb pa se nanaša na to, da ni dovolj natančno opredeljena vsebina strokovnosti in številčno velikost delovnih skupin.
Pripomba se osvoji tako, da se za razvrščanje od 2. do 7. stopnje uporablja dvodimenzionalna tabela iz 10. člena samoupravnega sporazuma o poslovodnih delih, ki podaja količnike — tu se uporabljajo stopnje v povezavi števila zaposlenih z njihovo kvalifikacijsko sestavo.
2.10.	Pripombo, da se dinamične in statične telesne obremenitve združijo v eno se upošteva tako, da se 23. člen o statičnih obremenitvah v celoti črta, pri dinamičnih obremenitvah pa se v 22. členu spremeni število točk po stopnjah:
1.	stopnja	10	točk
2.	stopnja	30	točk
3.	stopnja	50	točk
4.	stopnja	70	točk
5.	stopnja	90	točk
2.11.	Pripomba na 26. člen, da je pri delu z ljudmi premalo poudarjeno delo z ljudmi v neposredni proizvodnji ter preveč vrednoteno 4., 5. in 6. stopnja, predvsem za strokovne službe, se ne osvoji, ker obrazložitev ni točna.
V	tretjo stopnjo bi spadala dela in naloge, ki jih opravljajo preddelavci večjih proizvodnih skupin ter manjših strokovnih oddelkov.
V	četrto stopnjo bi spadala dela in naloge izmenovodij in vodij manjših strokovnih služb.
V	peto stopnjo bi spadala dela in naloge vodij proizvodnih obratov in večjih strokovnih služb, itd.
Torej večja medsebojna povezanost proizvodnih in strokovnih del in nalog.
2.	12. Pripombi na 28. člen, da se 4. in 5. stopnja združita v eno, se ne osvoji ker predstavlja vsaka drugačna razmerja.
Vprašanje delavcev presernice o pogojih dela na prepihu je vključeno v opredelitev. (Zaradi tiskarske napake v tretji stopnji piše prehladov — namesto prehodov, je bilo to nejasno). Osvoji se predlog, da se delno poveča točkovni fond v tej zahtevi tako, da je za:
1.	stopnjo
2.	stopnjo
3.	stopnjo
4.	stopnjo
5.	stopnjo
Otočk 20 točk 35 točk 45 točk 50 točk
2. 13. Pripombi na 29. člen, da ni upoštevana osvetlitev oz. delo pri umetni razsvetljavi, sta pravilni, vendar se ne upoštevata.
Neprijetni vplivi slabe razsvetljave ali delo pri umetni svetlobi predstavljajo psihosenzorne obremenitve in so kot take opredeljene v 25. členu. 29. člen obravnava samo posebne delovne pogoje zaradi bleščanja in osvetlitve, ki nastaja ob posebnih pogojih dela, npr. pri varjenju in na vplive, ki zaradi varjenja nastajajo v neposredni okolici.
2.14. Kar pet pripomb na 31. člen, ki so si med seboj nasprotne, se delno upošteva tako, da se točkovni fond nekoliko poveča ter razdeli na:
1.	stopnja
2.	stopnja
3.	stopnja
4.	stopnja
0 točk 10 točk 25 točk 40 točk
Osvoji se predlog, da se v opis:
—	prve stopnje namesto „manjša od 50 %" vnese besedilo „med 30 in 50%,“
-	druge stopnje namesto „do 80 MDK" vnese „od 51 do 80 % MDK."
2.15 Med tremi različnimi pripombami na 32. člen se dveh ne osvoji, t. j. eno za zmanjšanje in eno za povečanje točkovnega fonda.
Osvoji se predlog, da ostane člen tak, kot je v osnutku.
2.16.	Pripombi, da se v 33. členu za kisline in jedke snovi enkrat poveča, enkrat zmanjša število točk, se ne osvoji ter ostane tako, kot je v osnutku.
2.17.	Pripombi na 34. člen sta si nasprotni — ena je za zmanjšanje točk, druga za povečanje, ter pripombo, da prah ne vpliva na možnost umazanije in nevarnosti okužb se ne osvoji.
Člen predvideva možnost negativnih vplivov, ki nastanejo zaradi umazanije (od olj, masti, saj .. . blata, ki nastane zaradi mešanice z vodo, odpadnih blat v lakirnicah, do blata fekalij v kanalizacijskih sistemih do prahu, ki lahko nastane pri predelavi lesa, kovin,. . .) torej zelo širok pojem možnosti nastanka škodljivih vplivov.
2.18.	Pripombe na 36. člen se delno upoštevajo tako, da se poveča točkovni fond ter drugače prerazporedi:
1.	stopnja
2.	stopnja
3.	stopnja
4.	stopnja
5.	stopnja
ter da se k opisu 5. stopnje doda „in smrtne poškodbe".
2.19.	Analogno prejšnjim obrazložitvam se v celoti popravi rekapitulacija v 37. členu.
2.20.	Glede na združitev aktov v en akt odpadejo prehodne in končne določbe s členi 39. do 41., ki se nadomestijo s poglavjem.
Način ugotavljanja zahtevnosti del in nalog in postopka sprejema, ter členi:
38. člen ostane nespremenjen.
člen
0 točk 5 točk 10 točk 20 točk 30 točk
Predlog presoje zahtevnosti del in nalog pripravi strokovna služba v delovni skupnosti SOZD glede na predpostavko ocenjevanja del in nalog ob povprečni zahtevnosti, oz. standardiziranih pogojih za opravljanje zahtevnih del in nalog.
člen.
Na osnovi ugotovljene relativne vrednosti del oz. nalog pripravi strokovna služba Pregled stopenj zahtevnosti dela, s številom točk po posameznih merilih oz. rezultatih vrednotenja za vsa dela in naloge ter jih posreduje v obravnavo in usklajevanje odboru za organizacijo in nagrajevanje na nivoju SOZD.
člen.
Po usklajevalnem postopku poreduje odbor za organizacijo in nagrajevanje pregled v enakem besedilu v sprejem vsem delavskim svetom TOZD, DS in EDO.
člen.
Zaradi specifičnosti opravljanja enakih del in nalog v različnih TOZD, v različnih delovnih pogojih lahko komisija za medsebojna razmerja pripravi predlog za vrednotenje z dodatnimi točkami posamezne zahteve, ki odstopajo od povprečne zahtevnosti.
Po vskladitvi pr edloga na odboru za organizacijo in nagrajevanje predlog potrdi delavski svet dotične organizacijske enote in ta sklep velja le za to enoto.
3.	DELOVNA USPEŠNOST
3.1.	Tri pripombe se nanašajo na 7. člen, ki v tretji alineji določa tudi akord kot način izražanja norm.
Ne osvoji se predlog dopolnitve člena s časovnim akordom. Osvojita se predloga, da se akord kot način izražanja norme
črta (torej celotna tretja alineja) ker akord, izražen v denarnih enotah, ne pomeni povezave količine opravljenega dela z ustvarjenim dohodkom kot osnovnim motom delitve po delu.
3.2.	Pripomba na 10. člen se osvoji tako, da se v tretjem odstavku beseda „predvsem" nadomesti z „lahko le" . . .
3.3.	Predlog, da bi se v 12. člen, ki določa metodologijo izračunavanja norm po Refa sistemu dodala možnost še WF (Work Factor) sistem se ne osvoji, ker gre za dve različni metodologiji s tem, da je metodologija po Refa sistemu že vpeljana.
3.4.	Predlog, da je v 13. členu predviden predstavnik delavcev pri določanju norm sindikalni poverjenik, se ne osvoji, ker gre za predstavnika delavcev, ki bodo delo opravljali neposredno — torej konkretno z delom preverjali točnost izračunanih časov.
3.5.	Pripombi na 16. člen, ki govori o sprejamanju norm, sta v tem, da se mora pri sprejemanju norm upoštevati tudi mnenje sindikata, kar je v predvidenem postopku sprejemanja na delavskih svetih vsekakor možno in sprejemljivo.
Ne osvoji se predlog, da se iz besedila črta določilo potrebne predhodne uskladitve norm v oddelku za študij dela in časa v Razvojnem inštitutu, ker eno mesto strokovnega usklajevanja mora biti.
3.6.	Pripomba, da je v 17. členu delo po normah pomanjkljivo napisano, ter ga je treba razdeliti, je nerazumljivo, saj ga dopolnjujejo naslednji členi.
3.7.	Pripombi na 18. člen, ki govori o poskusnem delu, se upoštevata tako, da se besedilo: „ima pravico delati tri mesece po času" nadomesti z besedilom: „ima pravico delati po času najdlje do izteka poskusnega dela", ter tako, da se členu doda 4. alineja, ki se glasi:
Če je že zaposleni delavec prerazporejen na opravljanje drugih del in nalog približno enake ali višje zahtevnosti, pa se sam način dela bistveno razlikuje od prejšnjega, se čas poizkusnega dela sporazumno določi, upoštevajoč dosedanjo strokovno usposobljenost delavca.
3.8.	Pripomba, da bi v 23. členu določene začasne norme časovno omejili se ne osvoji, ker spremembe začasnih pogojev dela nihče ne more natančno opredeliti. Začasne norme, ki naj bi v IMV veljale že nekaj let, se ne nanašajo na določilo tega člena, temveč verjetno na norme po 11. členu.
3.9.	Pripombi, da se 24. člen, ki govori o tem, kdo lahko poda predlog za spremembo norme, se upoštevata tako, da se doda 6. alineja, ki se glasi: 6. sindikalna organizacija, ter doda nov odstavek, ki se glasi:
Vsak posredovani predlog za spremembo norme je treba proučiti ter najkasneje v roku treh mesecev podati poročilo predlagatelju oz. delavskemu svetu v potrditev novo normo oz. obrazložitev, zakaj se predlog ne upošteva.
3.10.	Pet pripomb na 29. člen je različnih glede na predložene variante za skupinske norme. Osvoji se predlog, da ostane varianta obračuna v dejansko doseženem odstotku, t. j. linerno progresivno.
Po tem predlogu ostane prvi odstavek tega člena nespremenjen, črtata se obe varianti.
3.11.	Pripomba je, da 30. člen ni sprejemljiv, ker obstajajo možnosti drugih kriterijev)? ), za stimuliranje delavcev, določenih v tem členu, ker ti kriteriji niso razdelani. Pripomba se ne osvoji, ter ostane določilo tega člena v veljavi za količino opravljenega dela.
Osvoji se pa predlog, da po teh merilih niso nagrajevani kontrolorji kvalitete.
3.12.	Pripombi na 32. člen, da se prvi odstavek črta se ne osvoji, ker je to besedilo potrebno za pojmovanje kakovosti.
Druga pripomba na ta člen, da je ugotavljanje kakovosti preveč enostavno — enostransko opredeljeno, ter da jo je treba ovrednotiti glede na zahtevnost dela in na vrednost izdelka, je zajeta v drugih členih.
3.13.	Pripombi na 34. člen, kjer so definirane pojavne oblike slabe kakovosti, se prva pripomba osvoji tako, da se v zadnji alineji dopolni besedilo za „ko je nek del" z besedilom „ali izdelek".
Ne osvoji se pripomba, da so navedene oblike slabe kvalitete primerne samo za izdelavo perila. Tudi v naši proizvodnji se lahko pojavijo estetske napake!
3.14.	Pripomba na 35. člen se osvoji s tem, da se na koncu člena doda:
1 kos izmeta ... 1 kos izmeta ter
nov odstavek, ki se glasi:
Za obračun kočinine opravljenih izdelkov (po normi) se upošteva število izdelanih kosov, od katerih se odšteje število slabo izdelanih kosov ali izdelkov po gornji razpredelnici.
3.15.	Dve pripombi na 36. člen se osvoji tako, da se protislovje v samem členu izravna s tem, da se
-	v prvem odstavku 2 % nadomesti z 5 % in
—	spremeni tabelo, ki se glasi:
% doseganja kakovosti	ali	% izmeta	% udeležbe v OD
100%	0%	100%
99%	1 %	95 %
98 %	2%	90%
97 %	3%	85 %
96 %	4%	80 %,
ter v zadnjem odstavku številko 6 % nadomesti z 4 %.
3.16.	Pripombi na 37. člen se osvoji tako, da se iz besedila črtajo „kontrolorji kvalitete", druga pripomba, da v členu ni določeno, da se v primeru slabe kvalitete odbije OD, je urejena s spremembo 36. člena.
3.17.	Pripomba, da je 40. člen nesmiselen, oz. da ni dobro formuliran, ker je vprašujoč način ugotavljanja krivde in obračunavanja se ne osvoji, saj bo to potrebno mogoče določiti s kakšnim organizacijskim navodilom.
3.18.	Pripomba na 42. člen, da je potrebno natančneje opredeliti na katere delavce se posamezni členi nanašajo, se upošteva tako, da se členu doda nov odstavek, ki se glasi:
Delavski sveti TOZD, DS in EDO sprejmejo preglede tipičnih skupin delavcev, kateri so stimulirani po posameznih osnovah v skladu z določili tega sporazuma.
3.19.	Pripomba, da je potrebno natančno definirati, kaj se smatra za 100% izkoristek strojev se osvoji tako, da se 46. člen dopolni z odstavkom, ki se glasi:
„Tako določena zasedenost kapacitet se smatra kot 100% izkoristek kapacitet".
3.20.	Pripombi na 47. člen sta z določitvijo 29. členu brezpredmetni.
3.21.	Pripombi na 49. člen, da je glede na našo sedanjo organizacijo dela nerealen se ne osvoji, saj je skrajni čas, da pričnemo sistematično urejevati notranje odnose organizacije dela ter poslovati kot industrijsko organizirana organizacija združenega dela.
3.22.	Štiri pripombe na določila 53. in 54. člena, ki govorita o ugotavljanju delovne uspešnosti upravno administrativnih in administrativno tehničnih delih se osvoji tako, da se za 54. členom dodajo novi členi, ki se glasijo:
člen.
Uspešnost opravljenega dela po sprejetih programih se določa v naslednjih razmerjih:
stopnja oz.
% udeležba OD	količina opravljenega dela
1.
90% Količina opravljenega dela v proučevanem obdobju je minimalna ali pa sploh ne zadostuje planirani količini, predvsem zaradi neracionalne porabe delovnega časa. Nezadostna količina opravljenega dela se odraža tudi v tem, da velikokrat niso bila opravljena niti najnujnejša dela in naloge.
2.
95 % Količina opravljenega dela zadostuje planiram količim v takšni meri, da ne prihaja npr. do zastojev pri delih, ki so odvisna od teh. Opravljeno je le najnujnejše delo - samo tisto, kar je planirano in nič več, npr. ni bilo olajšano delo sodelavcem ali delavcem drugih enot, ki so na to vezane.
3.
100% Količina opravljenega dela je vedno v okviru planirane. Ni niti v časovnem, niti v količinskem zaostanku. Zelo redko je opuščena katera od manj pomembnih nalog, ter je na ta način tudi sodelavcem olajšano delo. Delovni čas se izrablja racionalno tako, da je lahko pomagal sodelavcem, posebno v ^ času njihove odsotnosti.
110% Količina opravljenega dela je pogosto nad planirano, ali pa so naloge opravljene pred planiranim rokom. Samoiniciativno je opravljal še druga dela iz svojih zadolžitev ali iz zadolžitev sodelavcev.
5.
120 % Delavec je bil izredno učinkovit, obseg dela je bil vedno nad planiranim oz. naloge so bile vedno opravljene pred rokom. Vedno je tudi pomagal sodelavcem ter opravljal del njihovega dela. Delovni čas je vedno v polni meri izkoristil za delo.
3.2.	Ugotavljanje kakovosti opravljenega dela
člen
Kakovost opravljenega dela po sprejetih programih se določa v naslednjih razmerjih: stopnja oz.
% udeležbe OD	kakovost opravljenega dela
1.
90% Opravljeno delo je bilo izvršeno površno, z napakami, ki so imele za posledico zastoje, popravke ali ponovno delo. Strokovni nivo opravljenih nalog ne zadošča, roki so pogosto zamujeni. Ravnanje delavca je na ta način skrajno neodgovorno do sodelavcev in kolektiva.
2.
95 % Kakovost opravljenega dela je večinoma zadovoljiva. Pomanjkljivosti so se pojavljale le občasno. Kontrola med izvrševanjem dela je bila potrebna, predvsem v smislu strokovne pomoči in nasvetov.
3.
100% Delo je bilo opravljeno vestno, v pričakovani kakovosti oz. na pričakovanem strokovnem nivoju. Zamujanja rokov ni bilo ali pa so bili le občasno in niso vplivali na opravljanje procesa dela. Kontrola v smislu nasvetov ali dodatnih navodil je bila potrebna le občasno.
4.
110% Opravljeno delo je velikokrat bolj kvalitetno oz. na višjem strokovnem nivoju, kot je bilo pričakovati. Napake se praktično niso pojavljale oz., če so bile so bile nebistvene. Kontrola v smislu dodatnih navodil, nasvetov, usmerjanja med izvrševanjem ni bila potrebna. Kontrolni pregled rezultatov dela pa je bil še vedno potreben (zaradi manjših, največkrat nebistvenih napak).
5.
120% Kvaliteta dela oz. strokovni nivo opravljenega dela je nad pričakovanjem — za vzgled. Opravljeno delo je po strokovni plati prispevek teoriji tega področja oz. uspešni aplikaciji v praksi. Kontrola dela ni bila potrebna.
55. člen odpade, za 56. člen se doda nov člen, ki se glasi: člen.
Kjer se ne dajo ugotavljati rezultati po predhodnem členu, se določi gospodarnost opravljenega dela po naslednjih merilih:
stopnja oz.
% udelež. OD	gospodarnost opravljenega dela
1.
90% Gospodarnost delavcu ni mar, saj je s svojim neracionalnim in brezbrižnim odnosom do stroškov naredil več škode kot koristi. Gospodarnost je bila prisotna le v takem obsegu, da ni prišlo do hujših zastojev oz okvar.
2.
95 % Odnos do gospodarnosti je bil zadovoljiv v ožjem obsegu delavčevega dela, vendar pa delavec ni mislil dovolj na gospodarske (poslovne) posledice, ki jih lahko povzroči posamežna odločitev, nevestno opravljeno delo ali opustitev določenega opravila.
3.
100 % Delavec je pri delu ravnal tako, kot je od njega pričakovati v naši samoupravni družbi — trudil se je biti dober gospodar. Varčeval je s stroški, ki so povezani z njegovim delom, pazil je na njihovo višino in jih skušal obdržati v predvidenih normalnih okvirjih.
4.
110% Delavec je bil dober gospodar. V proučevanem obdobju ni nikoli negospodarno trošil družbenih sredstev. Večkrat je prispeval k zmanjšanju stroškov, k določenim racionalizacijam stroškov ali časa.
5.
120% Delavec ni bil samo dober gospodar v okviru svojega dela, ampak je vplival tudi na zmanjšanje stroškov na drugih področjih. Kjerkoli je opazil neracionalno trošenje sredstev, je predlagal racionalnejše rešitve.
člen.
Pri ugotavljanju delovnega prispevka delavcev po določilih
prejšnjih členov se lahko uporabljajo tudi vmesne stopnje.
Odstotki, v katerih se izražajo določila prejšnjih členov, se pri posameznih merilih seštejejo in odražajo v končnem odstotku.
člen.
Delavčev delovni prispevek ugotavljajo delavci mesečno, le izjemoma v daljših časovnih obdobjih, vendar ne daljših od 6 mesecev, če se rezultati dela ne pokažejo prej.
3.4. Način ugotavljanja uspešnosti dela člen.
Vsak delavec je dolžan glede na letni program organizacijske enote, v kateri dela, in tromesečni operativni plan spremljati mesečno izvrševanje del in nalog, na katera je razporejen.
Iz mesečne evidence mora biti razvidno, katera dela so bila opravljena iz operativnega plana in katera so bila dodatna.
člen.
Delavčev prispevek se ugotavlja po naslednjem postopku:
1.	Na podlagi poročil o izvrševanju del in nalog pripravi vodja organizacijske enote predlog o doseženem delovnem prispevku posameznega delavca, izražen v odstotku.
2.	Predlog o doseženi stopnji delovnega prispevka posreduje poslovodni organ v obravnavo delavcem organizacijske enote, ki na svojem zboru istočasno ugotavljajo tudi realizacijo operativnega plana dela in dodatnih nalog ter prispevka vsakega posameznika k realizaciji planskih nalog.
3.	Predlagano stopnjo delovnega prispevka verificira komisija za medsebojna razmerja TOZD, DS ali EDO. Komisija lahko korigira predlagane stopnje vsem delavcem posamezne organizacijske enote, če to presega povprečni delovni učinek organizacijske enote, določene s strani delavskega sveta.
V primeru spora o pravilnosti določitve delovnega prispevka dokončno odloči delavski svet.
3.23.	Pripomba na 60. člen se osvoji tako, da se v drugem odstavku beseda „postavitve" nadomesti z „proizvodnje končnih izdelkov" ter nadaljuje z besedilom: „ki predstavljajo udeležbo posamezne temeljne organizacije v skupni proizvodnji, ter na podlagi tega izdelani vrednostni plani po planskih cenah," ter doda nov odstavek, ki se glasi:
Pri izračunu se upoštevajo dinamični mesečni plani kumulativno, t. j., da se pri vsakem mesečnem obračunu k planu in njegovi realizaciji za tekoči mesec prišteva še plan in realizacija predhodnih mesecev v tekočem poslovnem letu.
3.24.	Pripombe na 63. in 64. člen se osvoji tako, da se besedilo obeh členov nadomesti s členom, ki se glasi:
Višina stimulacije posameznikov ali skupin se določi tako, da
se za izračunan odstotek realizacije posameznega programa poveča			
oz. zmanjša izhodiščih:	del sredstev za	osebne dohodke	po naslednjih
izračun.%	dela po	dela po	dela, ki niso
realizacije	individual.	normah v	normirana
plana	ali skupinskih normah	linijski proizvodnji	
70%	100 %	100%	95 %
80%	100 %	100 %	100 %
100 % in več	115 %	125 %	130%
Za vmesne odstotke realizacije plana se izračunajo vmesni odstotek smiselno izhodiščnim odstotkom v posameznih skupinah del.
4.	USPEŠNOST DELA POSLOVODNIH ORGANOV
4.1.	Pripomba na 2. člen se osvoji tako, da se črta 2. alineja, v tretji alineji se izpusti besedo „enovitih", ter v peti alineji črta „v DSSS obeh DO in".
4.2.	Predlog, da se 4. člen dopolni z zahtevo po minimalni strokovni izobrazbi (končana fakulteta ali v izjemnih primerih višja šola), se ne osvoji, ker spada ta opredelitev v razvid del in nalog.
4.3.	Pripombe na 6. člen, da je razmerje 1 : 6 oz. 3 : 6 preveliko se ne osvoji ker je v skladu s strokovnimi podlagami oz. stališči Zveze sindikatov Slovenije. Ravno tako pa so pripombe, da je v IMV razmerje ustrezno. Apilacija razmerja 1 : 6 z razmerji v 19. členu in mnenju, da ni v skladu z določili sindikalne liste, se ne osvoji, ker sindikalne liste ni več, pač pa so strokovne podloge, v
katerih je za uspešnost poslovodnih organov možna pozitivna in negativna stimulacija, vendar ne več in ne manj kot je določeno v 19. členu.
4.4.	Predloga, da se v 9. členu iz obsega poslovnih funkcij črtata funkciji:
—	protipožarno varnost, ker pri nas ni zadovoljiva, in
—	obrambne priprave, ker je to zajeto z ustavo SF RJ,
se ne osvojita, ker gre za celovitost oz. dogovrjeni obseg poslovnih funkcij v SR Sloveniji (strokovne podloge).
4.5.	Pripomba, da so členi 14., 20. in 21. nerazumljivi — predvsem tabele, se ne upošteva, ker so dovolj jasne za tistega, ki jih želi oz. hoče razumeti.
5.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
5.1. V združene prehodne in končne določbe se smiselno vneseta še člena.
člen.
Za operativno izvajanje posameznih določil tega sporazuma lahko izdelajo strokovne službe podrobnejša navodila, katere mora verificirati delavski svet SOZD.
člen.
Nagrajevanje delavcev IMV po tem sporazumu se prične takoj, po sprejetju na področjih, kjer je to mogoče.
Za nagrajevanje po področjih, kjer to še ni mogoče, predvsem razne oblike stimulativnega nagrajevanja, zaradi raznih evidenc, planov in drugih razlogov, je potrebno ukrepati za postopno uveljavljale določil tega sporazuma, vendar najkasneje do konca leta 1981.
BELEŽKE:
IMV so na 3. redni seji 13. decembra potrdili pogodbo, kije bila sklenjena ’.. MV in Smučarsko zvezo Jugoslavije. Po tej pogodbi naj bi mi pod “J1 dobavili 23 vozil Renault (Trafik in Master), Smučarska zveza Jugo-J^ed drugim obvezala, da se bo naša reprezentanca vozila na Olimpijskih le v teh vozilih.
Ob predaji ključev je predsednik DS DO IMV Dominik Bratož poklonil Anji Zavadlav, predstavnici ženske reprezentance, še poljub.
Cev je ključe in želje za čimboljše rezultate ter seveda srečno vožjo z ^•eran Bogdan Norčič.
Zadovoljstvo je bilo obojestransko. O tem zgovorno priča posnetek, ko sta si predsednik začasnega kolektivnega organa Janez Šter in direktor reprezentance Tone Vogrinec segla v roke.
GLAS MLADIH - GLAS MLADIH-GLAS MLADIH - GLAS MLADIH-GLAS MLADIH
V pogovoru z Andrejem Brvarjem
Konec januarja se je predsednik republiške konference ZSMS Andrej Brvar mudil na enodenvnenr obisku v naši občini. Pedagoškim delavcem je predaval o vlogi in pomenu mladinske organizacije v šoli, nato pa je obiskal še našo delovno organizacijo.
Tradicija je že, da si gostje, ki so prvič v IMV, najprej ogledajo proizvodnjo avtomobilov in mladinski predsednik ni bil izjema. Sprejeli so ga mladi iz tozda Tovarna avtomobilov in predstavniki KS ZSMS DO IMV in ga popeljali skozi proizvodnjo. Po ogledu je bil s člani koordinacijskega sveta ZSMS DO IMV, predstavniki DPO na nivoju delovne organizacije in gosti (z Andrejem Brvarjem so prišli še Tone Anderlič, predsednik Centra za mladinsko prostovoljno delo, predstavniki OK ZSMS Novo mesto, predsednik začasnega kolektivnega organa Janez Ster, namestnik Matija Škof in podpredsednik Marjan Simič) pripravljen krajši pogovor.
V uvodnem referatu, ki gaje prebral predsednik KS ZSMS delovne organizacije Franc Nameni č, smo gostom predstavili našo organiziranost, delo in težave s katerimi se srečujemo. Veliko je bilo govora o mladem človeku kot delavcu, njegovih težavah, kako naj se z delom dokazuje in napreduje.
Okrogla miza se je vsem prisotnim zdela koristna, saj ponuja možnost, da svoje težave razgrnemo pred kolektiv in jih s skupno akcijo rešimo.
V nadaljevanju pogovora smo izpostavili vprašanje osebnih dohodkov, saj je tudi med mladimi, ki jih je sedaj v naši delovni organizaciji kar 40 odstotkov, precej takšnih z izredno nizkimi osebnimi dohodki. Ti so ob vsakodnevni draginji, dragih podnajemniških stanovanjih itd. že socialno ogroženi.
Smo v bitki za sanacijo, vendar le-te ne bomo reševali le z dobrimi programi in dodatnimi naložbami; izvajali jo bodo ljudje, ki pa bi morali biti ustrezneje, vsaj povprečno, stimulirani, da bi od njih lahko pričakovali višjo storilnost, da bi zaustavili fluktuacijo kadrov. Mladi iz tozda TA so dejali; „Delavci množično odhajajo. Prihajajo novi, ki se morajo učiti, vendar, ko kjerkoli dobijo možnost zaposlitve, ki jim prinaša višji osebni dohodek, brez pomislekov in zadržkov odidejo. Tako dobivamo občutek, da nekaterim pomeni naša delovna organizacija le vmesno posta-
jo“
Mladi se zavedamo, da ob tako težkem položaju ne moremo imeti idealnih osebnih dohodkov, vendar pa se lahko sprašujemo, zakaj moramo le mi v IMV imeti ob vseh drugih
„zgubaših“ tako, mirno lahko področju narediti korak naprej, zatrdimo, kritične osebne do- saj se ravno na problematiko hodke, ki marši kateremu delav- dohodkov veže vrsta drugih te-cu ne omogočajo niti najnuj- žav.
nejše. Ne gre za nikakršno ne- Ob koncu smo spregovorili še strpnost ali izsiljevanje, pač pa o akcijah mladih, ki postajajo iz za dejstvo, da moramo na tem dneva v dan jasnejše in zrelejše.
Na hitro o pripravništvu
Trenutno v DO IMV Novo mesto opravlja pripravniško prakso 62 pripravnikov s srednješolsko izobrazbo, 13 pripravnikov z visoko izobrazbo in trije z višjo izobrazbo. Pripravništvo poteka po programih pripravništva in je razdeljeno v splošni in strokovni del.
Med pripravniki je bila izvedena anketa, ki je pokazala, da imamo še vedno težave z mentorstvom. Mentorji imajo premalo časa za pripravnike, so včasih tudi nezainteresirani. Večina pripravnikov priznava, da so jim mentorji pojasnili vprašanja, če so jim le te zastavili, torej je potrebno, da so samoiniciativni.
96 odstotkov pripravnikov v anketi ugotavlja, da je sistem pripravništva dobro izdelan, da
ga je potrebno le dosledno izvajati in prilagoditi včasih tudi specifičnostim posameznih pripravnikov.
Pri mentorstvu bi kazalo opozoriti, da bi bilo veliko bolj učinkovito, če bi bil izdelan in vpeljan tudi sistem nagrajevanja mentorstva. Tako pa mentorji velikokrat smatrajo mentorstvo kot dodatno obremenitev, češ, saj imamo svojih del in nalog dovolj.
Kazalo bi opozoriti še na premajhno zainteresiranost in poznavanje splošnega dela pripravništva, se pravi samoupravnih splošnih aktov, DPO, sistem s a mo upravljanja, organov upravljanja informiranja, delovnih razmerij. Večina smatra, da sc bodo seznanili s tem področjem, če bo potrebno ali če bodo imeli težave.
In za ilustracijo:
Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu so pripravniki razporejeni na startne kategorije:
SŠ Vil. kategorija VIŠ. Š XI. kategorija VIS. S XIII. kategorija
9.300,00	din
12.400.00	din
14.200.00	din
GLAS MLADIH-GLAS MLADIH
SOZD vnaša spremembe tudi v DPO
Delajmo na novo organizirani in z novo miselnostjo
Z referendumom v decembru smo se dokončno izrekli za reorganizacijo DO IMV, ki tako prerašča v višjo obliko organiziranja v SOZD. S tem je sprožena verižna reakcija reorganiziranja tudi znotraj družbenopolitičnih organizacij. Tako mladi v skupnih službah že nekaj časa ugotavljamo, da je naša aktivnost zavrta tudi zaradi lokacijske ločenosti sektorjev in velikega števila zaposlenih. Sklenili smo organizirati mladinske aktive po posameznih sektorjih. V začetku bo organiziranih šest aktivov, katerih delo bo usklajevala 00 ZSMS DSSS.
Na sestanku 00 ZSMS DSSS so bile posameznikom zaupane naloge pri pripravi okrogle mize „Položaj mladih strokovnjakov v D0“. Tema je dobro izbrana saj moramo izoblikovati in posredovati naša stališča ustreznim službam, ki naj bi jih tudi upoštevale.
Osrednja točka tega sestanka pa so bili osebni dohodki, točneje, nespoštovanje dogovora, o „mirovanju osebnih dohod-kov“, ki je bil sprejet na sestanku predstavnikov DPO in ZKO. Mladi smo takšno početje najostreje obsodili.
Nelogično se nam zdi kakršnokoli dvigovanje ali popravki OD, ko smo se vendar na nivoju DPO dogovorili, da lc-to izvršimo, ko bodo sprejeti ustrezni samoupravni akti, (po referendumu 28. februarja 1982). To se nam zdi poizkus izigravanja samoupravno sprejetih aktov in dogovorov.
Kaj se je torej dogajalo, ne le v DSSS pač pa tudi v drugih tozdih? Skoraj hkrati sta potekali dve akciji: ena, ki je označila predlog za popravek OD, ki so ga pripravile strokovne službe, kot neustrezen in
sprejele dogovor, da popravek izvršimo po referendumu, in druge, s katero so bili mimo vseh dogovorov popravki izvršeni.
Tu se nedvomno sproža vprašanje odgovornosti tudi članov komisije za medsebojna delovna razmerja, ki je predloge potrdila. Ob tej priložnosti obsojamo neusklajen postopek znotraj DSSS in neinformiranost, saj so zapisniki te komisije skoraj „vojna tajna“. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali komisija, ki deluje pri DS DSSS, kdaj poda poročilo DS o svojem delu. Zato pozdravljamo predlog, da bo v bodoče to izključna pristojnost delavskih svetov.
OD so prav gotovo področje, kjer smo vsi najbolj občutljivi, zato bi bilo pričakovati, da bodo ti postopki vodeni pravilno in brezkompromisno. Žal ni tako in zato menimo, da ni prav, da izpostavljamo le popravke OD v DSSS, saj so se podobne reči dogajale tudi drugod. In spet lahko rečemo, da smo informacijo o tem dobili „post festum“.
Takšna ravnanja vodijo v razmišljanje ali bomo tudi novo sprejete akte skušali vsak po svoje interpretirati in jih izrabljati izključno v svojo korist.
Menimo, da bi ob takšnih kršitvah morali končno preiti od besed k dejanjem, ugotavljati krivce ter jih javno imenovati, ne pa le okvirno in splošno pristopati k problemom. Le tako bomo končno lahko spremenili naša razmišljanja in postopke. Zakaj ne bi dogajanja za kulisami postavili na oči vsem?
In morda le še to: že lani, nekje v sredini leta, smo mladi iz svojih vrst evidentirali nekaj aktivnih mladincev za članstvo v ZK. S strani 00 ZK DSSS pa nobenega glasu ... Zakaj?
Razrez pločevine bo lažji
Linija za prečni razrez pločevine iz kolutov že v poizkusnem obratovanju
Pred dobrima dvema letoma je bila pri zahodnonemškem proizvajalcu nabavljena kompletna linija za prečni razrez pločevine v kolutih. Osnovno vodilo, ki je spodbudilo čimprejšnjo usposobitev te linije, je bilo dejstvo, da bo tako znatno zmanjšan odpad, ki se pojavlja sedaj, hkrati pa bodo veliko manjši zunanji transportni stroški.
V zadnjih dveh mesecih lanskega leta so se začela prva gradbena dela. Tako je bil v težko presernico speljan industrijski tir in v hali, predvideni za linijo razreza, zmontirano dvigalo.
Montaža na liniji razreza se je začela v sredini lanskega decembra. Sprva so se pojavile težave zaradi ogrevanja tega prostora,
saj je minimalna temperatura za obratovanje linije +18°C. Te težave so rešili delavci tozd Teh-noservis, saj so v kratkem času montirali kaloriferje, hkrati pa z odpadnim lesom tudi ogradili ta prostor. Med tem časom so bili določeni delavci, ki bodo sodelovali pri montaži, upravljanju in vzdrževanju te linije. Po novem letu so se vrnili monterji in po intenzivnem delu je bila linija 21. januarja že v poskusnem zagonu. Med poskusnim obratovanjem, bo potrebno odpraviti morebitne napake na strojih in poučiti delavce o pravilnem in varnem delu na tej liniji.
M. V. Proizvodnja I.
Črnomaljci za doseganje plana
V našem tozdu se že dalj časa ukvarjamo s težavami glede neodpremljenih pošiljk za Belgijo, Novo mesto in Brežice. Vzroki za te težave so: padanje preseganja normativov, premajhna tehnološka disciplina, delovna nedisciplina, večkrat pa pride do zastojev zaradi okvar strojev. Ker je od proizvodnje našega tozda odvisna proizvodnja nekaterih tozdov v okviru DO IMV (predvsem sestavljalnic), si prizadevamo, da bi te težave čimprej prebrodili. Rešitvi sta dve:
povečati produktivnost ali dati določene elemente v kooperacijo in na tak način skrčiti plan proizvodnje.
Delavci so o tem razpravljali na DS 14. januarja 1983 in bili
mnenja, da bi bilo nesmiselno v takih gospodarskih težavah dajati elemente v kooperacijo, zato moramo z večjo zavestjo vseh delavcev, tako tistih, ki delajo za stroji, kot tudi tistih, ki skrbijo, da bi proizvodnja nemoteno tekla, povečati produktivnost in s tem omogočiti nemoteno delo sestavljalnicam. Na podlagi tega so sklenili, da bomo v proizvodnji elementov delali v treh izmenah po sistemu 8, 8, 8, v reševanje problema pa se bodo vključili tudi režijski delavci, tako da bodo 8 ur mesečno izven rednega delovnega časa delali v proizvodnji.
Se eno sidro na italijanskem trgu
USTANOVITEV SKUPNEGA PODJETJA ADRIA CARAVAN ITALIJA S. P. A. MESTRE, ITALIJA
som Trst, bratoma Antolini Mestre in Slovenijalesom.
Posebna finančna služba DSSS bo priskrbela potrdila na NBS o sposobnosti IMV da zagotovi devizna sredstva, ki so potrebna za vplačilo kapitala Adria Caravan Italija.
Za podpisnika pogodbe o ustanovitvi in solastništvu mešanega podjetja Adria Caravan Italija, S. P. A. Mestre Italija DS delovne organizacije IMV pooblašča predsednika ZKO tov. Janeza Stera in tov. Adama Gruenfelda, direktorja ZTS.
----------------------------------	N
Imenovanje v. d. direktorja prodajnega sektorja v sestavi DO Adria Caravan
V dejavnosti prikolic, ki se še nahaja v delovni skupnosti skupnih služb, bo organiziran poseben prodajni sektor, ki bo v sestavi bodoče DO Tovarne prikolic Adria Caravan.
Za v. d. direktorja prodajnega sektorja je predlagan tovariš Erih Katnik, dipl. inž. gozdarstva, kije sedaj direktor poslovne enote izvoz na ostala tržišča v tozdu Izvoz lesnih finalnih izdelkov- DO Slovenijales - trgovina.
Na predlog ZKPO DO IMV so delegati DS DO IMV sprejeli sklep o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja prodajnega sektorja, ki bo v sestavi delovne organizacije Tovarne prikolic Adria Caravan: to je tov. Erih Katnik, dipl. inž. gozdarstva.
______________________________________________________________/
5. redna seja DS DO IMV,
31. 1. 1982
Začasni kolegijski organ DO IMV je na eni svojih sej podal predlog, da naj bi IMV zaradi gospodarsko utemeljivih razlogov ustanovil in postal solastnik firme Adria Caravan Italija, S. P. A. Mestre Italija, skupaj s Slovenijalesom, lndulesom Trst in bratoma Antolini Mestre.
Podjetje A. C. I. bo imelo kot najvišji organ skupščino
2. februarja je v sicer nedokončano tovarniško halo prvič pripeljal tovorni vlak z uvoženimi repromateriali. Tako bo v bodoče ves uvožen material prihajal po želežniških tirih neposredno v proizvodnjo. S tem bodo znatno zmanjšani stroški transporta. Delno bomo s tem tudi razbremenili postajo v Bršljinu, kije tako že prezaložena s tovorom.
lastnikov, upravljala pa jo bosta I dva, oziroma, če bo Indules Trst tako zahteval, trije upravitelji. Upravitelj, ki ga bo imenoval IMV. bo za A. C. I.opravljal tudi funkcijo komercialnega direktorja. zadolženega za prodajo prikolic in drugih proizvodov IMV v prodajni mreži v Italiji.
Tov. Adam Gruenfeld je skupaj s tov. Milošem Levič-nikom, zunanjim sodelavcem, zadolžen za izdelavo vseh pogodb in drugih pravnih aktov in ' izvršitev drugih opravil za realizacijo sklepa o vstopu v Adria Caravan Italija in izvajanje poslovnega sodelovanja v tem podjetju.
Na predlog ZKO DO IMV so delegati DS delovne organizacije IMV sprejeli sklep, da DS DO pristopa k ustanovitvi skupnega podjetja Adria Carravan Italija, S. P. A. Mestre Italija, kot solastnik, skupno z Indule-
Dopisujte v Hill II — pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije!
Dodatnih 2000 „katrc”!
Zaradi izpada v Renaultovi proizvodnji je naš francoski partner naročil dodatnih dva tisoč R 4 GTL YU—F, ki jih moramo izdobaviti do 25. maja 83. Takrat Renault zaključuje s serijo 83.
To nakazuje povečanje načrtovanega polletnega plana za 2000 vozil. S tem povečujemo tudi celotno letno količino, ki ji predvidena za izvoz. S tem bomo v precejšnji meri lahko zaprli negativni saldo po menjavi kontokorent.
Dodatno naročilo je kot voda na mlin za dohodkovno izboljšavo pozicije in še en kamen v mozaiku uresničitve sanacije, hkrati pa prispevek k uresničitvi letnega gospodarskega načrta.
Tako je na pobudo začasnega kolegijskega organa delavski svet tozd Tovarne avtomobilov sprejel sklep, da do maja 1983 izdelamo dodatnih 2000 vozil R 4 GTE YU F. S tem v zvezi pa bomo morali povečati tudi število delovnih dni,
zato bodo v tozdu Tovarna avtomobilov delali vse sobote v februarju, marcu, aprilu in maju.
Edino, kar bi lahko povzročilo težave pri realizaciji te količine je ozko grlo v lakirnici, kjer še ni dobavljena in montirana vsa oprema, s katero bi se kapaciteta lakirnice povečala še za enkrat. Pričakujemo pa lahko, da bo tudi ta ovira odstranjena najkasneje do aprila.
Že sedaj pa moramo ob tej akciji opozoriti na možen izpad teh vozil za domači trg, vendar bomo to nadomestili v maju in juniju.
Delavci tozda Tovarna avtomobilov bodo to akcijo prav gotovo uspešno izpeljali, saj so s svojim delom (tudi udarniškim v tretji izmeni) to že večkrat dokazali. Maksimalno angažiranje in aktivnost pa upravičeno pričakujemo tudi od vseh ostalih služb, na katere je uspeh v sami proizvodnji neposredno vezan.
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 5000 izvodih — Ureja uredniški odbor:7vonka Rangus Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in upra va: Novo mesto. Zagrebška ,c. 18/20 - Grafična priprava:	DITC Novo mesto,
TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.