VELENJE GOSPODARSTVO Precepljenost starejših nad povprečjem str. 2-3 Prevzemna ponudba za Terme Oli mia ■O !o Tednik za Savinjsko regijo / št. 15/ Leto 76 / 15. april 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Že četrta pozeba v šestih letih Pomlad nas je tudi letos prehitro razvajala z izredno visokimi temperaturami. Račun za to bodo znova plačali sadjarji in tisti, ki doma gojijo sadno drevje za lastno pridelavo. Glede na odzive s terena so bili tudi ob letošnji pozebi najbolj poškodovani prav sadovnjaki, medtem ko so jo po dozdajšnjih informacijah vinogradi odnesli nekoliko bolje. Izgube naj bi bile tudi v čebelarstvu. str. 12-13 SPORT INTERVJU CELJE Valerij Kolotilo, generalni direktor NK Celje str. 18-19 dr. Franc Žerdin, rudarski strokovnjak str. 26-27 Gradnja nove soseske v Medlog u str. 6 2 AKTUALNO ZADETKI »Še nihče v Sloveniji ni javno povedal, kakšno ceno električne energije bomo plačevali, če bomo v pretežni meri vezani na uvoz. Po moji grobi oceni bi se ta v naslednjih letih lahko celo podvojila.« dr. Franc Žerdin, nekdanji direktor velenjskega premogovnika »Ker se narava ne bo prilagajala nam, se bomo morali mi. A tega kmetijstvo, ki je že tako v velikih težavah, ne bo zmoglo samo. Prej ko se bo vlada zavedala, da brez kmetijstva tudi hrane ne bo, lažje nam bo vpeljati spremembe in nujne prilagoditve.« Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije »Nekoč je bilo za dobro poslovanje že dovolj, če je obrtnik veliko delal, danes žal ni več tako. Poleg pridnosti je pri poslovanju treba imeti veliko iznajdljivosti.« Vanek Roter, pek »Če želiš spremembo, je treba slediti tej želji in ji dati priložnost. Če ugotoviš, da ti je to v breme ali te ne veseli več, še vedno lahko greš nazaj. Veliko težje je iti iz mesta kot se vrniti.« Miha Jarm, kmetovalec »Opravičujem se vsem navijačem Celja, saj smo jih premalokrat razveselili v drugi polovici prejšnjega leta in letos. Obenem jih celo prosim za potrpežljivost. Imeli bomo najboljšo ekipo.« Valerij Kolotilo, generalni direktor NK Celje ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA VELENJE - Precepljenost starejših močno nad državnim povprečjem Aktiven pristop obrodil sadove V Zdravstvenem domu (ZD) Velenje, ki pokriva občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, so k cepljenju proti covidu-19 pristopili proaktivno. Namesto da bi čakali, da se bodo ljudje sami prijavili in vpisali na cepilni seznam, so jih že v začetku leta poklicali in jih povabili na cepljenje. Tako je odstotek starejših od 60 let, ki so že prejeli prvi odmerek cepiva proti covidu-19, občutno višji od nacionalnega povprečja. Če bi bili na državni ravni podobno uspešni, bi to pomenilo sprostitev marsikaterega ukrepa, predvsem pa olajšanje v skrbi za morebitni zlom zdravstvenega sistem, so prepričani v Velenju. LEA KOMERIČKI KOTNIK Ko je vlada decembra lani predstavila in zdravstvenim domovom tudi poslala Nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19, so v Velenju oblikovali skupino za cepljenje proti covidu-19, ki jo sestavlja več strokovnih delavcev iz različnih področij (zdravstveni delavci, informatiki, POBO služba, strokovnjaki na področju organizacije), o prvih pripravah na cepljenje pove strokovna vodja ZD Velenje asist. dr. Katarina Rednak Paradiž, dr. med., spec. ped.. »Že na začetku smo se zavedali, da je pri sami organizaciji cepljenja v posameznem cepilnem centru zelo pomembno vedeti število oseb posameznih prioritetnih skupin, ki s cepljenjem soglašajo.« Da bi precepili čim večje število ljudi, ШШI so se lotili oblikovanja seznama za cepljenje prednostnih skupin. »Decembra smo najprej naredili sezname vseh pacientov, ki imajo v ZD Velenje in pri konce-sionarjih v regiji izbranega osebnega zdravnika. Januarja smo začeli ljudi klicati, po starostnih skupinah, in jih spraševati, ali so zainteresirani za cepljenje. Vse, ki so izrazili zanimanje za cepljenje, smo uvrstili na seznam. Kar pomeni, da imamo cepilni seznam pripravljen že od januarja in tako sedaj te ljudi, glede na to, v katero starostno skupino sodijo in katero skupino v danem trenutku cepimo, znova pokličemo in povabimo na cepljenje,« strategijo na kratko povzame vodja cepilnega centra v ZD Velenje Helena Poličnik. Kot je povedala Poličnikova, ljudi ni bilo treba prepričevati, naj se odločijo za cepljenje, to tudi ni bil njihov namen. Je pa res, da jim je klicanje vzelo kar precej časa, saj se je veliko starejših želelo pogovarjati. »Naš namen je bil predvsem ljudem olajšati postopek prijave na cepljenje,« pravi vodja velenjskega cepilnega centra. »Ljudje smo po naravi malo leni in če je treba za neko zadevo, o kateri morda še nisi povsem prepričan, še nekaj narediti, potem tega ne narediš,« še doda. Po prvem preverjanju se je za cepljenje odločilo približno 70 odstotkov starejših od 60 let. Tiste, ki so v začetku leta še nekoliko oklevali, so ob njihovem dovoljenju še vedno pustili na seznamu in jih pokličejo, ko so na vrsti za cepljenje. Tistih, ki so cepljenje zavrnili, ne Katarina Rednak Paradiž: »Pandemija covid-19 je povzročila eno največjih globalnih zdravstvenih, gospodarskih in družbenih kriz v zadnjem stoletju. Znanost z ustrezno podporo javnosti in politike v želji po obvladovanju koronavi-rusne bolezni je v izjemno kratkem času pokazala rezultate v obliki učinkovitih cepiv, ki lahko realno rešijo problem pandemije. Izbrane tehnologije (vektorska cepiva, cepiva na osnovi informacijske RNK), ki so se v preteklih letih že izkazale za pripravo inovativnih, a še neregistriranih cepiv (SARS, ebola, rak), so omogočile hitro raziskovalno zasnovo cepiv za covid-19, in nato še hitrejši prehod v fazo kliničnih testiranj in v industrijsko proizvodnjo. Vsa cepiva morajo skozi enake, točno določene procese testiranja. Covid-19 cepiva so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi. Časovnica je res bila strnjena, ampak preskočil se ni nobeden zahtevan korak in nadzor varnosti cepiv se nadaljuje. Cepivo je varno in učinkovito. In ne samo to, covid-19 nam je s tem odprl čisto novo in nepričakovano ero razvoja cepiv, o katerih se pred enim letom nismo upali niti sanjati in nam bodo nove izkušnje omogočale tudi hitro prilagoditev na nove mikrobe v prihodnje. ZD Celje: skope informacije Medtem ko so v velenjskem zdravstvenem domu pri cepljenju in obveščanju ljudi o tem proaktivno prehiteli marsikateri zdravstveni dom, pa je od celjskega zdravstvenega doma natančne podatke o strukturi do zdaj cepljenih težje dobiti. V Celju je bilo sicer do začetka tega tedna s prvim odmerkom cepljenih 6.744 oseb, z drugim odmerkom pa 3.658 ljudi. Na vprašanje, koliko ljudi je bilo od teh točno cepljenih v starostni skupini nad 80 let, nad 70 let in med 60. in 70. letom in koliko v skupini kroničnih bolnikov oziroma mlajših od navedene starosti, nismo dobili točnega odgovora. »Cepilni seznam smo začeli pripravljati decembra 2020, in sicer v skladu z nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19,« pravijo v vodstvu ZD Celje. Pojavljajo se tudi informacije, da so ambulante družinske medicine dobile določeno število cepiva, nato pa iz ambulant po presoji kličejo bolnike na cepljenje, pri čemer bi lahko prišlo do odstopanj od cepilne strategije, saj so presoje zdravnikov lahko različne. V celjskem zdravstvenem domu to zanikajo: »V ZD Celje imamo enoten sistem - poenoteno vabimo in vodimo enotni seznam.« Kdo je v skupini za cepljenje? Ob tem dodajajo, da v Celju do odstopanj od cepilnega seznama ni prišlo. Nismo pa dobili niti točnega odgovora na vprašanje, ali pri tem vode- nju seznama sodeluje kakšna skupina zaposlenih in iz katerih poklicnih profilov je sestavljena. V zdravstvenem domu pravijo le, da so za to določili »svoje osebje«. Glede na to, da je pri cepljenju ključno obveščanje ljudi - v Velenju so denimo na domove občanov poslali posebno brošuro o cepljenju - v celjskem zdravstvenem domu pravijo, da trenutno o podobnem ne razmišljajo: »Aktivnosti potekajo v skladu z nacionalno strategijo.« So pa tudi v celjskem zdravstvenem domu imeli obiske inšpektorjev. Do zdaj so bili takšni obiski štirje, vendar pa inšpektorji kakšnih nepravilnosti niso ugotovili. V zadnjih tednih so nas občani tudi večkrat obvestili, da je na stacionarni številki celjskega zdravstvenega doma možno dobiti zelo malo informacij o cepljenju, zato smo vodstvo zdravstvenega doma tudi vprašali, ali obstaja kakšna številka, kjer lahko ljudje dobijo splošne informacije, a v ZD Celje odgovarjajo: »Zainteresirani se lahko obrnejo na NIJZ, našo spletno stran ali pa na svojega izbranega osebnega zdravnika.« Šepa organizacija? V uredništvo v zadnjih tednih dobivamo kar nekaj pritožb zaradi dolgega čakanja na testiranje, ki ga v okviru celjskega zdravstvenega doma izvajajo na sejmišču na Golovcu. Dolga vrsta čakajočih v ponedeljek V Zdravstvenem domu Celje so po cepljenju proti covidu-19 do zdaj zabeležili en resni stranski učinek, in sicer po cepivu Moderna. Pri vseh cepivih so bile zaznane pričakovane reakcije: povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, utrujenost ... Vse omenjeno je trajalo dan ali dva. AKTUALNO 3 Katarina Rednak Paradiž, strokovna vodja ZD Velenje: »Razvitje cepiva proti covidu je podvig znanosti, cepljenje samo - da dosežemo ustrezno, vsaj 60-odstotno preceplje-nost proti koronavirusu - pa bo podvig nas vseh, naše družbe. In ko bo cepiva dovolj za vse, ki se bodo želeli cepiti, bosta zajezitev pandemije koronavirusa in posledično naša prihodnost v rokah vsakega posameznika. Takrat se bo pokazalo, ali smo kot družba, kot človeštvo, dovolj zreli, da sprejmemo prave odločitve.« kličejo več. A to ne pomeni, da si ne morejo premisliti. »Že v začetku leta smo oblikovali tudi spletni obrazec za prijavo na cepljenje in sredi marca aktivirali prijavo na cepljenje proti covidu-19 za vso populacijo,« pojasni Katarina Rednak Paradiž. Helena Poličnik, vodja ce-pilnega centra ZD Velenje: »Imeli smo predvsem dva cilja oziroma namena, in sicer, da k cepljenju privabimo čim večje število ljudi, kar smo lahko naredili samo s takšnim proaktiv-nim pristopom in na ta način kar se da razbremenili osebne zdravnike.« Osveščanje in zaupanje Strokovna vodja velenjskega zdravstvenega doma ob tem poudarja: »V našem ce-pilnem centru se zavedamo, da je za odločitev o cepljenju pomembna čim večja in ustrezna informiranost ljudi,« pravi. Da bi povečali vedenje o cepivu proti covidu-19 in zaupanje v cepivo na podlagi znanstvenih dejstev, je ZD Velenje skupaj z vsemi tremi občinami izdal letak o cepljenju proti koronavirusu, ki je vseboval tako strokovne kot organizacijske podatke o cepljenju. Brezplačno so ga na dom prejela vsa gospodinjstva v regiji. »Pacienti so se za dodatne informacije glede cepljenja zanimali po telefonu, s pomočjo spletne aplikacije in neposredno v ambulantah pri osebnih zdravnikih. Na naši spletni strani smo našim pacientom omogočili dostop do pomembnih strokovnih vsebin o cepivu in cepljenju. Prav tako smo sprotno sodelovali z lokalnimi mediji in tudi na ta način osveščali o pomenu cepljenja,« še pove Katarina Rednak Paradiž. Strokovna vodja je prepričana, da ljudje potrebujejo predvsem zaupanje v cepivo, v njegov uspeh in varnost. »Da to v čim večji meri dosežemo, potrebujemo dober zgled, jasno in transparentno komunikacijo. Med ljudmi povečujemo znanje o cepivih iz zaupanja vrednih virov, ki temeljijo na znanosti in raziskavah.« Sogovornica ob tem poudarja, da je cepljenje prostovoljna in individualna odločitev, pri tem pa se ne odločamo za ali proti cepljenju, ampak med cepljenjem in boleznijo. »Če se bomo odločili za cepljenje, bomo lahko prispevali svoj delež pri zaustavitvi nadaljnjih valov epidemije,« pravi. »Prisluhnimo znanstvenim dejstvom in rezultatom, ki jih je v obliki cepiva proti covidu prinesel neverjeten podvig znanosti v letošnjem letu. In se odločimo za cepljenje.« Pogosti inšpekcijski nadzori Direktor ZD Velenje Janko Šteharnik je že priznal, da so v prvih dneh cepljenja morda cepili koga, ki še ni bil na vrsti, a to zgolj zaradi ne povsem jasnih navodil. Tako so v prvih dveh dneh cepljenja s šestim odmerkom iz stekleničke cepiva, za katerega so imeli takrat navodilo, da se ga načeloma ne uporablja, cepili 25 oseb, od tega 22 starejših od 60 let. Kot so pojasnili v ZD Velenje, cepiva niso želeli zavreči. Od tretjega dne cepljenja dalje strogo upoštevajo vsa navodila nacionalne strategije. V Velenju so prepričani, da je nadzor nujen, jih pa jezi in moti dejstvo, da so sami nepravilnosti takoj odpravili, še vedno pa so v vsakem novem inšpekcijskem poročilu navedeni kot kršitelji. Poleg Na vprašanje, koliko zaposlenih v ZD Celje je bilo cepljenih in na katerem delovnem področju je bilo cepljenih zaposlenih največ, v zdravstvenem domu odgovarjajo le, da je bilo cepljenih okvirno 65 odstotkov zaposlenih, ne pa tudi, med katerimi poklicnimi profili je bilo cepljenih največ. Ponedeljkova vrsta na Golovcu naj bi bila posledica naenkrat zmanjšanega števila testirnih mest. Zaposlenih v šolstvu in izobraževanju, ki jih testirajo ob ponedeljkih, pa je bilo ogromno. Ljudje so čakali tudi do dve uri. In takrat je marsikomu prekipelo. Na družbenih omrežjih je celo zaslediti podatke o preskakovanju ča- tega jih inšpektorji pogosteje obiskujejo, čeprav vse podatke dnevno javljajo pristojnim organom. »Zavedamo se, da so inšpekcijski nadzori za zagotavljanje reda in tran-sparentnosti v organizaciji cepljenja velikega pomena. Moramo pa povedati, da to že za tako obremenjene ekipe v cepilnem centru pomeni ogromno dodatnega dela in kljub vsemu tudi negativne občutke glede zaupanja v naše delo,« pravi Rednak Paradiževa. Enakega mnenja je tudi Po-ličnikova, ki ob tem poudarja, da vsi dokumenti kažejo, da brez odstopanj sledijo nacionalni strategiji in da so pri tem tudi zelo uspešni. »Preceplje-nost starejše populacije je daleč nad državnim povprečjem, medtem ko smo pri nas cepili bistveno manj mladih, kot je to v nacionalnem povprečju. Poleg tega do danes nismo zavrgli še niti enega odmerka cepiva,« pove. Cepivo vselej naročajo skladno z naročenimi pacienti, vse cepljene tudi redno vnašajo v sistem. Res pa je, da vselej prejmejo nekaj manj cepiva, kot ga naročijo. Slaba reklama se pozna Helena Poličnik, ki je zadolžena za koordinacijo dela v cepilnem centru, priznava, da se zapleti glede varnosti in učinkovitosti cepiva AstraZeneca poznajo tudi pri njih. V minulem tednu, ko so z omenjenim cepivom cepili osebe med 60. in 64. letom starosti, je bil osip ogromen. Od 1.300 občanov, ki so se predhodno že odločili za cepljenje, se jih kar 700 ni prišlo cepiti. Kot poudarjajo v ZD Velenje, to zelo slabo vpliva na precepljenost te, v tem trenutku najbolj rizične starostne skupine, ki je bila opredeljena kot prednostna. Z nekaj manjšim zanimanjem za cepljenje so se v Velenju srečali tudi po objavi neželenih učinkov pri skupini učiteljev na eni od tamkajšnjih osnovnih šol. So pa konec preteklega tedna tudi v Velenju, kot drugod po državi, s cepivoma Pfizerja in Moderne že začeli cepiti starejše od 65 let. Foto: osebni arhiv kalnih vrst, in to kar pred očmi tistih, ki so na testiranje čakali že več kot eno uro. Po nekaterih podatkih naj bi jih tistega dne testirali celo več kot 900. Glede na število testiranih naj bi Celje vendarle bilo nekoliko nad povprečjem v Sloveniji. Nad delom zdravstvenih delavcev na testir-nih mestih sicer ni pritožb, nad organizacijo testiranj pa je slišati marsikakšno krepko. V ZD Celje sicer ne omenjajo, da bi pri testiranju prišlo do kakšnih sprememb, ampak poudarjajo, da je ob ponedeljkih dopoldne testiranje namenjeno izključno zaposlenim v šolah in vrtcih. Opažajo pa, da so v tem času začeli na testiranje prihajati tudi ostali. »V prihodnje bomo vse, ki niso zaposleni v šolstvu ali vzgoji, v terminu, ki ni določen za njih, žal primorani zavrniti, da ne bo nepotrebne gneče. Nenazadnje ekip zaradi omejenih kadrovskih zmožnosti ne moremo širiti in posledično pride do čakalne vrste.« SŠol, foto: splet Kako pogosto k nam zavijejo medvedi? Na sprehajalni poti opazili medveda Na priljubljeni in množično obiskani sprehajalni poti Celje-viseči most-Žalec je bil prejšnji petek opažen medved. Obiski kosmatinca v naših krajih naj bi bili redki. Med zagotovo najodmevnejše dogodke v zadnjih nekaj letih sodi tragična nesreča na avtocesti pri Vranskem, ko je na njej povozilo celotno medvedjo družino. SPELA OZIR Strokovni tajnik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje Zdravko Mastnak pravi, da je kakršnakoli panika v tem zadnj em primeru odveč, saj se bo medved slej kot prej umaknil. »Najverjetneje je šlo za mladega medveda, ki išče svoje območje in je zašel v naše kraje. Ni nič nenavadnega, da se ob tem občasno približa naseljem, a se potem tudi kmalu umakne.« Lani maja so ga kamere ujele med obiskom na območju Velikega Vrha in Gore Oljke ter v kraju Zavodnje pri Šoštanju. Prebivalci Sedraža so bili zaradi prisotnosti medvedke z mladičem na njihovem območju vznemirjeni maja 2018. Poleg tega, da jo je opazilo več ljudi, naj bi o njenem gibanju na tem območju pričale tudi druge sledi. Glasove medvedke naj bi bilo mogoče slišati čisto blizu hiš. Avtocesta prekrižala njihovo pot Med bolj odmevne medvedje obiske zagotovo sodi tragičen dogodek leta 2017, ko je na avtocesto med predorom Ločica in cestninsko postajo Vransko zašla medvedja družina. Najprej je nekdo povozil tri medvedje mladiče, stare približno pet mesecev. Še ne dan kasneje je na avtocesti za izvozom Vransko proti Ljubljani, kjer je najverjetneje iskala svoje mladičke, poginila še medvedka. Na območju občine Vransko je stara stoletna pot medvedov, po kateri se medvedi s kočevsko-notranjskega območja selijo čez Zgornjo Savinjsko dolino proti severu do Avstrije in naprej. Prometnice so tovrstne koridorje, ki so »začrtani« v genih divjadi, presekale in s tem medvedom prekrižale pot. Pred leti so celo sredi belega dne opazili medveda, ki je šel ob cesti od Izlak proti Trojanam. Najpogostejši mladi samci Dekan velenjske visoke šole za varstvo okolja izr. prof. dr. Boštjan Pokorny je ob lanskem obisku medveda v Šaleški dolini pojasnil, da v naše kraje pogosto zaidejo mlajši medvedi, predvsem samci, ki se podajo na pot izven svojega območja poleganja. Nenavadno je, če na savinjskem območju, ki je sicer značilno kot prehodno, opazimo medvedko z mladiči, ki se praviloma ne preseljuje, temveč se zadržuje v osami predvsem v ko-čevsko-notranjskih gozdovih. Večina medvedov, ki zaide v naše kraje, najverjetneje izvira z južnega dela naše države, torej iz kočevske ali notranjske regije, kjer je ta živalska vrsta bolj razširjena. Lahko gre tudi za medveda, ki je bil pred časom poležen v bolj severnem delu Slovenije, torej onkraj Save. Klopi bistveno nevarnejši V primerjavi z medvedom ljudem bistveno več težav povzročajo klopi. A previdnost po Mastnakovih besedah kljub temu ni nikoli odveč. »Najbolj pomembno je, da imajo sprehajalci pse na vrvici. Največkrat se namreč zgodi, da je ob srečanju z medvedom pes tisti, ki spodbudi spor. Medved se postavi na zadnje noge, pes zbeži k gospodarju in medved za njim.« Na mestu je tudi razmislek, kdaj naj se odpravimo v gozd. Pokorny opozarja, da se je med ljudmi v zadnjem času razvila neprimerna navada, da v gozdni prostor zahajajo ob mraku in ponoči ter da si pot osvetljujejo z baterijskimi svetilkami. Po njegovih besedah lahko takšno vedenje privede do večjih možnosti srečanja z živalmi, ki so ponoči dejavne in podnevi spijo. Vrnitev v šolo in nove skrbi V ponedeljek so se lahko vsi otroci vrnili v vrtce, učenci v osnovne šole, medtem ko za dijake še naprej velja, da se v razredih tedensko izmenjujejo. Le dijaki zaključnih letnikov so v šoli stalno prisotni, enako velja za dijake nižjega poklicnega izobraževanja. Starejši učenci in dijaki naj bi kot dodaten ukrep v boju proti virusu v prihodnje izvajali samotestiranje s hitrimi antigenskimi testi. Po torkovi napovedi državnega sekretarja z ministrstva za zdravje Franca Vidišarja naj bi se samotestiraje začelo že jutri, v petek, in sicer na srednjih šolah, v zadnjih treh razredih osnovnih šol pa po prvomajskih počitnicah. To bo mogoče le za otroke, za katere bodo starši dali soglasje. Nekateri temu nasprotujejo, v Zvezi srednjih šol in dijaških domov Slovenije pa so ravnatelji pred dnevi ta ukrep podprli, a so domnevali, da bodo otroci to testiranje izvajali doma. Zdaj kaže, da ne bo tako, pač pa naj bi samotestiranje opravili pred začetkom pouka v šolskih prostorih. Če bo test pozitiven, bo moral dijak v izolacijo v vnaprej predviden prostor. Vsi ostali bodo lahko nadaljevali šolanje. Dijaki medtem še nimajo vseh odgovorov glede letošnje mature, ki se bo predvidoma začela že po prvomajskih praznikih. Predvsem jih skrbi, kaj se bo zgodilo, če bodo morali v karanteno ravno v času pisanja preizkusov. Maja čakajo preizkusi znanja tudi osnovnošolce, a Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) v šestih in devetih ter poskusno v ne- katerih tretjih razredih nima takšne teže kot matura. Namenjeno je predvsem samooceni dela posamezne šole in se ocene otrok ne upoštevajo pri vpisu v srednjo šolo. Ponekod preveč prijav Te dni so znani podatki o stanju prijav za vpis v srednje šole v prihodnjem šolskem letu. Najkasneje do 22. aprila lahko učenci svojo prijavnico za vpis prenesejo iz srednje šole, kjer jo imajo sedaj, na drugo šolo ali v drug program, če menijo, da je to za njih ustreznejše in si bodo tako bolj zanesljivo zagotovili vpis na srednjo šolo. Prenesene prijavnice bodo šole sprejemale do navedenega datuma ne glede na število prijav, ki jih že imajo. Tudi letos je za nekatere programe več zanimanja, kot je prostih mest. Po podatkih izpred nekaj dni je letos precej več, kot je mest, prijavljenih za vse tri programe Gimnazije Celje - Center. Preveč prijav je tudi na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje, in sicer za programa Zdravstvena nega in Kozmetični tehnik. Na Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC izstopa število prijavljenih za program Tehnik računalništva, medtem ko je na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC precej več zanimanja, kot je prostih mest, za program Medijski tehnik, a tudi za meha-tronika operaterja. Več zanimanja kot mest je letos tudi na Ekonomski šoli Celje v programih Ekonomska gimnazija in Ekonomski tehnik. TC 4 GOSPODARSTVO ät. Bo stečajni upraviteljici CM Celje končno uspelo prodati kamnolom? Ovir za razpis dražbe ni več Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo pritožbo Voc Ekologije na sklep celjskega okrožnega sodišča o prodaji kamnoloma v Veliki Pirešici, ki je zadnje večje premoženje propadlega podjetja CM Celje. Ker pritožba na sklep višjega sodišča ni možna, je stečajna upraviteljica Milena Sisinger zdaj lahko razpisala dražbo in bo morda končno našla novega lastnika za kamnolom, ki ga poskuša prodati že od leta 2013. Dražba bo 22. junija, zanimanje za nakup pa naj bi bilo precejšnje. JANJA INTIHAR Voc Ekologija, ki je v lasti družin Romana Moškotevca in Janeza Škoberneta, je v kamnolomu največja ločitvena upnica. V njem ima za približno 8 milijonov evrov terjatev, ki jih je v stečajnem postopku odkupovala od drugih upnikov. Na sklepe o prodaji se je že do zdaj pritoževala, ob tem pa ni skrivala želje, da bi rada imela kamnolom v svoji lasti oziroma, da bi ga rada kupila čim ceneje. Kamnolom je privlačen predvsem zaradi dejstva, da se bo kmalu začela gradnja tretje razvojne osi, surovine, ki jih izkopavajo v njem, pa bodo primerne tudi pri gradnji drugega tira. Različna vrednost parcel Milena Sisinger je kamnolom prodajala že trikrat - dvakrat na dražbi in enkrat z neza-vezujočim zbiranjem ponudb. Predlogov in sklepov o prodaji je sicer bilo še več, a se je nanje pritožila Voc Ekologija, leta 2017 pa je prodaja zastala zaradi zapletov, povezanih s tožbo države, ki uveljavlja lastninsko pravico na dobri polovici kamnoloma. In to prav na tistih parcelah, na katerih ima terjatve vpisane Voc Ekologija. Konec lanskega leta je Sisin-gerjeva kljub nedokončani lastninski pravdi z državo pripravila nov predlog prodaje. Med drugim tudi zato, ker bo kmalu potekla ena od dveh rudarskih pravic za izkoriščanje kamnoloma. Predlog prodaje nepremičnin in premičnin, ki sestavljajo poslovni kompleks v Veliki Pirešici, je pripravila na podlagi dodatnih cenitev ter se odločila, da bo premoženje prodajala kot celoto. Izklicna cena bo nekaj več kot 13,7 milijona evrov, kolikor znaša tudi ocenjena tržna vrednost. Zaradi preglednosti prodaje in da ne bi bilo nepotrebnih nesporazumov, je predlog prodaje razdelila v dva dela. V prvem so nepremičnine, za katere lastninsko pravico uveljavlja sklad kmetijskih zemljišč, v drugem so parcele in premičnine, ki niso vključene v lastninsko pravdo. Vrednost prvega dela je ocenjena na nekaj manj kot 9,8 milijona evrov, vrednost drugega je nekaj manj kot 4 milijone evrov. Razlika v ceni je zaradi tega, ker so zaloge kamnin na parcelah, za katere lastninsko pravico uveljavlja sklad, bolj bogate. Sodišče zavrnilo očitke Voc Ekologije Ker sta se s takšnim predlogom strinjala tako upniški odbor kot sklad kmetijskih zemljišč, je celjsko okrožno sodišče januarja letos sprejelo sklep o prodaji, na katerega se je, po pričakovanju, Voc Ekologija pritožila. Tokrat je izpodbijala ustreznost nove cenitve. Meni namreč, da bi morale biti vse parcele v kamnolomu ocenjene po enaki metodi, ne pa, da so tiste, ki so na območju pridobivanja kamnin in bodo v prihodnje imele višje donose, ocenjene višje kot one, ki so zunaj tega območja. Zanimivo je, da je prav Voc Ekologija pred štirimi leti s pritožbo na takratni sklep o prodaji dosegla, da je stečajna upraviteljica morala naročiti novo cenitev Zanimanje za nakup kamnoloma v Veliki Pirešici je veliko. Dražba bo 22. junija. kompleksa, z dopolnjeno cenitvijo posameznih parcel. V svoji pritožbi na januarski sklep o prodaji pa je dopolnjeno cenitev izpodbijala. Med drugim je očitala, da so podatki o prihodkih in stroških, povezanih z izkoriščanjem kamnoloma, stari, da izkoriščanje kamnoloma ne bo trajalo v nedogled, da pri novi oceni niso upoštevani stroški davkov ... Višje sodišče je vse te očitke zavrnilo kot neutemeljene ter poudarilo, da so razlogi za uporabljeno metodo ocenjevanja vrednosti posameznih parcel jasni in logični ter strokovno podprti. Pričakovani domači in tuji dražitelji Dražba, na kateri bo stečajna upraviteljica Milena Sisinger prodajala kamnolom, bo 22. junija v Mariboru. Izklicna cena za približno 50 hektarjev velik kompleks bo skupaj s premičnim premoženjem znašala 13,7 milijona evrov. Sisingerjeva je prepričana, da ji bo kamnolom tokrat uspelo prodati, saj je zanimanje zanj veliko. Po njenih predvidevanjih naj bi se dražbe udeležila podjetja Voc Ekologija, Eco-beton in Pomgrad - gradbeni materiali, ki s skupno družbo Kamnolom Pirešica, ustanovljeno prav za ta namen, od septembra 2019 v kamnolomu izvajajo rudarska dela. Poleg njih se za nakup zanima tudi nekaj tujih podjetij. »Gradnja tretje razvojne osi je pred vrati, kamen iz Velike Pirešice je med najbolj primernimi tudi za gradnjo železniške infrastrukture pri drugem tiru, zato pričakujem, da bo dražba tokrat uspešna. Edino, kar lahko prepreči njeno izvedbo, je kakšna ustavna pritožba,« pravi Milena Sisinger. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Povezovanja Gic Gradenj in CP Ptuj očitno ne bo Je Gic Gradnjam iz Rogaške Slatine spodletel tudi drugi poskus nakupa Cestnega podjetja Ptuj? Družba Mineral v lasti nemško-bo-sanskega poslovneža Fehima Seleka je namreč agenciji za varstvo konkurence priglasila prevzem tega ptujskega gradbinca ter z njim povezanih podjetij CPIN in Tovarna asfalta Kidričevo. Ivan Cajzek, lastnik in direktor Gic Gradenj, Mineralove priglasitve koncentracije ni želel komentirati. Podjetje Mineral, ki upravlja več kamnolomov po državi, je bilo sedem let v lasti Šentjurčana Marjana Urleba oziroma njegovega podjetja Stonex. Kupil ga je leta 2012 iz stečajne mase finančne družbe Poteza ter ga do leta 2019 v dveh delih prodal nemško-bosanski skupini Ukras v lasti Fehima Seleka. Posel naj bi bil vreden nekaj več kot tri milijone evrov. Mineral je celjski javnosti znan predvsem po tem, da ga je celjska občina izbrala za izvajalca prenove mestnega središča, Stonex pa je bil izbran za sanacijo območja Stare cinkarne. Gic Gradnje so marca od šestih družbenikov Cestnega podjetja Ptuj odkupile njihove deleže ter postale nekaj več kot 25-odstotni lastnik te družbe. Ponudbo za odkup delnic so poslale tudi večinskemu lastniku in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Ferdu Veingerlu, ki s svojo družbo CPIN obvladuje nekaj manj kot 60 odstotkov cestnega podjetja. Vendar slatinsko podjetje ni bilo edino, ki je poslalo ponudbo za odkup večinskega deleža v Cestnem podjetju Ptuj. Poslal jo je tudi Fehim Selek in Veingerl se je očitno odločil za njegovo ponudbo oziroma za ponudbo podjetja Mineral. Cajzek brez komentarja Kot smo pred kratkim že pisali, se je Ivan Cajzek z lastniki ptujskega podjetja o nakupu delnic začel pogovarjati že leta 2017. Z dogovorom takrat ni bilo nič, a Cajzek kljub temu od svojih namer ni odstopil. V času, ko je čakal na odgovor Ferda Veingerla na svojo novo ponudbo za odkup delnic, je za naš časopis dejal, da bo kapitalska povezava Gic Gradenj in Cestnega podjetja Ptuj »prispevala k hitrejšemu razvoju, boljši konkurenčnosti, večji prepoznavnosti in boljšim rezultatom poslovanja obeh družb«. Zdaj preobrata pri prevzemu ptujskega podjetja ne želi komentirati, češ da je za kaj takšnega še prezgodaj. JI Za lastnike cinkarne Uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje lastnikom družbe predlagata, naj se letos odločijo za izplačilo nižje dividende, kot je bila izplačana lani in še nekaj let prej. Znaša naj 11 evrov na delnico. Če bo na seji skupščine, ki bo sredi junija, takšen predlog sprejet, bo cinkarna med svoje delničarje letos razdelila 8,6 milijona evrov ali 45 odstotkov lanskega čistega dobička. Vodstvo družbe pojasnjuje, da je nižje dividende predlagalo zaradi negotovih razmer na trgu, kjer pričakuje znatna nihanja pri povpraševanju po izdelkih cinkarne in tudi pri nabavi surovin. Približno tolikšne dividende, kot so predlagane za letos, so delničarji cinkarne dobili tudi leta 2014. Zanje je podjetje na zahtevo državnih lastnikov namenilo skoraj ves svoj bilančni dobiček. Naslednja leta so bile dividende nižje, saj je tudi cinkarna imela manj dobička, v letih 2018 in 2019 so bile rekordne. Leta 2018 so znašale 26,52 evra na delnico, predlani pa 28,27 evra. Lani je uprava zaradi slabšanja razmer v gospodarstvu in v industriji pigmen- Po treh letih končan Celjsko okrožno sodišče je konec prejšnjega tedna zaključilo stečaj podjetja Leonardo, ki je bil včasih eden najbolj uspešnih trgovcev v Sloveniji s potrebščinami za šolo in pisarne ter z darili višjega cenovnega razreda. Stečaj, ki ga je predlagal celjski urad Fursa, se je začel januarja 2018. Upniki Leonarda so v stečaju prijavili za nekaj manj kot 2,2 milijona evrov terjatev, od tega jih je bilo za 1,8 milijona evrov zavarovanih. Največ, 1,5 milijona evrov terjatev je prijavila Abanka, ki je potem te terjatve skupaj s terjatvami še do nekaterih drugih svojih dolžnikov prodala. Zadnji »lastnik« terjatev in torej največji ločitveni upnik je bil Jože Šircelj iz Grosupljega. S prodajo nepremičnega letos manj dobička ta titanovega dioksida delničarjem predlagala, naj bruto dividenda na delnico znaša 13,20 evra, a so potem na seji skupščine podprli nasprotni predlog državne Modre zavarovalnice in sprejeli sklep, da bo bruto dividenda na delnico znašala 17 evrov. Cinkarna je zato namesto predlaganih 10,5 milijona evrov svojim delničarjem morala izplačati 13,5 milijona evrov bilančnega dobička. Glede na to, da je država, ki je s svojimi družbami največja lastnica Cinkarne Celje, na dosedanjih letnih srečanjih delničarjev običajno zahtevala izplačilo višjih dividend, kot jih je predlagalo vodstvo družbe, in pri tem tudi uspela, je kaj podobnega mogoče pričakovati tudi letos. Čeprav imajo v cinkarni vse argumente za skromnejšo letošnjo dividendo na svoji strani. Kot pravijo, so zaradi pandemije razmere na svetovnem trgu negotove in nepredvidljive, poleg tega se v podjetju pripravljajo na nov naložbeni cikel, v okviru katerega bodo samo letos v posodobitev in širitev proizvodnje ter v nove ukrepe za boljše varovanje okolja vložili nekaj več kot 14 milijonov evrov. JI stečaj Leonarda premoženja in zalog se je v stečajno maso nateklo blizu enega milijona evrov. Kot je v svojem zadnjem poročilu zapisala stečajna upraviteljica Anita Kodba, so bile terjatve ločitvenih upnikov v povprečju plačane v 79-odstotnem deležu, navadni upniki niso dobili ničesar. Največje premoženje v stečaju Leonarda je bila poslov-no-trgovska stavba v središču Celja, ki jo je upraviteljica na dražbi prodala grosupeljskemu podjetju Adles Nep. Izklicna cena za stavbo je znašala 1,9 milijona evrov, ker je šlo za dražbo z zniževanjem in ne z zviševanjem cene, je na koncu cena strmoglavila na samo 550 tisoč evrov. Podjetje Adles Nep od lani za Leonardovo stavbo išče novega lastnika ali vsaj najemnika. JI GOSPODARSTVO 5 Država objavila prevzemno ponudbo za Terme Olimia Menedžerjem term dober milijon evrov Slovenski državni holding (SDH) je objavil prevzemno ponudbo za preostale delnice Term Olimia, ki še niso v lasti državnih podjetij. Zdaj je končno znano, koliko denarja je država plačala za nekaj manj kot 21-odstotni delež term, ki jih je holding v njenem imenu oziroma imenu državnih podjetij, ki so že lastniki Term Olimia, odkupil od Nove KBM. Država je morala namreč ostalim delničarjem ponuditi enako odkupno ceno, kot jo je za delnice term plačala banki. Izračuni kažejo, da bo državo podržavljenje Term Olimia stalo 8,4 milijona evrov. JANJA INTIHAR SDH je pogodbo z NKBM o nakupu delnic Term Olimia sklenil že julija leta 2019, a je potem moral skoraj eno leto in pol čakati na odločitev agencije za varstvo konkurence, ali je državna koncentracija lastništva v tej družbi skladna s pravili konkurence. Agencija je odločbo izdala januarja letos in SDH je lahko končal nakup 20,9-odstotnega deleža term. Posel je bil vreden nekaj več kot 4 milijone evrov. Ker je z nakupom delnic od Nove KBM država presegla prevzemni prag 75-odstotnega lastništva v Termah Olimia, je morala v skladu z zakonodajo objaviti prevzemno ponudbo za preostale delnice. Ponudba do 10. maja Poleg Republike Slovenije, ki je s poslom z novo KBM postala lastnica petine Term Olimia, so državni lastniki še SDH s 4-odstotnim deležem, kapitalska družba, ki ima nekaj manj kot 25-odstotni delež, Slovenske železnice s 24-odstotnim deležem in Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima v lasti 4 odstotke delnic. Od ostalih manjših lastnikov, ki se morajo do 10. maja odločiti, ali bodo sprejeli prevzemno ponudbo, ima največji delež družba Bioto, ki so jo leta 2006 ustanovili vo- dilni menedžerji Term Olimia. Med njimi je bil tudi takratni direktor Zdravko Počivalšek, ki je konec leta 2014, ko je postal minister za gospodarstvo, svoj 34-odstotni delež prodal. Šest odstotkov je kupil njegov naslednik Florjan Vasle, preostalih 28 odstotkov pa družba sama. Od leta 2015 naprej ima Bioto v svojih poslovnih izkazih zapisano, da znaša nominalna vrednost lastnega deleža družbe 2.454 evrov. V času, ko je Počivalšek prodal svoj delež, so zaokrožile informacije, da naj bi ga prodal za samo tri tisočake in da je pravzaprav šlo samo za navidezni posel. Če bi bil še vedno solastnik Biota in bi svoj delež Dokončno podržavljenje Term Olimia bo državo stalo 8,4 milijona evrov. državi prodal danes, bi zanj iztržil blizu 400 tisoč evrov. Bioto in njegovi lastniki bodo za svoj delež v Termah Olimia (imajo 41.932 delnic družbe) iztržili nekaj več kot 1,1 milijona evrov. Direktor term Florjan Vasle je lastnik 14 odstotkov Biota, tolikšen delež ima tudi direktor prodaje in marketinga Vasja Čre-tnik, deleži ostalih družbenikov, med katere se je letos vpisalo tudi podjetje Poslovni servis iz Velenja, so manjši. Več kot odstotek delnic imata v lasti še ena od družb v posredni lasti Marjana Bata-gelja in Janez Gobec, lastnik slatinskega podjetja Gobec, ki se poleg optične dejavnosti ukvarja tudi s turizmom. Iz odvečne v strateško naložbo Terme Olimia so bile pred časom na vladnem seznamu podjetij za prodajo, ko je Počivalšek postal minister, so jih umaknili s tega seznama in jih opredelili kot strateško naložbo države. Z dokončnim podr-žavljenjem term bo država še en korak bliže k svoji nameri, da pod eno streho združi več turističnih podjetij, ki so v njeni 100-odstotni ali večinski lasti. Poleg Term Olimia bi v turističnem holdingu bili še Istrabenz turizem, Sava turizem, Hoteli Bernardin, Thermana Laško, zreški Unitur, Adria Ankaran in Hit. Foto: arhiv NT (SHERPA) Mumovit Mumovit zelenih< oaz v mestu. Iz teh razlogov smo se tudi odločili za gradnjo v leseni masivni konstrukciji iz križno lepljenih (X-Lam) ploskovnih elementov, kar je trenutno najsodobnejša tehnologija gradnje v trajnostnem gradbeništvu. Gre za gradbeno tehnologijo prihodnosti, ki je že nekaj let celo v velikem porastu v vseh razvitih deželah sveta,« je povedal Aleš Zupanc, direktor podjetja Klima Celje. Dodal je še, da lesena masivna gradnja v X-Lam tehnologiji omogoča izjemno potresno odpornost in požarno varnost, veliko hitrost in natančnost gradnje, je naravna in ekološka, kar daje uporabniku najvišje bivalno ugodje. »Naš projekt je trenutno največja trajnostna sodobna gradnja v Sloveniji.« Izvajalec gradbenih del je podjetje Remont, ki trenutno komunalno ureja celotno območje, temu bo sledila gradnja prvih dveh vila blokov. »Predvidena vselitev vanju je 31. decembra letos, nadaljnji potek gradnje pa je zaradi trenutnih razmer v zvezi z epidemijo zelo težko napovedati,« je še pojasnil Aleš Zupanc. Vila bloke je projektirala Aleksandra Dobrotinšek Tra-teški, stanovanja v njih pa bodo v treh različnih velikostih, od 85 do 135 kvadratnih metrov. Vsako stanovanje bo imelo ložo na zahodni strani stavbe in ločeno shrambo. V pritličju vila bloka bo garaža s 17 parkirnimi mesti, vsakemu stanovanju bo v njej pripadlo vsaj eno parkirno mesto, na voljo bo tudi sedem zunanjih parkirnih mest, namenjenih stanovalcem in obiskovalcem. Vila bloki bodo umeščeni v zeleni pas, s travniki, z grmov-nicami in drevesi, v bližini območja nekdanjega Vrtnarstva Celje, kjer ima celjska občina ambiciozne načrte za ureditev zelenih parkovnih površin. Sicer se v neposredni bližini nahaja čudovit park Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, nedaleč so tudi sprehajalne poti ob reki Savinji. Kot je še povedal sogovornik, so stanovanja namenjena izključno prodaji in nekaj jih je tudi že našlo kupce. Okvirna cena znaša 2.100 evrov za kvadratni meter z vključenim DDV. Vila bloki, ki bodo nudili tudi lep razgled na okoliške hribe, so zasnovani tako, da omogočajo ureditev stanovanja tudi za gibalno ovirane osebe, v vsakem bloku bo namreč na voljo tudi dvigalo in parkirišče za invalide. V družbi investitorici menijo, da so stanovanja v vila blokih zaradi svoje lege primerna za družine, tudi zato, ker se v bližini nahaja osnovna šola. Nove prostorske rešitve ob gradnji protipoplavnega nasipa CELJE - V Medlogu podobo območja ne spreminja samo gradnja novih vila blokov, marveč tudi projekt protipoplavnega nasipa, ki ga nekaj časa izvaja Direkcija RS za vode (o tem projektu smo sicer podrobneje pisali v začetku leta). Celjski župan Bojan Šrot je v nedavnem prazničnem pogovoru ocenil, da DRSV projekt izvaja nemoteno in dejal, da bo ob zagotavljanju večje poplavne varnosti Špice in dela Medloga omogočil tudi nove prostorske rešitve. Ena od ključnih bo ureditev večje zelene parkovno-rekreativne površine. Na širšem območju nekdanjih rastlinjakov v Medlogu naj bi po načrtih celjske občine uredili rekreativne parkovne površine. Kot je dejal župan, bo treba z območja del odpeljati 90 tisoč kubičnih metrov zemljine. Glede na to da gre za kakovostno zemljino, so v MOC določili točke v mestu, kjer bodo zemljino začasno deponirali, potem jo bodo uporabili za kakšne nove ureditve. »Po končani izgradnji imamo na tem območju namen urediti zelene površine in naročiti krajinski ureditveni načrt. Gre za več kot 15 hektarjev zemljišč, ki so večinoma v lasti občine, nekaj tudi v lasti države in menimo, da bi mesto lahko tukaj dobilo čudovit zeleni predel, namenjen rekreacijskim površinam, tako smo jih opredelili tudi v občinskem prostorskem načrtu. V severnem delu, kjer so zdaj stari rastlinjaki, nameravamo postaviti nov rastlinjak za potrebe občinskega zelenja, predvsem cvetličenja. Načrtujemo tudi, da bi se dogovorili s Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, da bi naše javno podjetje Zelenice na tem območju našlo kakšen svoj dodatni prostor za svojo dejavnost,« je povedal Bojan Šrot, ki verjame, da bodo ljudje, ki se sprehajajo po Savinjskem nabrežju, radi zahajali tudi v ta predel. Kaj pa Sončni park, bo tudi kdaj res park? »Ta del mesta ostaja v dolgoročnih načrtih občine kot zeleno območje, kjer pa so trenutno kmetijske površine na pretežnem delu tega območja, še vedno je v teku tudi denacionaliza-cijski postopek. Zamišljamo si parkovno površino, ampak spet ne v tako strogem smislu. Mogoče bi našli prostor, kjer bi ljudje lahko posadili kako drevo v spomin na kak dogodek, hkrati tudi uredili rekreativne površine za tek, igre z žogo, tenis ipd.« Novogradnje, nove parkovne površine? Zanimalo nas je, ali je ob številnih novogradnjah večstanovanjskih stavb v Celju in predvidenem povečanju števila prebivalcev del strateške usmeritve tudi ustvarjanje novih zelenih površin. Mestni park najbrž ne more dolgoročno zdržati večjega števila ljudi, ki bodo prišli iskat sprostitev v zeleno okolje. »V takšnem mestu, kot je Celje, niso parki tisti, ki bi najbolj vabili ljudi. Bolj vabijo Savinjsko nabrežje, ki je prijetno za sprehod, ali pa gozdne poti nad parkom, v mestnem gozdu, v okolici Šmartinskega jezera, Celjske koče in še kje,« je prepričan župan. Ob tem je poudaril, da urejanje parka tudi veliko stane. »Na območju vrtnarije v Medlogu si ne zamišljamo parkovnih površin v smislu habsburškega sloga, če sem slikovit, ampak bo šlo za špor-tno-rekreativne zelene površine, kamor se bodo ljudje lahko prišli žogat, igrat badminton, otroci se podit v naravi. Gre za to, da bi območje bilo čim manj >uniformno<.« RG IZ NAŠIH KRAJEV 7 Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sta, kot je bilo slišati na tokratni izredni seji, kot siamska dvojčka, eden brez drugega ne moreta in v tem trenutku še vedno zagotavljata tretjino slovenske električen energije. VELENJE - O nacionalni strategiji prestrukturiranja na izredni seji Kritično in čustveno o zaprtju premogovnika Svetniki Mestne občine Velenje so bili na torkovi izredni seji večinoma zelo kritični do osnutka nacionalne strategije za izstop iz premoga in predvidene letnice izstopa 2033. Med drugim od vlade zahtevajo, da sta pred določitvijo letnice prenehanja izkopavanja premoga v Šaleški dolini sprejeta zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju doline. Poleg tega od države pričakujejo še pomoč pri zagotavljanju najmanj pet tisoč primerljivih delovnih mest, zanesljiv nadomestni toplotni vir in podporo projektom v vrednosti 1,1 milijarde evrov. LEA KOMERICKI KOTNIK V dvorani Doma kulture v Velenju so v torek popoldan sedeli vsi najpomembnejši predstavniki slovenske energetike. Več kot tri ure so velenjski mestni svetniki poslušali predstavitve posameznih predstavnikov, zakaj je treba premogovnik zapreti že leta 2033 in zakaj bi bilo to hitenje lahko nevarno. Na trenutke precej čustveno in tudi ostro razpravo je odprl državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, ki je dejal: »Neizogibno je, da je era premogovništva končana in da se moremo tega prej ali slej zavedati.« Ob tem je pojasnil, zakaj je letnico za opustitev premoga treba določiti do konca leta. »V skladu za pravičen prehod je 235 milijonov evrov. Gre le za prvo obdobje 2021-2026. Bolj ko bomo odločitev odlagali v neko nedoločljivo prihodnost, manj bo denarja.« 235 milijonov evrov, kolikor naj bi Slovenija ob izpolnjenih pogojih imela na voljo za pravičen prehod savinjsko-ša-leške in zasavske regije, je po mnenju velenjske občine in še nekaterih drugih govornikov premalo. Občina, kjer pravijo, da ne čakajo samo na državo, ampak se tudi sami pripravlja- jo na prestrukturiranje, je namreč že zdaj prepoznala za 1,1 milijarde evrov projektov. »235 milijonov evrov je več denarja, kot je bilo namenjenega celotni energetiki za vso državo v prejšnji finančni perspektivi,« je odgovorila vodja sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen, ki je tudi predstavila osnutek strategije. Pojasnila je še, da je skoraj gotovo cilj EU popolno razogljičenje do leta 2040 in poudarila, da le še pet držav članic ni določilo letnice izstopa in na ministrstvu si želijo, da bi Slovenija to storila še pred predsedovanjem EU. Je rudar še poklic prihodnosti? Seršenova je svoj nastop zaključila z besedami: »Rudar ni poklic prihodnosti. Potrebujemo novo vizijo te regije,« in s tem precej razjezila številne v dvorani. V nadaljevanju je bilo tako slišati kar nekaj odgovorov na to trditev. Najbolj neposreden je bil generalni direktor Premogovnika Velenje (PV) dr. Janez Rošer, ki je dejal, da se s takšno dikcijo ne more strinjati. »Hudič je v podrobnostih. Premogovništvo in rudarji, ki delujejo na tem področju, niso več poklic prihodnosti. Moramo pa se zavedati, da je premog energetska surovina, ki sodi pod okrilje mineralnih su- rovin. Nekovinske mineralne surovine so v Sloveniji še kako pomembne. Sploh pri vseh in-frastrukturnih projektih, kdor ne ve, gradnje predorov sodijo tudi pod to okrilje.« Seršenova je hote ali ne hote razburkala čustva Velenjča-nov in tako je bila razprava v nadaljevanju podkrepljena s precej čustvenim nabojem. Večkrat je bilo slišati, tako iz vrst predstavnikov občine in lokalnega gospodarstva, pa tudi sindikatov, da se v Velenju zavedajo, da bodo morali enkrat izkopavanje končati in da regija, ki je zrasla na žuljih rudarjev in se zaradi premogovništva tudi razvila, potrebuje novo vizijo. A prav to so pogrešali v pripravljenem državnem dokumentu. »Mene niste prepričali. Ste samo pokazali in dokazali, da pravičen prehod ni vaša prioriteta,« je dejal velenjski župan Peter Dermol in dodal, da se v strategiji sklicujejo predvsem na poslovni položaj Teša in na okoljsko poročilo ter da je okoljski kriterij tisti, ki so ga uporabili pri določitvi letnice 2033, drugih vidikov, socialnega in gospodarskega, pa da niso upoštevali. Enakovredna delovna mesta Če želimo res zagotoviti pravičen prehod, je treba predhodno zagotoviti tudi približno pet tisoč primerljivih delovnih mest, še opozarjajo v Velenju. To, da nihče ne bo pozabljen in da nihče ne bo ostal brez dela, je sicer že v uvodu zatr- dil državni sekretar Košorok, ni pa navedel, kako bodo to zagotovili. O enakovrednih in enako dobro plačanih delovnih mestih je govoril tudi predsednik sindikata delavcev rudarstva in energetike Asmir Bečarević: »Rudarji smo ogromno prispevali ne le Šaleški dolini, ampak celotni Sloveniji, ker smo ves čas zagotavljali zadostno količino električne energije! Bili smo temelj blaginje, zato pričakujemo, da bomo tudi v prihodnje rudarji zaposleni v energetiki, razen če se dogovorimo drugače, in da bomo ustrezno plačani, da se naš standard ne bo spremenil.« Medtem je predsednik sindikata delavcev energetike Branko Sevčnikar opozoril, da so se pripravljavci pisanja strategije lotili na napačnem koncu: »Pred določitvijo letnice bi morali odgovoriti na vprašanja, kako bomo nadomestili energijo, ki jo proizvedemo na tej energetski lokaciji.« Sevčnikar je prepričan, da bi bila prava in pravična letnica za opustitev premoga in zaprtje velenjskega premogovnika leto 2042. Predsednik sindikata PV Simon Lamot pa je ob tem dodal, da je ogljik globalni problem: »Teš v tej zgodbi predstavlja 0,1 promila. Treba je vedeti, preden zapremo enega najmodernejših sistemov v Evropi, da v globalnem vidiku ne bomo naredili popolnoma ničesar.« Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) V znamenju poročil javnih zavodov LAŠKO - Na zadnji seja občinskega sveta, ki je bila še pred zaprtjem države, tokrat v Rimskih Toplicah, so svetniki precejšen del časa namenili obravnavi poročil javnih zavodov. Svetniki so tudi potrdili dvig cen vrtcev in grobnin. Epidemija koronavirusa, kot je bilo mogoče slišati iz poročil, je močno vplivala na delovanje nekaterih javnih zavodov. Osnovni šoli v Laškem in v Rimskih Toplicah sta morali velik del šolskega leta izvajati pouk na daljavo, kar je zahtevalo drugačno organizacijo dela. To je bilo še bolj izrazito v Zdravstvenem domu Laško, kjer so morali opraviti tudi kadrovske in vsebinske prilagoditve dejavnostim, da so se lahko učinkovito spopadli z obvladovanjem epidemije koronavirusa. ZD Laško je postal tudi samostojna covid točka za testiranje. Epidemija je posegla tudi v delovanje laške enote Centra za socialno delo Celje, saj so se med epidemijo stiske ljudi povečale. Izrazito pa je vplivala tudi na delovanje ustanov, ki skrbijo za kulturno ponudbo. V Stiku Laško so zaradi spoštovanja ukrepov morali odpovedati večino načrtovanega programa kulturnih dogodkov. Brez večine spremljajočih dogodkov so ostali tudi v Knjižnici Laško, kjer so sicer prilagojeno ukrepom lahko izvajali osnovno knjižnično dejavnost, kot je izposoja knjig, so pa lani epidemiji navkljub začeli projekt potujoče knjižnice za svojo enoto v Radečah. Na podlagi poročil so svetniki potrdili predlog o izplačilu redne delovne uspešnosti direktorjev javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina, v višini 5 odstotkov letnih sredstev za šest mesecev njihovih osnovnih plač. Zaradi lanskega dviga plač v javnem sektorju je laški občinski svet sprejel dvig cen vrtcev za osem odstotkov. Za letos pa so svetniki potrdili tudi povišanje cene grobnin, ki se niso spremenile že enajst let. RG 8 IZ NAŠIH KRAJEV ROGAŠKA SLATINA - 15 let Pegazovega doma »Uspeh se meri z zadovoljstvom stanovalcev« TINA STRMČNIK Direktorica doma Kristina Kampuš je povedala, da v tej ustanovi ves čas upoštevajo razvoj na področju varstva starejših. Z vključitvijo doma v model kakovosti E-Qalin so zaposleni dobili širši pogled Direktorica Pegazovega doma Kristina Kampuš na potrebe stanovalcev, želje kolektiva in tudi mnenja svojcev. »V celotnem obdobju delovanja doma je naše delo temeljilo na spoštovanju, sodelovanju in povezovanju. Poskušali smo kar v največji meri zagotavljati dobre medsebojne odnose. Naš cilj je poskrbeti še, da se zaposleni dobro počutijo na svojih delovnih mestih in da z veseljem prihajajo v službo. Le v tem primeru so storitve za naše stanovalce takšne, kot si želimo: prijazne, strokovne, v duhu domačnosti in sproščenega vzdušja.« Kampuševa je dodala, da velik del današnje ekipe predstavljajo sodelavci, ki so v Pe-gazovem domu zaposleni od začetka njegovega delovanja, kar kaže na izjemno pripadnost podjetju. Gre za družbo Comett domovi v lasti Matjaža in Helene Čampa. »Podjetju za svoj cilj v vseh letih doslej ni imelo ustvarjanje dobička, temveč vzpostavljanje dobrih pogojev za zaposlene in opravljanje kakovostnih storitev za uporabnike,« je izpostavila direktorica. Povezani z lokalno skupnostjo V Pegazovem domu se lahko pohvalijo s številnimi naložbami. Skupaj z Občino Rogaška Slatina so uredili zunanji fitnes za vse generacije. Naročili so novo dvigalo, uredili krožne poti za stanovalce z demenco, uredili so induktivno zanko za uporabnike slušnih aparatov in kotičke s starinskim pohištvom. Kupili so številne medicinsko-terapevtske pripomočke, uredili novo teraso oz. zimski vrt za stanovalce. V vseh sedmih gospodinjskih skupinah so zamenjali tla in uredili nove kuhinje. Med drugim so kupili kopalno postajo za težje pomične stanovalce, pa tudi napravo za obdelavo vode z najnovejšo kinetično energijo. Pegazov dom je v letu 2018 postal tudi Demenci prijazna točka. Po besedah Kristine Kampuš se uspeh doma starejših, ki ga vodi, meri z zadovoljstvom tamkajšnjih stanovalcev. »Kot slišimo skoraj vsakodnevno in kot lahko razberemo iz vsakoletnih anket, je ta stopnja zadovoljstva visoka. To nam je vzpodbuda, da poskušamo segati še višje, da s pridom uporabimo vse, kar smo gradili do sedaj in z novimi idejami, novimi močmi in veliko mero pripravljenosti odpiramo pot v prihodnost.« Direktorica Pegazovega doma se je na slovesnosti zahvalila še predstavnikom javnih ustanov v lokalni skupnosti, predstavnikom kulturnih društev, prostovoljcem, duhovnikom in številnim drugim, ki s svojim prispevkom bogatijo življenje v domu. Vsako leto Pegazov dom v sklopu svoje obletnice podeli tudi priznanje za naj delavko leta. Za minulo leto je to priznanje prejela srednja medicinska sestra Darja Simović, ki je v podjetju zaposlena vseh 15 let. Foto: arhiv Pegazovega doma Pegazov dom v Rogaški Slatini je konec marca obeležil 15 let delovanja. Dom je svoja vrata odprl leta 2006 in je prvi v državi omogočal bivanje v gospodinjskih skupinah. V tej ustanovi so doslej poskrbeli za številne pridobitve, v ospredje pa so vedno postavljali stanovalce in njihove potrebe. Ob jubileju so pripravili slovesnost za zaposlene na zunanji odprti terasi, kjer so za stanovalce nastopili učenci Glasbene šole Rogaška Slatina. Posebno točko so pripravile tudi zaposlene, ki so v domu zaposlene vseh 15 let njegovega delovanja. Se parku Šenek nasmiha preporod? POLZELA - Nad naseljem Polzela v neposredni bližini graščine Šenek se razprostira šeneški park iz druge polovice 19. stoletja. Nazadnje je bil v skladu s smernicami krajinske arhitekture obsežneje obnovljen po osamosvojitvi Slovenije. Kot kaže, se mu po tridesetih letih ponovno obeta preporod. Šenek je po besedah vodje Turi-stično-informacijskega centra Polzela Damjana Jevšnika eden izmed najlepših drevesnih parkov v Savinjski dolini, a žal večino časa sameva. Obiskujejo ga namreč le redki spre- W hajalci. »Ko pomislimo, zakaj je tako, se pojavi vprašanje urejenih poti, primernih za vse, za starejše, pa tudi za mamice z otroškim vozičkom. Manjka tudi parkirišče ob vstopu v park. In če pomislimo še na pomanjkanje otroških igrišč na Polzeli, bi obiskovalce v park pritegnila tudi igrala.« Prve poti urejene Občina Polzela, ki je lastnica in urejevalka parka, je naročila izdelavo načrta krajinske arhitekture, ki bo omogočil utrditev obstoječih poti po parku, predvidel manjše parkirišče v spodnjem delu in postavitev nekaj ' v 4 Park Šenek je bil v skladu s smernicami krajinske arhitekture obsežneje obnovljen po osamosvojitvi Slovenije. Kot kaže, se mu po tridesetih letih ponovno obeta preporod. (Foto: Tic Polzela) igral. »Park bi želeli odpreti tudi na severno stran skozi občinski gozd v smeri proti Slatinam. Seveda so vse naše ideje in načrti povezani s financami in soglasji,« pojasnjuje Jevšnik. Gradbeno-vzdrževalna dela v občinskem gozdu ob parku Šenek so se že začela. V preteklih dneh so urejali dodatne sprehajalne poti v gozdu izven zavarovanega območja parka. »Ko bodo dela gotova, bodo te poti dopolnitev parka in možnost dostopa vanj z več strani. Obnovljena je tudi obstoječa pešpot v Šenek od glavne ceste. Zdaj je pot položnejša in s tem dostopna vsakomur.« Nazadnje pred tremi desetletji Zadnja obsežna obnova šeneškega parka po konservatorskem programu krajinske arhitektke z zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Alenke Kolšek se je začela z osamosvojitvijo Slovenije in je trajala kar deset let. V letih 1991-2001 je okolici počasi vrnila podobo iz druge polovice 19. stoletja. Za svoje delo je celo prejela Steletovo priznanje. Leta 2000 je Turistično društvo Občine Polzela izdalo vodnik po parku, v katerem najdemo več kot trideset različnih vrst in sort drevesnic. Najredkejše in izstopajoče je označilo z napisi in uredilo učno pot. Še ne dolgo nazaj je bil park prizorišče nekaterih znanih prireditev, ki so po obnovi gradu Komenda novi prostor našle na njegovem dvorišču. ŠO V družbi zelenih ŽALEC - Znana restavracija Galerija okusov, ki že ves čas sledi traj-nostnemu razvoju, se je pridružila Zeleni shemi slovenskega turizma. Znak Slovenia Green Cuisine je pridobila na podlagi trajnostnega znaka Zeleni ključ, ki pomeni zavezanost podjetij, da spoštujejo stroge kriterije, ki jih je določila Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo. Kot je bilo med drugim zapisano v obrazložitvi, se zavedajo pomena varovanja okolja, pomembnosti odkupa lokalnih surovin, družbene odgovornosti tako do zaposlenih kot širše, ohranjanja kulturne in naravne dediščine, zato so ponosni prejemnik certifikata Zeleni ključ med restavracijami v Sloveniji. ŠO novi tednik vMi/ic? г илш^ј! io cel sport@nt-rc.si IZ NAŠIH KRAJEV 9 SLOVENSKE KONJICE - Občina kupila prostore nekdanje pekarne Nova neprofitna stanovanja V začetku leta je občina Slovenske Konjice v stečajnem postopku kupila prostore nekdanje pekarne Rogla. Prvenstveno se je za to odločila, ker je nepremičnina na območju starega mestnega jedra in predstavlja kulturno dediščino. Prostori so bili že dlje prazni, zaradi nevzdrževanja je stavbo močno načel zob časa, zato mestu ni bila v ponos. Občina je stavbo že izpraznila, zdaj bo poskrbela za ureditev okolice, nato bo iskala primerne vsebine zanjo. V občini ne izključujejo možnosti ureditve nekaj neprofitnih stanovanj, namenjenih predvsem mladim družinam. LEA KOMERIČKI KOTNIK Za približno 2.500 kvadratnih metrov stavbne površine je konjiška občina odštela približno 137 tisoč evrov. Kot so v občini napovedali že ob podpisu kupoprodajne pogodbe, bodo najprej uredili zunanjost in okolico stare stavbe. V tem času se bodo občinske službe tudi dokončno odločile o namenski rabi prostora. »Ta bo namenjen urbanim vsebinam. Razmišljamo pa tudi o ureditvi manjšega števila stanovanj za mlade družine.« Občina Slovenske Konjice ima v lasti 165 neprofitnih stanovanj. Poleg občine imata v lasti neprofitna stanovanja, ki jih oddajajo na podlagi javno objavljenega razpisa, tudi Stanovanjsko podjetje Konjice in Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Kot so sporočili iz občine, je trenutno na listi za najem neprofitnega stanovanja 31 prosilcev. »Sicer je v občini še na voljo za nakup nekaj tržnih stanovanj in tudi načrtovanih gradenj tržnih stanovanj različnih investitorjev skladno z veljavnimi prostorskimi načrti,« pojasnjujejo v konjiški občini. Letos nova gradnja Stanovanjsko podjetje Slovenske Konjice bo po napovedih v domači občini v tem letu začelo graditi 11 neprofitnih stanovanj v Spodnjih Prelogah. Razpis za izvajalca del je že bil objavljen, rok za dokončanje projekta je v začetku leta 2022. Še šest neprofitnih stanovanj bo podjetje v tem letu zgradilo v sosednji občini Zreče. Po besedah direktorja Tomaža Rihtaršiča bo konjiško stanovanjsko podjetje v prihodnjih nekaj letih v Tepanjah zgradilo še približno 70 stanovanj, ki bodo namenjena tako za prodajo kot najem. Ker bo v okviru naselja urejen tudi vrtec, bodo imele pri vselitvi prednost mlade družine. Eden večjih letošnjih projektov podjetja je še obnova kotlovnice, ki ogreva Slovenske Konjice, vanjo bo podjetje namestilo peč na biomaso. Cene se dvigajo, zanimanja veliko Koronakroza za zdaj ni »udarila« po nepremičninskem trgu. Cene po vsej državi dosegajo rekordne vrednosti, a povpraševanja je še vedno veliko, ugotavlja direktor konjiškega stanovanjskega podjetja, ki v občinah Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Vojnik, Oplotni-ca, Rogaška Slatina in Poljčane upravlja približno 1.700 stanovanj in poslovnih prostorov ter skrbi za pripravo načrtov za novogradnje. Lani je konjiško podjetje zgradilo stanovanjski objekt z 31 stanovanji in prav vse tudi prodali, kar je botrovalo tudi dobrim poslovnim rezultatom. Foto: Andraž Purg - GrupA Pobrali nekaj sto kilogramov odpadkov ZREČE - Tudi občani Zreč so se kljub epidemiološkim razmeram lotili spomladanskega čiščenja okolja. Najprej so očistili nabrežja reke Dravinje in odpadke pobrali v krajevnih skupnostih Dobro-vlje, Gorenje in Stranice. Po podatkih, ki so jih zbrali na občini, so iz okolja za zdaj pobrali približno 14 kubičnih metrov mešanih komunalnih odpadkov, 260 kilogramov gum in 150 kilogramov embalaže. V prihodnjih dneh se bodo čiščenja lotili še zreški taborniki. Na akcijo čakajo tudi še prebivalci Skomarja in Resnika. LKK Po vsej dolini se bodo bohotile lipe NAZARJE - Podjetje BSH Hišni aparati in blagovna znamka Bosch sta s Čebelarsko zvezo Slovenije vzpostavila večletno sodelovanje pri projektu #začebele. V okviru sodelovanja bodo spodbujali osveščanje mlajše generacije o pomembnosti čebel, čebelarstva in čebeljih pridelkov. Podjetje je v tem duhu v sodelovanju z občinami Zgornje Savinjske doline končalo lani novembra začeto zasaditev lip. Tovarna malih gospodinjskih aparatov iz Nazarij se je lani, ko je praznovala petdesetletnico, v skrbi za trajnostni razvoj lokalnega okolja odločila za projekt zasaditve dva tisoč medovitih lip. V projekt so vključeni tako zaposleni, ki jim je podjetje podarilo lipo za zasaditev na domačem vrtu, kot tudi sedem občin Zgornje Savinjske doline, ki jim je podjetje darovalo po 50 lip. Občina Solčava je kot prva lani v začetku novembra zasadila 50 medovitnih lip v Logarski dolini. Zaradi takratnih epidemioloških razmer so v podjetju morali zasaditev lip v ostalih občinah prestaviti na letošnji spomladanski čas. Predstavniki podjetja in preostalih šestih občin so v skladu z upoštevanjem vseh ukrepov in priporočil za preprečevanje in širjenje okužb s covidom-19 preostale medovitne lipe zasadili včeraj. ŠO Njeno hišo skupaj držijo železne vrvi ŽALEC - Kako kruto se lahko življenje poigra z nič krivim posameznikom, je na žalost izkusila mlada Natalija Veternik Škorjanc iz Zabukovice. Tridesetletnica se je znašla v težkih zdravstvenih in finančnih razmerah, ki trajajo že leta in se le še poslabšujejo. Ob tem živi tudi v slabih bivanjskih razmerah. Njeno zdravstveno stanje je že od rojstva zaznamovano s kroničnimi težavami, kot so prirojena srčna napaka, trajne spremembe na hrbtenici, astma, migrena ter povišan krvni tlak in utrip. Zaradi vsega naštetega je težko zaposljiva. Če že najde zaposlitev, se ta kočana tako, da ne opravi zdravniškega pregleda. Pristojna komisija je celo ugotovila trajno zelo omejeno možnost za zaposlitev. Ker živi sama in mora preživeti izključno s socialno podporo, je popolnoma nemogoče, da bi si sama uredila človeka vredne bivanjske razmere. Njena hiša, ki je povsem dotrajana, je, da ne razpade, zvezana z železno konstrukcijo in po oceni statika izpred več deset let niti ni primerna za obnovo. V njeni bližini je nedokončano gospodarsko poslopje, ki so ga sicer zgradili že pred tremi desetletji, a ga niso nikoli povsem dokončali. V njem bi lahko zaživela le po temeljiti obnovi. Tekoča in nujna vzdrževalna dela na hiši so vse bolj obsežna, dražja in včasih celo neizvedljiva. Zato se za pomoč obrača na podjetja in posameznike. Območno združenje Rdečega križa Žalec je za ta namen odprlo posebni transakcijski račun. Dobrodošel bo vsak evro. ŠO Namen: Pomagajmo Nataliji Koda namena: CHAR TRR: SI56 1010 0005 5598 261 Referenca: SI00 2021 Tekoča in nujna vzdrževalna dela na hiši tridesetletnice iz Zabukovice so vse bolj obsežna, dražja in včasih celo neizvedljiva. Zato se za pomoč obrača na podjetja in posameznike. (Foto: OZRK Žalec) Obnove dotrajanih , ■ v v cestišc SLOVENSKE KONJICE - V občini bodo v prihodnjih dneh in tednih obnovili nekaj dotrajanih odsekov lokalnih in regionalnih cest. Potem ko je župan konec marca podpisal pogodbo za obnovo dela cestišča v Konjiški vas, je pred dnevi podpisal še pogodbo za obnovo vozišča regionalne ceste Tepanje-Žiče. Naročnika obnove 900-metrskega odseka od Tepanja proti Žičam sta ministrstvo za infrastrukturo in Občina Slovenske Konjice. Rekonstrukcija cestišča bo stala slabih 450 tisoč evrov, od tega večji del, približno 400 tisoč evrov, prispeva država, dobrih 50 tisočakov pa občina. »Uredili bomo hodnik za pešce in dva prehoda za pešce z ustrezno razsvetljavo. Ker je ob tej cesti tudi šolska pot, je obnova še toliko bolj nujna,« je povedal konjiški župan Darko Ratajc. Obnova, ki jo bo izvedlo podjetje Voc Celje, bo predvidoma končana do konca julija. Elektrosignal bo opravil elektroinštalacijska dela pri izvedbi cestne razsvetljave na omenjenem delu ceste. Celjski Voc v teh tednih obnavlja tudi odsek ceste v Konjiški vas. Investicija je vredna približno 45 tisoč evrov in bo predvidoma končana do konca maja. Zaradi gradbišča bo promet na cesti delno oviran, zato župan in izvajalci del prosijo za strpnost in upoštevanje prometne signalizacije. LKK 10 KULTURA S potezami čopiča o priljubljeni krajevni znamenitosti Gora z vec imeni Diplomirani slikar Ernest Artie iz Rogatca v tamkajšnji poročni dvorani razstavlja serijo slik o Donački gori. Slike prikazujejo pogled na goro iz različnih smeri, življenje na njej in okrog nje ter povezavo te vzpetine z bližnjimi kraji. Razstava z naslovom Gora z več imeni bo na ogled do 30. junija. Za Ernesta Artiča je Donačka gora neusahljiv vir idej in možnosti likovnega izražanja. (Foto: osebni arhiv) TINA STRMČNIK Ernest Artič je pred leti začel na slikarskem platnu upodabljati 884 metrov visok vrh nad Rogatcem, Donačko goro. Ustvarjanje na to temo se je še bolj razplamtelo, ko je ustvarjalec zasledil, da so pred leti raziskovalci na Donački gori iskali ostanke nekdanjih bivališč. Povod za to je bilo odkritje najdb iz pozne bakrene dobe, na katere je naletel eden od pohodnikov. »O nečem podobnem sem razmišljal že prej. Japonski slikar Hokusai je na primer naslikal 36 podob gore Fuji. Sam sem se odločil, da Donački gori posvetim 40 del v različnih tehnikah in slogih.« Za vsako sliko se skriva zgodba Domačini tej vzpetini, ki predstavlja zadnje odrastke Karavank, včasih rečejo kar Gora, zato je tudi ustvarjalec nekatere slike naslovil s to besedo, zapisano z veliko začetnico. Poleg tega je ta vrh poznan še pod imenom štajerski Triglav. Artič je zasledil, da so ljudje Donačko goro v obdobju pred prvo svetovno vojno poznali pod imenom Dolenještajerski Rigi, med drugo svetovno vojno je imela vzpetina nemško ime. V času rimskega imperija je nosila ime Mons Claudii po znanem rimskem vojskovodji. Artiču nikakor ni zmanjkalo snovi za 40 del, saj je za vsako delo našel svojo zgodbo. Na enem od platen je opozoril, da je v bližini Donačke gore nekoč vodila tlakovana cesta, ki je povezovala mesti Celje in Ptuj. S potezami čopiča je prikazal še domneve, da naj bi bil na vrhu Donačke gore nekoč tempelj boga Mitre. Spomnil je še na legendo, da naj bi na tem hribu pogorela lesena cerkvica, v kateri je med požarom umrlo 50 vernikov. Zvon se je med požarom odkotalil do doline, kjer danes stoji cerkev sv. Donata. Z upodobitvijo čarovnice na metli je spomnil na nekdanje prepričanje ljudi, da so se na Donački gori zbirale čarovnice, ki naj bi prihajale iz ormoškega konca. Na platno je prenesel tudi svoje videnje stare naselbine ljudi, ki naj bi v pozni bakreni dobi živeli na zelo strmem pobočju, ki ga danes prerašča gozd in ga domačini poznajo pod imenom Dvor. Z raziskovanjem in izkopavanji nekdanje naselbine se je ukvarjal arheolog dr. Boštjan Odar, ki je Artiču poslal zbrane podatke, da se je ustvarjalec lahko seznanil z zanimivimi odkritji. Očaran nad naravnimi danostmi Donačka gora, ki je po prepričanju sogovornika eden od zaščitnih znakov Občine Rogatec, je zelo obiskana. Medtem ko jo v zadnjem času obiskujejo predvsem domačini, so tja v 80. letih spomladi in jeseni množično hodili Zagrebčani. V Rogatec so se po pripovedovanju Artiča pripeljali z avtobusom, medtem ko so se poleti raje odpravili v naše visokogorje. V 80. letih so člani domačega planinskega društva na vrhu vzpetine večinoma s prostovoljnim delom zgradili Rudijev dom, kjer so planinci vrsto let de-žurali, v zadnjem času pa z domom upravlja najemnik. »Gora ves čas živi. Zanimiva se mi zdi tudi zato, ker na njenem pobočju rasejo redke rastline, na primer Juvanov netresk. Na severni strani je ohranjen še bukov gozd s pragozdnim značajem.« Ernest Artič se je za študij slikarstva odločil nekoliko pozno in je leta 2012 dokončal izobraževanje na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Udeleževal se je različnih sli- karskih tečajev in bil član več likovnih društev. V zadnjem času ustvarja predvsem v tehniki olja na platnu. Zaposlen je v eni od šol v Rogaški Slatini kot spremljevalec učenca s posebnimi potrebami. Nekaj časa je na eni od podružničnih osnovnih šol poučeval likovno vzgojo. Njegova razstava je odprta v skladu s priporočili NIJZ ob četrtkih, petkih in sobotah med 16.30 in 18.30 ali po dogovoru. Celjski ustvarjalec Matej Krajnc izdal novo pesniško zbirko O duhu Londona v Času brexita Znan celjski ustvarjalec Matej Krajnc, zelo dejaven član celjskega literarnega društva (CLD), letos praznuje štirideset let aktivnega pisanja. Častitljiv jubilej ni posebej obeležil, je pa nedavno izšla njegova pesniška zbirka, ki je naletela na precejšen medijski odmev, s kar nekaj recenzijami. Kar ob pesniški pisavi priznanega avtorja ne čudi tudi zato, ker ima nova pesniška zbirka London (še vedno) zelo aktualen pečat. Matej Krajnc s svojo novo pesniško zbirko London ROBERT GORJANC Kot je dejal sogovornik, je zbirka London nastala kar sama od sebe, saj je v Londonu nekaj časa živel in delal in bi še dlje, če bi ne prišlo do stanja, kakršno je od lanskega marca. Pesmi so nastajale med letoma 2018 in 2020 v raznih londonskih obdobjih. »V njih se na bodisi satiričen bodisi intertekstualen način skriva tudi angažirana ost, saj sem v Londonu živel ravno v časi protibrexitovskih protestov, ki žal niso rodili sadu (kot se dandanes žal dogaja z večino protestov). Sicer sem pristaš tega, da se vsak posameznik ali narod sam odloča, ali hoče živeti samostojno ali ne, a takšne vrste ločitev od Evrope, kot se je zgodila ob brexitu, v teh časih ne more prinesti kaj veliko dobrega ne za Veliko Britanijo ne za Evropo; dolgoročno najbrž še manj za Britance, a lahko, da se tudi motim. V vsakem primeru jim seveda želim vse najboljše na samostojni poti,« je na začet- ku pogovora razmišljal Matej Krajnc. Dodal je, da je s pesmimi o Londonu hotel zgolj popisati svoje londonsko doživetje, tamkajšnje življenje in izkušnje, tudi na satiričen, večplasten način, kar hkrati omogoča tudi uvid v nekakšno podobo sveta posameznika v tistem trenutku, v tem primeru njega in njegove soproge. »Za zdaj je peščica predstavitev potekala žal virtual-no, upam pa na čimprejšnje predstavitve v živo, ko se bo ta svetovna norost končno enkrat unesla,« je še pristavil. Prav to možnost je želel izkoristiti, ko je sodeloval na javnem nastopu ob nedavnem svetovnem dnevu poezije, čeprav z občinstvom na cesti pod vilo mednarodnega združenja književnikov PEN v Ljubljani. Ob tem dogodku je bilo velikega pomena tudi srečevanje z deli literarnih kolegic in kolegov. »Iz zgodovine se malo naučimo« O doživljanju koronačasa in ustvarjanju v njem je pomenljivo dejal: »Načelo prestraši, deli in vladaj< deluje že od »pamtiveka«, a iz zgodovine se bolj malo naučimo, kar je največja tragi(komi)ka teh časov. Moje ustvarjanje se je med >korono< še pospešilo in opogumilo, vpliv vsega tega direndaja je klasičen, kot pri večini, ki smo v tem kotlu: odpovedi prireditev in koncertov v živo nam škodijo, virtualni nastopi pa te škode ne odtehtajo, kot na primer digitalno ne more docela odtehtati fizične plošče ali knjige ... ali razstave, predstave ... Kot je še povedal, je v Celjskem literarnem društvu dejaven ves čas in v živo ali s pomočjo posnetih videovsebin sodeluje pri vseh projektih društva. »V koronskem času je to še posebej pomembno in v društvu se trudimo, da po svojih močeh ves čas delujemo po ustaljenih načelih. Živim med Ljubljano, Mariborom in Celjem, to os imam domišljeno in mi ustreza.« Ob omenjenem letošnjem jubileju bo prihodnje leto obeležil še 30 let ukvarjanja z glasbo. »Zato se bo zagotovo pojavila kakšna nova knjiga ali plošča (letos so v Mariboru pri Kulturnem centru Maribor izšle Popotnice, plošča poslovenjenih afroameriških spiri-tualov in uglasbitev nekaterih starejših slovenskih pesnikov z interpretacijo enega sodobnega, Ferija Lainščka), načrtujem tudi vinilko izbranih avtorskih šansonov, upam na nastope in predstavitve v živo.« Foto: LK novi tednik Vedm г штј! radio celie KULTURA 11 Raziskovanje preteklosti ob obnovi kanalizacije Zanimiva arheološka odkritja v Maistrovi ulici Pokrajinski muzej Celje izvaja arheološka izkopavanja ob stavbi ministrstva za obrambo v Maistrovi ulici, kjer obnavljajo kanalizacije. Že pred začetkom raziskav so v muzeju predvidevali, da bi lahko prišli do zanimivih odkritij. ROBERT GORJANC Ekipa muzeja, ki jo vodi kustos arheolog dr. Jure Krajšek, je po prvem delu izkopavanj že na 40 centimetrih globine odkrila plasti iz časa, ko je nastajala rimska Celeja. Ta je bila zgrajena na temeljih keltske Keleje, kar potrjujejo tudi ostanki struktur in drobnih predmetov - predvsem odlomki keramičnega posodja, ki se pojavljajo še na globini treh metrov in več. »Glede na to, da smo šele nekje na polovici raziskav, je o dokončnih ugotovitvah še prehitro govoriti. Ampak potrjene so bile naše domneve o ostalinah najzgodnejše Celeie na tem območju,« je povedal Jure Krajšek. Plasti, ki so jih izkopali in dokumentirali, kažejo na prisotnost Rimljanov že od leta petnajst pred našim štetjem, torej gre za čas, ko je bil ta prostor tudi formalno priključen v okvir rimske države. Prav tako pa so pod temi plastmi odkrili še starejše ostanke prazgodovinske poselitve. Prilagojeno razmeram in ukrepom so dela delno nadaljevali v času nedavne ustavitve javnega življenja, saj so vezani na roke gradbincev, ki čakajo, da arheologi opravijo svoje delo. Raziskave so namreč začeli zaradi obnove kanalizacije in hidroizolacije na stavbi v Maistrovi ulici. Kot je še dodal sogovornik, imajo za dokončanje raziskav predvidoma na voljo še dva tedna, a bo izvedba v veliki meri odvisna od vremena in od odkritij, na katere bodo naleteli. Odkritja tudi na kakšni razstavi »Med drugim smo odkrili tudi lesene ostanke iz prvega stoletja našega štetja, kar pomeni, da se ob odkritju še več takšnih organskih ostankov in struktur dokumentiranje upočasni. Računamo, da bi aprila končali raziskave,« je še pojasnil Jure Krajšek. Sogovornika smo še vprašali, ali si bo ta odkritja mogoče ogledati na kakšni razstavi. »Zagotovo bomo te najdbe vključili v svoje razstavne projekte in pripravili tudi kakšno predavanje na to temo. Ampak najprej moramo vse izkopati, potem je treba najdbe očistiti, opredeliti itn. Po izkopavanjih je še kar precej dela, preden se lahko odkritja predstavijo javnosti. Ko najdbe pregledujemo, jih je treba povezati s plastmi v t. i. kontekst, da potem vidimo, iz katerega časa izhajajo.« Po načrtovani predstavitvi najdb od prenovitvenih delih na Muzejskem trgu, ki si jih bo mogoče ogledati v novem razstavišču »mesto pod mestom« v Stari grofiji, se v prihodnosti tako obeta te še en zanimiv vpogled v davno celjsko zgodovino. Foto: SHERPA V čakanju na zeleno luč Pred MNZC je na ogled panojska razstava fotografij Josipa Pelikana Pokrajinski muzej Celje je pred »lockdownom« v Muzeju seljačkih buna v Gornji Stubici odprl odmevno občasno razstavo z naslovom Arma Christi ali vsak svoj križ nosi avtorice kustosinje Barbare Trnovec. Razstava odstira skrivnosti treh poznosrednjeveških motivov Arma Christi, Kristus trpin in Maša sv. Gregorja. Po koncu »lockdowna«, so svoja vrata za obiskovalce znova odprle kulturne ustanove. Tako tudi vse osrednje kulturne ustanove v Celju, razen Gledališča Celje in Mestnega kina Metropol, ki bosta morala počakati na nadaljnje sproščanje ukrepov. V Muzeju novejše zgodovine Celje si je tako mogoče ogledati novo občasno, gostujočo razstavo Fotoaparat in vojna, ki so jo pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Razstava je nastala v spomin na obeležitev nedavnega jubileja, ko je minilo 80 let od začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Na veliki petek, 11. aprila 1941, so nemške enote zasedle tudi Celje, zato so v MNZC gostujočo razstavo dopolnili še s panojsko razstavo pred muzejem, z izborom fotografij Josipa Pelikana iz obdobja druge svetovne vojne v Celju. V muzeju sicer prav danes odpirajo tudi novo občasno razstavo o bontonu, in sicer v Otroškem muzeju Hermanov brlog. V Pokrajinskem muzeju Celje je v Knežjem dvoru zdaj tudi v živo spet na ogled občasna razstava Od groba do groba, ki smo jo podrobneje predstavili v prejšnji številki Novega tednika. V muzeju so tudi podaljšali ogled občasne razstave v Stari grofiji, imenuje se Anton Perko, slovenski slikar v službah cesarskega dvora. V obeh celjskih muzejih si je seveda mogoče ogledati tudi stalne postavitve. Od ponedeljka je znova odprta tudi Osrednja knjižnica Celje, in sicer po režimu, kot je veljal pred zaprtjem javnega življenja, kar pomeni, da sta omogočena dostop do knjižnih polic in brskanje po gradivu, seveda z upoštevanjem vseh ukrepov. Kot so še sporočili iz knjižnice, je vračilo knjig še vedno možno le izključno na knjigomatu, vrnjeno gradivo pa bodo še vedno zadržali 72 ur. V Galeriji Kvartirna hiša v Celju pa so v ponedeljek odprli razstavo z naslovom Genius loci, na kateri si je mogoče ogledati dela Zvesta Apollonia, enega najpomembnejših primorskih likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja. Otvoritev razstave je minila brez uradnega dela. V Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje so v torek znova odprli Stari grad ter TIC na Glavnem trgu, danes pa še likovni salon, kjer je na ogled razstava z naslovom Brezmejno, ki je nastala v sodelovanju z Gimnazijo Celje Center - likovna smer. V Galeriji sodobne umetnosti še izvajajo zaključna obnovitvena dela, drevesno hišo v mestnem gozdu in spominsko hišo Alme M. Karlin pa bodo predvidoma odprli 1. maja. V Celjskem mladinskem centru (MCC) pa so pripravili razstavo ilustracij "Zemljevid hrepenenja" avtorice Nee Likar, ki je dela zanjo ustvarjala v burnem času epidemije. Razstava je od danes na ogled na Krekovem trgu. Semafor za gledališča »Glede na odziv NIJZ in ministrstva za kulturo smo pričakovali, da se s prenovljenim vladnim semaforjem za gledališča ne bo nič spremenilo. Še vedno bomo šele v zelenem načrtu sproščanja lahko spet igrali za obiskovalce (povprečno število dnevnih okužb v enem tednu mora biti pod 300, op. p.). Po Evropi lahko vidimo, da že imajo načrte, kako organizirati večje prireditve tako, da bodo dostopne >prebolevnikom<, tistim, ki so se že cepili ali pa imajo negativni PCR- ali navadni test, star nekaj dni. Pri nas vlada za kaj takega nima nobenega posluha,« se je odzvala mag. Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje. Kot je omenila, si ne želijo nič drugega, kot da bi gledališča delovala pod enakimi pogoji kot cerkveni obredi, ki so znova dovoljeni za obiskovalce. »Pa da ne bi kdo mislil, da imam kaj proti cerkvi. Gre za to, da je cerkveni obred najbolj podoben gledališki predstavi - en nastopajoči, ki govori majhnemu številu zbranih ljudi, ki so med sabo na varnostni razdalji, nosijo maske itn. Prav tako ne razumem, zakaj se ne moremo dogovoriti, ko bi temperature to dopuščale, da bi vsaj del naših predstav odigrali na kakšnem zunanjem prizorišču.« RG, foto: FB MNZC Natančne informacije o načinu obiska kulturnih ustanova je mogoče najti na njihovih spletnih straneh in družbenih omrežjih, kjer so na voljo tudi podatki o spletnih dogodkih in vsebinah, ki jih pripravljajo. 12 NAŠA TEMA Kmetijstvo zaradi podnebnih sprememb v vse večjih preizkušnjah Sadjarstvo zadnje desetletje v primežu pozeb Izredni vremenski dogodki so v zadnjih letih vedno pogostejši. Tokratna pozeba je že četrta v zadnjih šestih letih, zato je kmetijstvo v vse večjih preizkušnjah, ogroženih je vse več delovnih mest. Nizke temperature prejšnji teden so po odzivih s terena povzročile veliko škode, predvsem pri sadjarjih. Kolikšna je poškodova-nost, bo razvidno po koncu obdobja nizkih temperatur, natančneje šele maja in junija. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ocenjuje, da je že zdaj jasno, da bo, kjer so bile sadne vrste v polnem cvetu, škoda katastrofalna. Po zadnjih ocenah ministrstva naj bi pozeba povzročila za 40 do 50 milijonov evrov škode. Primerljiva naj bi bila s škodo po pozebi v letih 2016 in 2017, ko je dosegla približno 45 milijonov evrov. SPELA OZIR Škoda zaradi pozebe je naravna nesreča, za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. Ker Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da sredstev ni mogoče dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila za odpravo teh pridobljena državna pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, prizadeti sadjarji na državno pomoč iz tega naslova ne morejo računati. »Žal se zavarovanja ne poslužuje dovolj veliko število kmetov, želimo pa si, bi bilo tega še več v prihodnje. Ministrstvo tudi nima vpliva na zavarovalne produkte,« so sporočili iz ministrstva, kjer so takoj po zadnji pozebi prejšnji teden oblikovali interno skupino, katere cilj je najti ustrezne rešitve. Ena izmed njih je priprava interventnega zakona, s katerim bi lahko pomagali prizadetim. Rešitve bi bile možne tudi na področju odpisa plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pregledu možnosti odprave ali zmanjšanja določenih administrativnih zadev. Prilagoditve so nujne »Ker se narava ne bo prilagajala nam, se bomo morali mi. A tega kmetijstvo, ki je že tako v velikih težavah, ne bo zmoglo samo. Prej ko se bo vlada zavedala, da brez kmetijstva tudi hrane ne bo, lažje nam bo vpeljati spremembe in nujne prilagoditve,« je izpostavil predsednik KGZS Roman Žveglič. Da so prilagoditve na vremenske razmere v kmetijstvu več kot nujne, se strinja tudi minister dr. Jože Podgoršek. »Podnebne spremembe so tako očitne, da moramo še bolj intenzivno in z vso resnostjo delovati v smeri preventive pri vseh aktivnostih, ki jih vodimo.« Večjo pozornost bo treba nameniti tehnološkim rešitvam v sadjarstvu, agrotehničnim ukrepom, zavarovanjem, pro-titočni mreži, vzpostavitvi vzajemnega sklada, namakalnim sistemom in oroševanju. Želijo poenostavitve Ravno to zadnje se je ob nedavni pozebi izkazalo za najbolj učinkovit ukrep, a kot opozarjajo sadjarji, pot do protislanske zaščite ni enostavna. »Stanje v panogi je kritično, potrebujemo poenostavitev postopkov za vzpostavitev tako oroševa-nja kot namakanja, mogoče potrebujemo celo zakon, da v največji možni meri omogočimo uporabo vode za ta namen. Nerazumljivo je, da sodimo med najbolj vodnate dežele v Evropi, pa imamo toliko ovir pri izkoriščanju le-te,« je na težave opozoril predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS Boris Orešek. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki sofinancira od 50 do 90 odstotkov tovrstne naložbe, priznava, da je težava ukrepa velika raba vodnih virov in dostop do njih. Sistem namreč potrebuje veliko vode, zato bo v prihodnje nujno usklajevanje z resornim ministrstvom za okolje in prostor glede rabe vodnih virov. Sadjari ob tem upajo, da bo čim prej prišlo tudi do poenostavitve vseh potrebnih dovoljenj in prilagoditve razpisov prav za oroševanje. To je namreč še vedno v senci namakanja. V nedavni pozebi so bili glede na odzive s terena poškodovani predvsem sadovnjaki, najbolj prizadete naj bi bile prav najboljše sadjarske lege. Vinogradi so po dozdajšnjih informacijah utrpeli škodo v manjšem obsegu, izgube naj bi bile tudi v čebelarstvu. Foto: SHERPA Pri oroševanju zamrznjene kapljice zaščitijo rastlino pred nizkimi temperaturami. Rešitve so, a so drage Zaščita pred pozebo je precej zapletena in ni poceni. Eden bolj učinkovitih je gotovo sistem oroševanja. »Ko se temperatura spusti pod določeno raven, začnemo drevje oroševati, ga škropiti z drobnimi kapljicami. Ko te kapljice na drevju zmrzujejo, oddajajo latentno toploto in ostane rastlina na temperaturi 0 stopinj Celzija ali pa malo pod ničlo,« pojasni meteorolog Brane Gregorčič. Ponekod skušajo kmetje pridelke obvarovati s pomočjo dima, določene kulture je možno tudi pokriti, a je to pri sadnem drevju skorajda nemogoče. Tudi protitočne mreže lahko temperaturo dvignejo za nekaj desetink stopinje, pravi Gregorčič in ob tem opozarja, da če te mreže prehitro odprejo in nanje zapade sneg, lahko ta poškoduje mreže in nosilno konstrukcijo. LKK j» • đ v • • v ■• v • • a • v v • m • ■ I »Sistem oroševanja si želimo razširiti na več površin. A ni tako enostavno. Država bi morala poenostaviti pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj in prilagoditi razpise tudi za oroševanje, ki zahteva velike vodne vire,« pravi direktor Mirosana. Pozeba zdesetkala letino savinjskih jabolk V nebo so prejšnji teden s strahom pogledovali tudi v sadjarstvu Mirosan v Kasazah. Kot pravi direktor Vlado Korber, so vseskozi upali, da se vremenske napovedi ne bodo uresničile in se bodo lahko izognili pozebi. A na žalost se vremenoslovci niso zmotili. Skoda je ogromna. Kot ocenjuje, je med 80- in 100-odstotna, z izjemo peščice nasadov, kjer imajo vzpostavljen sistem oroševanja. V Mirosanu, ki so nekaj dni pridobili z zimsko rezjo, v zadnjih mrzlih nočeh niso sedeli križem rok, temveč so se trudili po svojih najboljši močeh, da bi zavarovali vsaj del pridelka. Od 140 hektarjev sadovnjakov imajo 17,5 hektarja opremljenih s pro-tislanskim oroševanjem. »Ta način zaščite se je izkazal kot najbolj uspešen, problem je v zagotovitvi vodnega vira, saj je treba zagotoviti veliko vode v kratkem času, kar pomeni visoke stroške črpališča in cevovodov. Pri tem je težava zahtevno pridobivanje raznih soglasij in dovoljenj, kar vzame veliko časa in energije,« je pojasnil direktor Vlado Korber in nadaljeval, da gre pri tovrstnih sistemih za velike naložbe. Mirosan se je s tem namenom prijavil na razpis in pridobil državna sredstva. »Težava je, ker so tovrstni razpisi bolj prilagojeni namakanju, zato je za oroševanje, pri katerem je v kratkem času treba zagotoviti velike količine vode, za kar so nujna velika črpališča, težko dobiti dovolj denarja.« Draga zavarovanja Da je pridelava jabolk vsaj deloma bolj varna, sadjarji nasade tudi vedno pogosteje zavarujejo. »Še pred petnajstimi leti je bilo dokaj malo spomladanskih pozeb, zato Direktor sadjarstva Mirosan Vlado Korber nasadov nismo imeli zavarovanih. Potem nas je presenetilo leto 2016, ko smo zabeležili popolno pozebo. Ta nas je doletela ponovno že takoj naslednje leto in od takrat naprej imamo zavarovane naše sadovnjake.« Zavarovanje jim subvencionira država, brez tega si ga sadjarji namreč ne bi mogli privoščiti. A ni vse tako preprosto. »Pri pozebi so še obvezne odbitne fran-šize. Na koncu ne dobimo toliko denarja, da bi lahko s tem preživeli,« ob koncu še dodaja Korber. NAŠA TEMA 13 Zakaj so spomladanske pozebe vse pogostejše? April slovi po muhavosti, a nas je letos vendarle uspel znova presenetiti. Tako smo po vsej državi v zadnjih dneh zabeležili kar nekaj temperaturnih rekordov. Še nikoli v zgodovini meteoroloških meritev se ni zgodilo, da bi bila aprila razlika med uradno najnižjo in najvišjo izmerjeno temperaturo skoraj 50 stopinj Celzija. Pri tem je med obema meritvama minilo le vsega šest dni. Drastične ohladitve aprila niso nič nenavadnega, je pa res, da je bil letos prodor polarnih zračnih mas bolj zgoden in ob tem še zelo izrazit, pojasnjuje meteorolog in dežurni prognostik na agenciji za okolje (Arso) Brane Gregorčič. »Po Sloveniji smo izmerili kar nekaj aprilskih temperaturnih rekordov. Tako mrzlo aprila marsikje ni bilo že več kot 60 let.« Po rekordno toplem začetku meseca smo v preteklem tednu v večjem delu Slovenije izmerili najnižje aprilske temperature v zgodovini meritev in prehitro prebujajočo se naravo je marsikje že četrtič v zadnjih šestih letih prizadela pozeba. Vzrok za tako občutno ohladitev je spust mrzle zračne mase iznad polarnih predelov. »Letos je ta polarni zrak prodrl preko Grenlandije in Severnega morja proti Srednji Evropi in Severnemu Balkanu ter preplavil večji del Evrope,« pojasnjuje Gregorčič. Ob tem dodaja: »Če se ob tem dovolj razjasni in se ozračje umiri, kar se je pri nas tudi zgodilo, ob tem, da je bil zrak nad nami razmeroma suh, marsikje pa je obležala omembe vredna snežna odeja, so izpolnjeni vsi pogoji za močno nočno ohlajanje.« Februar in marec vse toplejša V zadnjih letih oziroma desetletjih se ob prodorih polarnega zraka k nam pojavlja problem vse večje škode na pridelkih. »Februar in marec postajata vse toplejša. Tako se vegetacija hitreje razvija in Spomladanske pozebe so zaradi kotlinske lege značilne prav za celjsko območje. Po podatkih Arsa je bilo na našem območju v obdobju od leta 1961 do leta 2000 zabeleženih kar 16 spomladanskih pozeb, kar je največ v državi. hitreje postane tudi občutljiva na morebitne ohladitve. Če do takšne ohladitve pride, ta povzroči največ škode tam, kjer je sadno drevje v fazi cvetenja. Letos je bila ta ohladitev tako zgodaj, da morda v nekaterih predelih Slovenije sadno drevje še ni zacvetelo, tam kjer je, bo seveda škoda velika,« pravi Gregorčič. Poljščine, ki jih je prekril sneg, so sicer mrzle dneve oziroma noči in jutra »preživele«, saj se temperature pod snežno odejo ne spustijo pod ničlo, jo je pa zato toliko slabše odneslo sadno drevje, ki je zacvetelo v zadnjih tednih. Snežna odeja namreč ob jasnih nočeh brez vetra prevzame vlogo izolatorja, ki preprečuje uhajanje toplote iz tal v ozračje. Zgornja Pred natanko letom dni, 15. aprila 2020, smo se zbudili v zelo hladno jutro. Marsikje po državi je pozeblo sadno drevje. Temperatura se je na Jezerskem spustila do -7 °C, v Ratečah, Iskrbi pri Kočevju in Novi vasi na Blokah do -5,9 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do -4,4 °C ter v Ilirski Bistrici, Celju in Dobličah pri Črnomlju do -3,3 °C. Med tem pa so na ta dan leta 1949 na Gorenjskem in Primorske izmerili nenavadno visoke temperature za sredino aprila. V Bovcu so izmerili kar 27,7 °C, v Ajdovščini 27,2 °C, na Bledu 25,8 °C in v Kranjski Gori 24,2 °C. plast snežne odeje se ob tem močno ohladi, s tem pa tudi zrak nad njo. Temperature so lahko tako v krajih s snežno odejo tudi do 10 stopinj Celzija nižje kot v krajih brez nje. So vzrok podnebne spremembe? Pogostejše spomladanske pozebe so, kot pravi Gregorčič, vsekakor posledica globalnega segrevanja, ki je v Sloveniji še nekoliko bolj izrazito. »Razlika glede na povprečje prejšnjega stoletja pri nas je blizu dveh stopinji Celzija, kar je stopinjo več od globalnega dviga«. Nizke temperature zraka v tem času ne predstavljajo posebne težave, če ne sovpadajo s prezgodnjim začetkom vegetacijske sezone. Zaradi podnebnih sprememb so tako v zadnjih letih vse pogostejša daljša obdobja nadpovprečno toplega vremena, ki jih prekinjajo kratke, a izrazite ohladitve. Ob visokih temperaturah v februarju in marcu se narava začne prebujati tudi mesec prej, kot se je včasih, zato so poznejše ohladitve toliko usodnejše. LKK Pozeba lahko mlade trte povsem uniči »Sam sneg spomladi še ni tako velika težava, saj slednji le nekoliko zaustavi vegetacijo vinske trte. Večje težave povzročijo dlje časa trajajoče nizke temperature, nižje od minus dveh stopinj Celzija. Že ena takšna pozeba lahko vzame celoten pridelek.« Tako pravi mladi vinogradnik Uroš Kolar, ki skupaj z družino v Ponkvici, na meji med občinama Šmarje pri Jelšah in Šentjur, na približno 400 metrih nadmorske višine obdeluje več kot 12 tisoč trt. Četudi pozeba vzame pridelek, se mora vinogradnik nato vse leto truditi za trto, za to, da bi jo skušal ohraniti za prihodnje rodove, pojasnjuje Kolar. Poudaril je, da lahko pozeba sploh pri mladih trtah, ki še nimajo dovolj hranil za obstoj, povzroči njen popoln propad. Njegova družina se je leta 2015 odločila za nov vino- grad in je posadila mlade trte. Le leto dni kasneje je pozeba povsem uničila šest tisoč trt. »Bili smo ob celoten nasad, vseh šest tisoč trt smo morali posaditi znova,« je pojasnil. Pri starejših trtah, ki so nekoliko bolj založene s hranili, lahko pozeba vpliva predvsem na količino pridelka. Vpliv izbire lege in pravih sort Ljudje so se nekoč držali nasveta, da je treba vinograd urediti na zemljišču, kjer sneg najhitreje skopni. Gre za južne in višje lege, ki jih pozeba najkasneje prizadene. Ker se na ravni svetovne pridelave vin cene spuščajo zelo nizko, si marsikateri pridelovalec vina ne more več privoščiti obdelovanja vinograda v strmini. Razen, če ima res dobro blagovno znamko vina in si lahko privošči večje stroške obdelave. Kolar se je iz dosedanjih pozeb naučil marsikaj glede nege trte in glede pravilne izbire vrst. Zgodnja rez trte lahko po eni strani prinaša slabosti, po drugi strani prednosti. Če vinogradnik trto poreže prej, rastlini ostane več hranil. »Mlade trte, ki smo jih sadili lani, sem porezal šele po aprilski pozebi, ko so začele odganjati brste, katerih ne potrebujem. Tako sem z načinom pridelave vplival na letošnji pridelek.« Poleg tega vinogradniki vedo, katere so trte, ki so bolj primerne za mrazišča. Za lege, kjer je pozeba pogostejša, tako že od nekdaj izbirajo sorto laški rizling, saj takšna trta požene pozno. Primeren je tudi zeleni silvanec, ki ima na rezervnih brstih, ki poženejo po pozebi, več rodnih grozdov kot na prvotnih brstih. Vinogradnik lahko s primerno nego in pravilno izbiro trt k varovanju letine pripomore Uroš Kolar (Foto: Andraž Purg - GrupA) le do zgodnih spomladanskih pozeb, približno do 15. aprila. Če se nizke temperature pojavijo kasneje, ko so brsti že zelo razviti, vinogradnik nima več veliko manevrskega prostora. Zaščitne metode le za »velike« Vinogradniki skušajo v primeru nizkih temperatur svoje vinograde zaščititi na različne načine. Najbolj zanesljiva, a tudi zelo draga metoda je prižiganje sveč, kar že uporabljajo pridelovalci v Franciji in Italiji. »Ob zadnji pozebi smo videli, kako so v Burgundiji na vsakih pet metrov prižgali posebno svečo, ki ji rečejo pečka. Z več tisoč prižganimi svečami ogrevajo vinograd in lahko obvarujejo več hektarov pridelovalnih površin.« Še ena metoda je oroše-vanje, kjer vinogradniki z vodo pršijo po trti. Omenjena načina predstavljata velik finančni zalogaj. Uporabo takih ukrepov si lahko privoščijo le vinogradniki z zelo priznanimi blagovnimi znamkami vin, ki na tržišču dosegajo zelo visoke cene. Kako pa je s sklenitvijo zavarovanj za vinograde? Kolar je povedal, da so odbitne franšize precej visoke. Posebno poglavje je tudi dokazovanje škod, kjer cenilci posledice pozebe razumejo drugače kot kmetje. »Ko je pozeba prizadela naš mladi vinograd, je cenilec ocenil, da škode ni, saj trta prvo leto ne da pridelka. Mi pa smo v resnici imeli ogromne stroške, saj smo morali kupiti več tisoč trt in z njimi zamenjati uničene. Poleg tega smo prvi pridelek lahko pobrali šele leto dni kasneje, tako da je bila škoda zelo velika.« TS OB ROBU Cena (pre)zgodnje pomladi visoka Letošnji marec nas je razvajal z nadpovprečno toplimi in s sončnimi dnevi. Z veseljem smo se podali na sprehode v naravi, medtem ko je vegetacija spomladansko vreme izkoristila za hitro brstenje. A vsega lepega je bilo hitro konec. Tudi če si sprva nismo želeli priznati, se je kmalu izkazalo, da smo zimsko garderobo občutno prehitro zamenjali za spomladansko. Tovrstna prenagljena dejanja za nas na srečo niso imela velikih posledic, v najslabšem primeru kakšen prehlad. Na žalost pa so spet »ta kratko potegnili« sadjarji. Pozeba je bila namreč usodna za velik del sadovnjakov. Še pred desetletji so bili tovrstni prizori prej izjema kot pravilo, medtem ko v zadnjih letih skoraj ni pomladi, ko se v medijih ne bi vrstili prispevki za prispevkom, kako je pozeba povsem uničila pridelek. Občasno se zamislim, kako je sploh mogoče, da kmetje in podjetja, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane, ob vseh teh katastrofah sploh uspejo preživeti. Različne naravne nesreče se namreč vrstijo kot po tekočem traku. Na srečo jim pri tem vsaj v določeni meri priskoči na pomoč država, a v tem primeru ne smemo pozabiti, da gre zgolj za gašenje požara. Proti naravi se nima smisla boriti, zato je edina rešitev, da pridelovalci določene kulture in nasade prilagodijo na novo podnebno stvarnost, kar je vse prej kot enostavno in poceni. Rešitve očitno obstajajo, a so tako z vidika dovoljenj kot financiranja zelo zahtevne. Pridelovalci si zgolj želijo, da jim pri tem naproti stopi država in vsaj deloma poenostavi pridobivanje dovoljenj in razpise. Kot obljublja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bodo v prihodnje posebno pozornost namenili tudi temu. Upamo, da uspešno. Veliko škode tudi v čebelarstvu Poleg sadnega drevja je močno prizadeta akacija, ki je za čebelarstvo izredno pomembna rastlina in v letih brez pozebe predstavlja tretjino letne proizvodnje medu. Vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarsko zvezi Slovenije (ČZS) Aleš Bozovičar pravi, da je trenutno še težko oceniti, kakšna je škoda pri ostalih za čebelarstvo pomembnih rastlinah, kot so javor, lipa, kostanj in tudi smreka ter jelka. Je pa ob takem mrazu in tej stopnji razvoja rastlin škoda pričakovana. Izgube so pričakovane tudi pri čebeljih družinah, saj ob tako nizkih temperaturah težko ohranjajo primerno temperaturo za ogrevanje gnezda, in pri čebelah, ki so za nemoteno oskrbo z vodo prisiljene zapustiti panj. Ob nizkih temperaturah kaj hitro pristanejo na snegu, kjer se podhladijo in umrejo. »Ob tem smo čebelarji povsem nemočni in lahko samo opazujemo ter upamo na najbolje. Ni ukrepa, ki bi ga lahko izvedli, da bi vsaj omilil stopnjo pozebe kot tudi nimamo možnosti zavarovanja naših čebel in pridelka. S slovenskimi zavarovalnicami se trudimo vzpostaviti način zavarovanja in upamo, da nam bo uspelo, saj smo trenutno povsem odvisni od pomoči države. Ob takem nadaljevanju sezone nam ne bo preostalo drugega kot za pomoč zaprositi tudi letos,« še dodaja Bozovičar. ŠO ŠPELA OŽIR 14 KRONIKA Juretovo izginotje še vedno nepojasnjeno »Namesto Ike bomo resnico iskali naprej mi« »Bojim se, da se moj čas izteka,« nam je natanko pred letom dni dejala Ika Plevnik, mati Jureta Plevni-ka, ki je pogrešan že od leta 2000. 7. aprila je minilo natanko 21 let, odkar se je za njim izgubila vsaka sled. In res, Plevnikovi se je čas neutrudnega iskanja sina iztekel, saj je lani v začetku decembra umrla. »Resnico o Juretu bomo namesto Ike iskali naprej mi,« so nam povedali njeni svojci. Zaenkrat želijo ostati anonimni. SIMONA SOLINIC »Smrt Ike Plevnik ali smrt Juretovega očeta ne pomenita, da bo kdorkoli na pogrešanega Jureta pozabil. Bil je tudi del naše družine. Na to zadevo se nikakor ne bo pozabilo,« so jasni svojci. Pred javnostjo se ne želijo izpostavljati. Do- Domov naj bi ga odpeljal eden od njegovih prijateljev, od tu dalje pa so se izjave domnevno vpletenih začele zapletati. Jure naj bi svojega prijatelja na dan izginotja prosil - če bi mama poizvedovala, kje je - da ji pove, da je »na nekem rojstnem dne- dajajo, da si bodo prizadevali, da se preiskava o tem, kaj se je usodnega 7. aprila leta 2000 zgodilo z Juretom, nadaljuje do končnega epiloga. S tem dajejo tudi jasno sporočilo policiji, ki v vseh dolgih 21 letih ni zmogla najti oprijemljivega dokaza o tem, ali je Jure sploh še živ. Skrivnostni profil na družbenem omrežju »To dolgujem sinu. Hkrati razmišljam, kako malo časa še imam. Počutim se nemočno v vseh pogledih,« so bile njene besede lani. Ni skrivnost, da je bila gonilo vsega medijskega poročanja in opozarjanja policije, naj vendarle uporabi vsa možna sodobna sredstva, tehnike in metode dela, da bi se ugotovilo, kaj se je zgodilo z njenim sinom. Sled za Plevnikom se je izgubila na njegovi poti iz šole. vu«. Mnogi Plevnikovi prijatelji so domnevali, da se mora Plev-nik z »nečem« ukvarjati, ker je vedno imel veliko denarja. Nikoli pa ni želel govoriti, s čim se ukvarja in od kod mu denar. Svojim prijateljem je govoril različno. Da bi odšel nekam, da ga nikoli ne bi našli in pri tem omenjal države nekdanje Jugoslavije. Njegovi tesni prijatelji še danes verjamejo, da je bil prevelik »lokalpatriot«, da bi šel iz Slovenije, kamorkoli iz Celja. Do danes še ni jasno, kaj se je tistega popoldneva dogajalo, razen tega, da je bil eden izmed možnih zadnjih Juretovih krajev na območju Zgornje Savinjske doline. V vseh teh letih je bilo kar nekaj iskalnih akcij, v katerih njegovega trupla niso našli, bilo je tudi nešteto zaslišanj številnih, ki bi o izginotju karkoli vedeli. Bilo je tudi kar nekaj ljudi, ki bi lahko bili osumljenci za njegovo izginotje, Ovadili povzročitelja nesreče toda »statusa« osumljencev uradno nikoli niso imeli. Zaradi pomanjkanja dokazov. Pred leti so se oglasili celo nekateri njegovi sošolci, celo ena izmed profesoric, ki naj bi ga učila računalništvo, in dejali, da policija po izginotju kar nekaj časa z njimi ni opravila razgovorov. Zakaj je pomembno ravno računalništvo? Zato, ker ves čas obstaja sum, da je bil Plevnik v računalništvu mojster in da obstaja možnost, da bi se lahko s svojim hekerskim znanjem zapletel v sporne posle, posledica česar bi lahko bila njegova nasilna smrt. Policija vsa leta zanika, da ni storila vsega v začetni fazi preiskovanja in da ni preverila vsega. Upamo, da je preverila tudi to, da se je v zadnjem času na enem od družbenih omrežij pojavil skrivnostni profil Jureta Plevnika. Gre le za soimenjaka ali pa za lažni profil oziroma kaj drugega? Ta informacija je sicer lahko nepomembna - ali pa še kako pomembna. »To bomo raziskali!« Na policiji so nam ta teden povedali, da še vedno preiskujejo tako v smeri, da je bil Jure žrtev kaznivega dejanja, kot v smeri, da je še živ. A to so odgovori, na katere naletimo ob vsakem preverjanju. In ravno v to, da preiskava intenzivno poteka, ob našem zadnjem pogovoru ni več verjela niti Ika Plevnik. Ni več skrivala, da je nad policijo razočarana. »Treba je razumeti, da policija takšne primere preiskuje, dokler popolnoma ne razišče, kaj se je zgodilo. So tudi primeri, kjer se izkaže, da so si ljudje po izginotju ustvarili novo življenje,« nam je dejal vodja Oddelka splošne kriminalitete v Sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Celje Milan Vogrinc. Toda njegov odgovor ne pomeni, da verjame, da je Plevnik morda živ. »To bomo raziskali. V tovrstnih preiskavah ves čas izvajamo vse aktivnosti, preverjamo vse namige, podatke ali nova dejstva in okoliščine,« je dodal Vogrinc. Toda na vprašanje, koliko oseb, ki bi morda še kaj vedele, so zaslišali v zadnjih letih, odgovarja, da o taktikah in metodah dela v posameznem primeru policija ne more govoriti javno. Ne izključuje pa možnosti novih iskalnih akcij. A te morajo biti organizirane predvsem na osnovi novih informacij, ki bi lahko kazale, da bi se Plevnikovo truplo morda nahajalo na točno določenem območju. »Razumemo, da so svojci v primeru pogrešanj svojih sorodnikov zelo aktivni in prav je tako, to je popolnoma normalno, vendar policijskega dela to ne spremeni,« je še pojasnil. Ob tem je na vprašanje, ali ta trenutek sploh obstaja kakšna oseba, ki bi jo lahko označili kot osumljenca za kakršno koli kaznivo dejanje, ki bi lahko bilo povod za Juretovo izginotje, Vogrinc skrivnosten: »V kolikor bomo imeli oprijemljive dokaze, bomo takšno osebo takoj privedli na zaslišanje na podlagi kazenske ovadbe. Verjamem, da bomo temu primeru prišli do dna. Včasih se morajo zadeve samo >poklopiti<«. Pred dnevi so policisti ovadili moškega, ki je v Velenju trčil v 73-letno peško. Nesreča se je zgodila na prehodu za pešce, ko je ženska pravilno - pri zeleni luči - prečkala cestišče. Vanjo je trčil 66-letni voznik avtomobila, ki je sicer prav tako pri zeleni luči iz smeri Kidričeve zavijal levo, na Šaleško cesto. Voznik je po trčenju ustavil in peški ponudil prevoz do zdravstvenega doma, kar je odklonila, zato jo je odpeljal domov. Peška pa je kasneje poiskala pomoč v celjski bolnišnici, kjer so ugotovili, da se je v trčenju huje poškodovala. Ika Plevnik, ki je umrla lani decembra, je do zadnjega trenutka verjela v eno stvar: da se bo nekdo, ki ve določene stvari o izginotju njenega sina, po vseh teh letih vendarle opogumil in povedal. »Prepričana sem, da bo v sebi nekdo začutil človeško dolžnost in spregovoril ter tako omogočil, da resnica pride na dan,« nam je dejala lani. Policija vse anonimne prijave in informacije zbira na številki 080 1200. Na tej številki je policija dolžna vse podatke, ki jih anonimno dobi, tudi obravnavati. Pri tem je zavezana k upoštevanju anonimnosti klicatelja. Divjal v naselju Celjski prometni policisti so v Celju ustavili 45-letnega voznika, ki je v delu, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, vozil kar 110 km/h. Moški je vozil iz smeri Celja proti Levcu. Neodgovornemu vozniku so prometni policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo ter mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Voznik bo predlagan tudi v postopek na Okrajno sodišče v Celju. Za omenjeno kršitev je namreč predpisana globa 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pomeni tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Uroš Medved (desno) skupaj s policistom Davidom Brumcem Policista rešila življenje krvavečemu moškemu Velenjski policisti so bili v nedeljo dopoldne obveščeni o pogrešanem 60-letnem občanu. Takoj po obvestilu so ga začeli iskati, pri tem pa so poleg velenjskih sodelovali tudi celjski policisti in dva vodnika službenih psov. Zaradi hitrega posredovanja sta policista Uroš Medved in David Brumec moškega rešila pred gotovo smrtjo. Policist Uroš Medved je pri pregledu gozdne poti na vzpetini proti cerkvi sv. Jakoba zaznal zdrs s poti v previsno steno in v prepadu opazil negibnega moškega. Medved, ki se na srečo v prostem času ukvarja s športnim plezanjem, se je po steni takoj spustil do poškodovanega, drugi policist, David Brumec, pa je nemudoma prevzel obveščanje reševalcev in koordinacijo njihovega prihoda na kraj. Medved je na dnu strmega območja opazil, da je bil 60-letnik že v izjemno slabem stanju. Zaradi večje rane na zapestju je moški namreč že izgubil mnogo krvi. »Policist je nemudoma slekel del svoje uniforme ter s pomočjo palice in uniforme naredil kompresijsko obvezo in s tem preprečil nadaljnjo izgubo krvi. Moškemu je preverjal srčni utrip, ki je bil izjemno šibak in ga s pogovorom ohranjal pri zavesti do prihoda reševalcev, ki jih je do poškodovanega usmeril drugi policist. Reševalci in policisti so poškodovanega po težko dostopnem terenu odnesli najprej do gasilcev, ki so prav tako prišli na kraj, nato pa so ga s skupnimi močmi odnesli do reševalnega vozila,« so še zapisali na policiji in dodali, da so na policista izredno ponosni. »Za strah ni prostora« Uroš Medved pravi, da gre za njegovo delo in da za strah v takšnih primerih enostavno ni prostora. Prizna pa, da se je ravno zaradi znanja v športnem plezanju odzval pravilno in nekoliko hitreje. S športnim plezanjem se ukvarja zadnja štiri leta. Takšnih trenutkov, ko se je treba odločiti hitro in pravilno, je zaradi svojega dela vajen. »Pri policijskem delu pričakujemo tudi nesrečne dogodke, a tudi takšne, ki se končajo dobro. Pričakuješ slabo, upaš pa na najboljše,« dodaja. Med tovrstnim reševanjem ni časa za pomisleke, dodaja. »To pride na vrsto zvečer, ko ležeš v posteljo in razmišljaš, kaj bi lahko šlo narobe. Ampak pomembno je, da človeku pomagaš, da preživi,« pojasni. Ob tem jasno poudari, da je pri takšnih posredovanjih izjemnega pomena dobro sodelovanje z vsemi reševalci, ki v določenem dogodku pomagajo. »Brez dobrega sodelovanja ne gre. Brez tega ni službe. Mi smo na terenu odvisni od reševalcev in obratno. V Velenju zelo dobro sodelujemo in to se na terenu pozna. Vse to - ko pomagamo skupaj, da rešimo življenje - je zlata vredno. In ko človeka rešiš, se zaveš, kako pomembno je to,« še pojasni Medved. To je že njegov tretji primer, da je nekomu rešil življenje. Med drugim je že oživljal osebo, ki ji je prenehalo biti srce, a jo je nato oživil. Medved sicer javne pozornosti ni vajen. »Mi pa takšne stvari veliko pomenijo. Nerad se izpostavljam. Javnost mora vedeti, da policija ne pomeni samo plačilnih nalogov in kaznovanja, ampak tudi to, da pomagamo in rešujemo življenja. V bistvu je to prva naloga in prvo poslanstvo nas, policistov,« še zaključi. SŠol, foto: PUC ZA ZDRAVJE 15 Kljub epidemiji ne pozabite na nevarnost, ki jih prinašajo klopi , klopi so že tu! Obolevnost zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi, je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Čeprav nas je pred dnevi presenetil sneg, bodo temperature kmalu spet višje. S toplimi dnevi pa se poveča aktivnost klopov, zato strokovnjaki pozivajo na ustrezne ukrepe, s katerimi se zaščitimo pred okužbami. Te namreč niso nedolžne. Predvsem posledice, ki jih te bolezni prinašajo. Najpogostejši bolezni, ki ju lahko povzroči ugriz klopa, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Medtem ko proti lymski boreliozi ni cepiva, pa le--to obstaja za preprečevanje klopnega meningoen-cefalitisa. Za lymsko boreliozo v Sloveniji letno zboli največ oseb, starih od 55 do 64 let. Marca je bilo denimo na Celjskem šest primerov lymske borelioze, kar je nekoliko manj kot marca lani. Bolezen se pojavlja sezonsko, od maja do oktobra, ko je aktivnost klopov največja. Razširjena je po vsej Sloveniji, naše območje je v vrhu po pojavnosti. Tudi klopni meningoencefalitis je na Celjskem zelo razširjen. Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Klopa • I • V a • a V • ll*V* I vt primemo s koničasto pinceto čim bližje kozi in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Ob tem moramo pinceto pred odstranjevanjem klopa seveda tudi razkužiti. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. Vbodi so pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen, med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe človeka, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj - torej asimptomatsko. Mala žival, velika težava Še vsaj mesec dni po vbodu klopa moramo biti pozorni na morebiten pojav neboleče rdečine, ki se pojavi običajno na mestu vboda in se počasi širi, na sredi pa bledi ter dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. To je prvi znak lymske borelioze. V tem času se lahko razvije tudi klopni meningoencefalitis, ki se običajno pojavi v 7 do 14 dneh po vbodu klopa. Posledice klopnega meningoecefalitisa so lahko zelo hude, vodijo lahko v hudo invalidnost ali celo v smrt. na tri in kasneje na pet let sledijo poživitveni odmerki. A kot ugotavljajo zdravniki, je v Sloveniji precepljenost še SIMONA SOLINIC »Zaradi lymske borelioze letno v Sloveniji zboli od 3 tisoč do 7 tisoč ljudi, zaradi klopnega meningoencefali-tisa pa povprečno 170 ljudi. Slednji podatki veljajo za zadnje desetletje, še pred tem pa je bilo bolnikov s klopnim meningoencefalitisom letno tudi do 260,« pravi Marta Vitek Grgič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Najbolj učinkovit način zaščite proti klopnemu menin-goencefalitisu je cepljenje, ki ga priporočajo vsem, ki hodijo v naravo. Osnovno cepljenje zajema tri odmerke, nato pa vedno nizka, redno se namreč cepi le med sedem do osem odstotkov prebivalcev. In to kljub temu, da je Slovenija endemično območje s klopi. Klopi prenašajo tudi humano granulocitno anaplazmo-zo, ki je vročinska bolezen z bolečinami v mišicah, glavobolom in s slabim počutjem. Zdravijo jo z antibiotiki, s katerimi vročina praviloma pade v 24 urah. Klopne bolezni potrdijo z diagnostiko v mikrobioloških laboratorijih v nekaj urah. Pri tem morajo biti zelo pozorni in natančni, da med bolniki, ki imajo zelo podobno klinično sliko, razlikujejo denimo med povzročiteljema klopnega meningoen-cefalitisa in virusa zahodnega Nila, ki sta si genetsko zelo podobna. Foto: splet Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka. Kje so klopi? Klopi so prisotni predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Clovek dobi klopa, ko oplazi na primer grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, zaprta obutev). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na njih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, ki odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo. Pregledujte se redno, ker se klop lahko skrije v oblačilih ali drugje v stanovanju in se na naše telo prisesa šele kasneje, čez kakšen dan ali dva. Mesto vboda klopa opazujte še vsaj mesec dni po odstranitvi klopa. V primeru pojava značilne rdečine na koži, ki se širi in v sredini bledi, se posvetujte s svojim izbranim zdravnikom. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Slovenske čebele oplemenitile gorčico Otvoritev sezone piknikov je pred vrati, pomlad se prebuja in z njo čebele, ki že stoletja živijo v slovenski tradiciji in simboliki. Pri Natureti so skupaj s slovenskimi čebelarji ustvarili prvo gorčico z gozdnim medom, ki sledi najvišjim standardom kulinarike. To je Delno mleta gorčica z gozdnim medom, ki jo je na svoje police v okviru projekta Moje znamke postavil Mercator. Mercator kot Moje znamke izpostavlja najbolj cenjene domače blagovne znamke in z dobavitelji sodeluje pri ustvarjanju inovativnih izdelkov, ki pridobivajo nove generacije zvestih kupcev. njeno najpogostejšo spremlje- Po' leta do pravega Gorčica spremlja človeštvo že tisočletja. Če ob njeni besedi Slovenci najprej pomislimo na vertoks PODROČJU VARNOSTI IN ZDI TER VARSTVA I VERTEKS VZD d.o.o., IV vzd@verteks.si, 051 61 15,3000 Celje ,040802156 Zdravi in zadovoljni zaposleni so ključ do uspeha, zato je pomembno, da zagotovimo varno, zdravo in kakovostno delovno okolje. valko, kranjsko klobaso, pa je bila v zgodovini cenjena tudi zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Uporabljali so jo za uravnavanje prebave, kot mazilo proti astmi, kašlju in bolečinam v sklepih. »Iskrena partnerstva obrodijo le najboljše. Zato v Mercatorju poudarjamo pomen sodelovanja in dolgotrajnih partnerskih povezav z našimi slovenskimi proizvajalci. Še zlasti v teh časih, ki od nas zahtevajo skupna prizadevanja in kolektivni trud, kajti skupaj lahko naredimo več,« so prepričani v Mercatorju. okusa »Preizkušali smo različne deleže in tipe medu, od akaci-jevega do cvetličnega. Pol leta je trajalo, da smo dobili najbolj harmoničen okus, ki je bil potrjen na degustacijah. Izbrali smo gozdni med, ki se je najbolj prijetno zlil z močnim okusom gorčice«, so povedali v Eti Kamnik. Izkušen čebelar Josip Vili z Dolenjske nam je zaupal, da se največ meda porabi za zajtrk in za čaj. V Sloveniji ga na leto pridelamo približno 2.500 ton, porabimo pa ga skoraj še enkrat več. PIGITALIZIRAJÜia POSLOVANJE www.birobit.si ZAPOSLOVANJE 17 Trgotur Oblikovalec kovin - CNC-operater (m/ž) Od kandidata pričakujemo: poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj, osnovna računalniška znanja, vozniški izpit B-kategorije, veselje do tehničnega področja, željo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo na vrednotah družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - z uvajanjem v delovne procese in prenosom znanja nadgrajujemo naše delo in poslovanje. Prijave zbiramo do 8. 5. 2021. Bastl, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja prodaje (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo: ustrezne izkušnje s področja prodaje (gre za 30 produktov), izobrazbo s področja ekonomije, minimalno 2 leti delovnih izkušenj, komunikativnost, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, sposobnost dela v timu, znanje angleškega jezika in izpit za avtomobil B-kategorije. Prijave zbiramo do 20. 4. 2021. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec - upravljalec varilnega robota (m/ž) (Prebold) Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe kovinarske ali elektro smeri, poznavanje mig, mag varilnih postopkov, osnovno znanje programskih orodij robotov, izkušnje z upravljanjem robota ali manipulatorjev, znanje na področju branja načrtov, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vozniški izpit B-kategorije, delovno vztrajnost, samoiniciativnost, iznajdljivost. Prijave zbiramo do 4. 5. 2021. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Inženir za testiranje programske opreme (m/ž) (delo od doma) Od kandidatov pričakujemo: poznavanje procesov in znanja s področja odpravljanja napak na sistemih, sposobnost hitrega učenja novih tehnologij in razumevanje širše slike sistemov, tekoče znanje angleškega jezika. Prednost bodo imeli kandidati s strokovno izobrazbo s področja programskega inženiringa, znanja s področja testiranja programske opreme, z izkušnjami dela z avtomatiziranimi testnimi orodji, izkušnjami z razvojem vgrajene programske opreme, upravljanjem v Linux okolju in odpravljanjem napak omrežne komunikacije. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik je tuje podjetje Nibe.eu, kandidat bo zaposlen v Sloveniji, delo pa bo opravljal od doma. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: delavec vari ogrodja in manjše elemente z mig/ mag postopkom v zaščitnem plinu, spaja konstrukcije in elemente pred robotskim varjenjem, vari sklope brez varilne priprave na osnovi izdelane dokumentacije, reže kovinske dele s plamenom in oblokom, predgreva določene materiale pred varjenjem, preverja, če elementi ustrezajo izdelani dokumentaciji, v primeru odstopanja popravlja elemente, da so primerni za varjenje (brušenje, posnemanje robov, vrtanje). Prijave zbiramo do 4. 5. 2021. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Sistemski inženir (m/ž) (delo od doma) Prednost bodo imeli kandidati z: obvladovanjem jezika C, GNU-orodja in Linuxa, izkušnje s cmake, izkušnje s FreeRTOS, izkušnje z Yocto project/ OpenEmbedded, znanje za serijsko podatkovno komunikacijo, vključno z: LIN, I2C, Modbus, BACnet in SPI, znanje za delo s potrošniškimi elektronskimi protokoli, vključno z: Bluetooth, HTTP, MQTT, SSL/TLS, TCP/IP, USB, Zigbee in Wi-Fi, usposobljenost za delo s sistemom za nadzor različic GIT, branje in razumevanje kod, usposobljenost za odpravljanje napak z uporabo Segger J-Link in GDB. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik je tuje podjetje Nibe.eu, kandidat bo zaposlen v Sloveniji, delo pa bo opravljal od doma. Več informacij na www. trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Paka pri Velenju) Pričakujemo: aktivno sodelovanje v celotnem procesu v proizvodnji, nalaganje, natovarjanje in raztovarja-nje v skladišču, pomoč v proizvodnji, ostala dela po navodilih nadrejenih. Sposobnosti: natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodnje dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa. Prijave zbiramo do 13. 5. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. CNC-programer -strugar (m/ž) (Griže) Od kandidatov pričakujemo: 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na CNC-strojih, poznavanje programiranja CNC-stružnic, srednješolsko izobrazbo ali strokovno izobraževanje strojno-kovinarske smeri in mojstrski, delovodski ali poslovni izpit, timsko naravnano osebo, komunika- tivno, inovativno in inventivno osebo, samoiniciativnost, natančnost in vestnost pri delu. Kandidatom nudimo: stimulativno mesečno plačilo in nagrade, dolgoročno varnost zaposlitve, uravnoteženo razmerje med službenim in zasebnim časom, fleksibilen delovni urnik. Prijave zbiramo do 23. 4. 2021. Anton Blaj, d. o. o., Griže 9, 3302 Griže. Več informacij na www.trgotur.si. Monter klimatskih naprav in toplotnih črpalk (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo: srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, zaželene so delovne izkušnje s samostojnim delom na terenu, prijaznost in dobre komunikacijske sposobnosti za komuniciranje s strankami, vozniški izpit B-kategorije, veselje do dela na terenu. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, stimulativno plačilo z dodatki, nagrado, variabilni del za uspešno opravljeno delo, možnost dela v mednarodnem okolju in priložnosti za dodatna izobraževanja. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selek-cijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si. Strokovni sodelavec v marketingu (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe družboslovne ali ekonomske smeri, dobro znanje angleškega jezika, vsaj 2 leti izkušenj s področja marketinga, podrobno poznavanje in učinkovito rabo orodij, veliko mero samostojnost, odgovornosti, motiviranost za delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, stimulativno plačilo z dodatki, nagrado, variabilni del za uspešno opravljeno delo, možnost dela v mednarodnem okolju in priložnosti za dodatna izobraževanja. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selekcijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec toplotnih črpalk (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe, zaželeno strojne smeri, ali ekonomske smeri s tehničnim ali strojnim znanjem, dobro znanje angleškega jezika, izkušnje s področja prodaje B2B in B2C, poznavanje prodajnih postopkov, smisel za prodajo, komunikacijo, dobre pogajalske lastnosti, veliko mero samostojnost, odgovornosti, vozniški izpit B-kategorije, motiviranost za prodajo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, stimulativno plačilo z dodatki, nagrado, variabilni del za uspešno opravljeno delo, možnost dela v mednarodnem okolju in priložnosti za dodatna izobraževanja. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selekcijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja tržnega področja (m/ž) (Velenje, tujina) Od kandidata pričakujemo: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, dobro znanje angleškega jezika, zaželeno pa tudi znanje nemščine, izkušnje s področja prodaje, predvsem B2B, poznavanje prodajnih postopkov, smisel za prodajo, komunikacijo, dobre pogajalske lastnosti, pripravljenost na službena potovanja, veliko mero samostojnost, odgovornosti, vozniški izpit B-kategorije, motiviranost za prodajo. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selekcijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si. @ MojeDelo.com Prodajno-tehnični svetovalec (m/ž) (Celje) Od vas pričakujemo srednjo oz. visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo tehnično-strojne smeri, vsaj 1 leto delovnih izkušenj v tehnič-no-proizvodnem procesu, lahko tudi kot začetnik s predhodnim znanjem s področja strojništva, dobro znanje angleškega in osnovno znanje nemškega jezika, znanje in uporabo računalniških orodij MS Office ter strojnih načrtov. Klima Celje, d. d., Delavska cesta 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 5. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Svetovalec za prodajo energentov v klicnem centru (m/ž) (Rogaška Slatina) Če si zagnan in delaven ter te veseli telefonska prodaja in komunikacija z ljudmi, dobrodošel pri nas! ECE, d. o. o., Vrunčeva 2 a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Obdelovalec kovin I (m/ž) (Zreče) Opis nalog: izvajanje nalog obdelave kovin, brušenje na ploskovnem in brezkoničnem brušenju, izvajanje avtokontrole in CPV, čiščenje in urejanje delovnega okolja in sredstev. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 29. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja gradbišča (m/ž) (Poljčane) Opis dela: dnevno razporejanje delavcev na posamezne delovne naloge in sestavljanje delovnih skupin v skladu s planom napredovanja del in usposobljenostjo posameznih delavcev, skrb za kvalitetno izvedbo del ... Reflex Gornja Radgona, d. o. o., Pod-grad 4, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 9. 5. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji - pocinkovalec (m/ž) (Celje) Zadolženi boste za: nalaganje elementov, izvajanje postopka potapljanja po tehnični dokumentaciji . Pocinkovalnica, d. o. o., Bežgrajska cesta 6, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 5. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Strojni polnilec (m/ž) (Celje) Pričakujemo zaključeno V. stopnjo izobrazbe (prednost imajo kandidati z zaključeno izobrazbo tehnične ali živilske smeri), poznavanje HACCP sistema, vsaj 1 leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, samostojnost, natančnost, odgovornost, vo- zniški izpit B-kategorije. ErgoPharma, d. o. o., Gaji 1, Trnovlje pri Celju, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 5. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Celje-Teharje) Vabimo kandidate, ki so pripravljeni delati v urejenem podjetju, katerih želja je stalna in varna zaposlitev, ki jim je redno plačilo pomembno, ki želijo napredovati in rasti skupaj z nami. AquafilSLO, d. o. o., Letališka cesta 15, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 5. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec specialist za strojno področje (m/ž) (Laško) Naša pričakovanja: najmanj 5. raven izobrazbe strojne ali druge tehnične smeri, zaželena osnovna raven znanja angleškega jezika, vsaj eno leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu ... Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 5. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Upravljalec v polnilnici pijač (m/ž) (Laško) Opis delovnega mesta: izvajanje čiščenja opreme in prostorov, pomoč pri izvajanju CILT-a, pomoč pri prestavitvi opreme, sodelovanje pri remontih in izvajanje lažjih vzdrževalnih del, oskrbovanje linij z materiali in s kemikalijami, odvoz odpadkov ter vzorcev. Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 30. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v lakirnici (m/ž) (Šentjur) Opis del in nalog: obešanje in snemanje kovinskih izdelkov s tekočega traku, montiranje in embaliranje izdelkov, ostala dela v proizvodnji kovinske opreme za trgovine. Tego-metall oprema trgovin, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 23. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser ogrevalnih in hladilnih sistemov (m/ž) (Vojnik) Vam je blizu rokovanje s hladilnimi in z ogrevalnimi sistemi? Se znajdete med cevmi in kabli? Je teren vaš drugi dom? Imate občutek tako za ljudi kot za stroje? Prav tako osebo iščemo! Atlas Trading, d. o. o., Celjska cesta 45, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 8. 5. 2021. Podrobnosti na www.mo-jedelo.com. Vodja projektov za področje razvoja elektronskih sklopov za belo tehniko (m/ž) (Velenje) Od kandidatov pričakujemo: VI./2 oz. VII. stopnjo strokovne izobrazbe s področja elektrotehnike oz. druge ustrezne tehnične smeri, dobre analitične in organizacijske sposobnosti ... Hisense Gorenje Europe, d. o. o., Partizanska 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 30. 4. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Procesni tehnolog (m/ž) (Velenje) Opis dela: reševanje tehnoloških problemov v proizvodnji, razvoj in uvajanje proizvodnih procesov, tehnologij, strojne opreme in orodij v proizvodnji izdelkov iz pločevine. FORI Skupina, d. o. o., Prešernova ulica 1a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 7. 5. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Voznik C-kategorije/ dostavljavec v poslovni enoti Arnovski gozd (m/ž) (Žalec pri Celju) Imate radi terensko in dinamično delo? Vam delo dostavljavca predstavlja nov želen izziv? Vabimo vas, da se prijavite na prosto delovno mesto voznik C-kategorije/dostavljalec in postanete del ene izmed vodilnih distribucijskih ekip na slovenskem trgu. Davidov hram, d. o. o. Ljubno, Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 7. 5. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik vrtalca (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: pomoč pri vrtanju, montažo in de-montažo strojev in opreme, prenašanje opreme in pribora, pomoč pri ostalih delih na gradbišču, delo po navodilih vodje oddelka in delovodje. Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 7. 5. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 18 ŠPORT Pogovor z generalnim direktorjem Nogometnega kluba Celje Valerijem Kolotilom »Hočemo postati stalni kandidati za naslov prvaka« »Lahko smo ponosni, da nas je skupina ljudi iz Rusije prepoznala kot možnost dobre zgodbe ne zgolj na področju Slovenije, ampak tudi jugovzhodne Evrope. Gre za poslovneže, ki imajo dobre izkušnje pri delu s klubi po Evropi, v angleški, nemški in švicarski prvi ligi,« je nedolgo po osvojitvi naslova državnega prvaka dejal predsednik Nogometnega kluba Celje Miloš Rovšnik, ko je predstavljal spremembe v klubu ob prihodu tujih vlagateljev. Kdo bi si mislil, katero darilo si je najbolj želel Moskovčan Valerij Kolotilo ob srečanju z abrahamom. Dobil ga je 22. julija, dva dneva pred svojim petdesetim rojstnim dnem. Tedaj so celjski nogometaši na svojem štadionu po neodločenem izidu z Olimpijo osvojili prvo mesto v državi. DEAN ŠUSTER V vlogi generalnega direktorja jih vodi Valerij Kolotilo, ki je spregovoril za Novi tednik. Kdaj ste prvič obiskali Slovenijo? Bilo je leta 1998. Spoznal sem Dušana Rebernika, ki je delal na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi. Sprejel sem njegovo vabilo za ogled Slovenije. Bil sem lastnik nogometnega kluba in sem moštvo pripeljal na priprave. Od tistega trenutka sem zaljubljen v Slovenijo. Bila je jesen, ko sem obiskal Ljubljano, nato še Bled. Prevzela so me lepa čustva. Občudoval sem barve narave, ki so mi grele dušo. Od tedaj ob vsakem pričakovanju novega leta silvestrujem v Sloveniji z družino in s prijatelji. Že večkrat sem dejal, da želim čim več let preživeti v Sloveniji. Kdaj ste postali generalni direktor Nogometnega kluba Celje? V mesecu septembru je to postalo uradno, smo pa že prej sodelovali več kot eno leto. Celoten postopek ni enostaven in je zelo dolg. Čez noč se tega ne da urediti. Pred tremi tedni smo dobili uradno potrditev Nogometne zveze Slovenije, da je podpis sodelovanja med klubom in vlagatelji v skladu s predpisi. Tudi z določili Uefe, tako da je bila vez tudi formalno potrjena. Celjsko moštvo je v kvalifikacijah za ligo prvakov izločilo irski Dundalk, nato pa vodilo proti norveškemu Moldeju, a doživelo poraz. Sledile so kvalifikacije za evropsko ligo. V Erevanu ste bili že med tekmo z Ara-ratom zelo zaskrbljeni, potem pa precej razočarani, kajne? Res je, ob vsakem porazu si razočaran. Celjska ekipa je zelo dobra, v njej je nekaj odličnih nogometašev. A je še vedno mlada, premalo izkušenj ima za evropske tekme. Pritisk je bil velik, obremenilen. Noge so se >zmehčale<. Če bi v uvodu srečanja zadel Luka Kerin, bi bila zgodba povsem drugačna. Ararat ima izkušnje, mi večjo kakovost. Če bi odigrali dve tekmi, bi se naši fantje znebili pritiska. Žreb je določil le tekmo v Erevanu. Toda to je nogomet, zato nam je zaradi negotovosti tako všeč. Slovenska članska reprezentanca je konec prejšnjega meseca igrala dobro v Soči-ju, toda Rusija je zmagala ... Trenutno sem navijač Slovenije. Delam za slovenski nogomet. To ne govorim zato, ker boste to objavili. Imam priče, tudi predsednika kluba Miloša Rovšnika, da sem te besede že izrekel. Slovenski nogometaši so se zbrali in začeli igrati šele po zaostanku z 2:0. Bilo je prepozno. Kot da so se tudi oni tako kot Celjani ustrašili gostovanja. Ko so bili sproščeni, so lepo igrali. Slovenija ima dobro ekipo. Rusija nima takšnih igralcev, kot sta Jan Oblak in Josip Iličić. Celje pa nima več Mitje Lotriča in Daria Vizingerja, ki ste ju morali prodati v ugodnem trenutku. Toda še vedno ima Žana Zaletela, Filipa Dangubića, Luko Kerina, Ivana Božića ... A v zadnjem času jim skoraj nič ne gre od nog. Kateri so razlogi? Spomnimo se Leicestra, ki je leta 2016 senzacionalno postal angleški prvak. Naslednje leto ni bil konkurenčen. Hvala bogu, da smo imeli trenerja Dušana Kosića, ki je ustvaril ustrezno kemijo v ekipi, dobre odnose med fanti. V prejšnjem prvenstvu je bil dostikrat nogometni bog na naši strani. Papirnatemu favoritu ni šlo vse po željah, pa je žogo dobil Lotrič in jo pospravil v mrežo. S kančkom sreče so fantje pridobivali samozavest. Eni zmagi se pridruži druga in ob povečani hrabrosti se ustvari niz uspešnih predstav. Tako je Celje osvojilo naslov prvaka, prvič v svoji dolgoletni zgodovini. Mi smo na pomoč priskočili že ob koncu leta 2019. Tedanji športni direktor Branko Veršič je hotel prodati Vizingerja. Klub bi dobil denar, ki ga je potreboval. Toda mi smo zagotovili, da bomo pokrili morebitno finančno luknjo, če se bo pojavila. Vodstvo kluba nas je poslušalo in ni prišlo do prodaje Vizingerja. Če bi ga, sem prepričan, da Celje ne bi postalo prvak. Toda letos je Leicester tik pod vrhom lestvice angleške lige. Kdaj bo Celje znova tam v državnem prvenstvu? Dandanes pogled na lestvico skozi celjsko prizmo resnično ni lep, a menim, da bodo kmalu prišli lepši časi. V prejšnji sezoni so mnogi iz Maribora in Ljubljane govorili, da je Celje slučajno postalo prvak. Mi bi radi, da Celje v prihodnosti nikoli ne bo slučajno prvak. Želimo pripraviti ustroj kluba, ki bi posledično prinašal vsako leto visoke uvrstitve članskega moštva. Naše ambicije so, da moštvo vsako leto nastopa v evropskem tekmovanju. Hočemo postati stalni kandidati za naslov prvaka. Radi bi v petih letih vsaj trikrat osvojili prvo mesto. Menim, da niti Maribor niti Ljubljana nimata takšnih možnosti za nogometni razvoj kot Celje. Imamo vrhunskega trenerja. Jiri Jarošik je bil kot igralec prvak na Češkem, v Rusiji, v Angliji s Chelseajem, na Škotskem. V Sloveniji nimamo takšnega trenerja, ki bi imel toliko uspehov kot igralec. Zame je to zelo pomembno. Se pravi, da potrebuje čas, v katerem bi dodobra spoznal svoje varovance in tudi posebnosti slovenske lige? Vajen je delovati v ekipah, kjer vladajo mednarodna nogometna merila. Naši mladi igralci še niso na tej kakovostni ravni. V kratkem časovnem obdobju so odigrali devet uradnih tekem pod njegovim vodstvom. V hudem ritmu je težko hitro reagirati in kaj pametnega spremeniti. Kakšna napaka se mu je prikradla tudi zato, ker ni bilo časa za vadbo. Po tekmi je sledila regeneracija, nato je bila že na vrsti priprava na naslednji obračun. Ste med tem razmišljali o njegovi zamenjavi, kar je del lokalne nogometne javnosti že zahteval? To je bila običajna reakcija. Saj veste, kako pravijo: za zmago je zaslužna ekipa, za poraz je krivec trener. Jiri je trener šele dva meseca. V tem obdobju je bilo veliko tekem in zato smo živčni, ker ni dobrih rezultatov. Mi ob tem opazujemo še celoten proces vadbe - raznolikost vaj, intenzivnost treniranja ... Tu je zgodba povsem drugačna kot pri našem prejšnjem trenerju. Položaj je resen, ampak na naše igralce gledamo kot na otroke. Naj naredi kaj še tako slabega, še vedno ga imaš rad. Dejstvo je, da Celje z Jirijem Jarošikom ni izgubilo niti enega mesta na lestvici, kajti po zaostali tekmi z jesenskega dela je padlo na osmi položaj. Ekipa je po osvojitvi naslova zelo kmalu padla v luknjo in Jiri jo je tam tudi našel. Že prej je bilo stanje v ekipi težko. Kosić je odšel, problemi so ostali. Navijače zanima, kdo je na vrhu odločanja v klubu in kakšna je vloga Alekseja Zinina? Moje podjetje Sportinvest je odkupilo 74 odstotkov deleža od kluba. Toliko dovoli Nogometna zveza Slovenije. V skupini investitorjev nismo zgolj Rusi, temveč tudi Izraelci. Mi zagotavljamo, da bo celjski klub imel optimalen proračun. Nismo prišli za dve, tri leta. Odločili smo se za najmanj deset let. To smo tudi zapisali. Sicer sem se odločil, da bom tu ostal do svoje smrti. Aleksej Zinin zaradi pandemije ne more obiskati Slovenije za dlje časa, le za nekaj dni. V Turčiji Prizor s tekme v Erevanu kjer so nogometaši Celja zaključili evropsko pot v tej sezoni. Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 27 14 9 4 35:17 51 MARIBOR 27 13 10 4 52:32 49 MURA 27 12 9 6 31:18 45 DOMŽALE 27 10 10 7 37:30 40 KOPER 27 10 7 10 34:37 37 BRAVO 27 8 11 8 27:27 35 TABOR 27 9 6 12 31:36 33 CELJE 27 7 6 14 24:33 27 ALUMINIJ 27 6 9 12 19:36 27 GORICA 27 4 7 16 17:42 19 Bolje v Parizu kot doma Pari četrtfinala rokometne lige prvakov so Nantes - Ve-szprem, Kiel - PSG, Meškov Brest - Barcelona in Aalborg - Flensburg. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so celotni dvoboj s Parižani izgubili z dvajsetimi goli razlike. Na povratni tekmi osmine 31:24 in sklenili evropsko sezo- finala so se v dvorani Pierre de no. Celjsko moštvo je imelo za Coubertin za odtenek ali dva razliko od prvega obračuna tudi bolje upirali Parižanom kot v pomoč Vida Poteka in Tilna Ko- dvorani Zlatorog. Izgubili so z drina. Dvakrat se je v drugem polčasu približalo le na gol zaostanka, nato pa so rokometaši najbogatejšega kluba na svetu v hipu ustvarili neulovljivo razliko. Pri gostih sta bila najbolj učinkovita Kristjan Horžen s šestimi in Matic Grošelj s petimi goli. V tej sezoni lige prvakov so dosegli štiri zmage in vpisali deset porazov v skupinskem delu, kar je zadoščalo za sedmo mesto. DŠ www.novitednik.si novi tednik vMm 2 i ŠPORT 19 Valerij Kolotilo med tekmo v Erevanu. Levo spodaj je mladi nogometaš Tom Kljun. je obiskal ekipo med pripravami. Srečali smo se tudi s predstavniki štaba ruske mlade reprezentance, ki je na Euru U21 igrala na Madžarskem. Podobno vlogo kot Zinin ima tudi Genadij Golubin. Menimo, da je vloga športnega direktorja prezahtevna za enega človeka. Opravlja jo lahko več ljudi, ki imajo pregled nad slovenskim, evropskim in ostalim trgom. To strokovno piramido še gradimo. Na njenem vrhu bo Slovenec. Mora biti avtoritativen, vpliven, mora poznati slovenski nogomet. Z mano, s predsednikom, s trenerjem, z ruskimi strokovnjaki naj bi ustvaril ekipo, ki bi bila najmočnejša v Sloveniji. Ne zanima nas le naslov državnega prvaka, ampak tudi evropska zgodba. Morda bi konkurirali rokometu. Bil sem v dvorani Zlatorog na tekmi z Barcelono. To pa je bilo za pogledati. To hočem. Polno areno. Vlada je na petkovi dopisni seji sprejela odlok o izvajanju športnih dejavnosti v času epidemije novega koronavirusa ter določila podobne omejitve, ki so veljale pred 1. aprilom. Treningi in tekme so bili od ponedeljka znova dovoljeni vrhunskim registriranim športnikom, vadba z določenimi omejitvami pa tudi rekreativnim športnikom. Tekmovanje v 1. slovenski nogometni ligi se je v torek nadaljevalo z zaostalo tekmo med Olimpijo in Bravom (1:1). Konec tedna je razpored naslednji: jutri Aluminij - Maribor (16.45), Mura - Celje (19.00), v soboto Bravo - Domžale (15.00), Gorica - Olimpija (17.45), Koper - Tabor (20.00). V torek bo Celje gostilo Aluminij (15.00). Torej? Potem pa v Celju igramo tekmo v domači konkurenci. Seveda se večina ljubiteljev športa odloči za ogled rokometne Barcelone. Imamo načrt za posodobitev štadiona. Je lep, a je premalo funkcionalen. Moramo ga izboljšati, da bodo prišli navijači tudi iz tujine. In si obenem ogledali še Stari grad, ki je zame, potem ko sem veliko potoval po Evropi, izjemna znamenitost. Lahko bi rekel, da česa takšnega nima niti Moskva. Enajst dni ni bilo nogometa v Sloveniji. Imate komentar? Najpomembnejša so človeška življenja. Vsi mi bi radi, da bi se igrale nogometne tekme. Imamo pač takšno stanje. Važno je predvsem, da nihče ne umre. Tisti, ki je izgubil svojega bližnjega, razume, zakaj so takšni ukrepi. Na srečo smo zdravi in živi. Toda športniki ne spadajo v rizično skupino. Nenazadnje smo imeli Euro U21, ki se po ničemer ni ločil od 1. slovenske nogometne lige. Trije klubi, Maribor, Mura in Olimpija, so napisali sporočilo vladi. Zakaj ni bilo zraven državnega prvaka? Nisem prepričan, da je bilo to potrebno. Res je, da nisem zdravnik in da ne poznam podrobno splošnega položaja. Spoštujem pa nasvete strokovnjakov in posledično tudi ukrepe. Zdaj se nevarnosti še bolj zavedam. Po okužbi sem zbolel in bilo mi je najtežje v življenju. Tu ni prostora za šalo. Kakšen je načrt do konca sezone? Poleg boja za obstanek se boste osredotočili še na boj za pokalno lovoriko, s katero bi si zagotovili nastopanje v evropskem tekmovanju tudi v prihodnji sezoni. Drži, v pokalu NZS imamo najvišji cilj. Naš naslednji nasprotnik je drugoligaš. A Kalcer je vodilno moštvo druge lige. V prejšnji sezoni nas je prav on izločil iz pokalnega tekmovanja. Želimo se mu oddolžiti. Ob koncu bi še nekaj dodal. Opravičujem se vsem navijačem Celja, saj smo jih premalokrat razveselili v drugi polovici prejšnjega leta in letos. Obenem jih celo prosim za potrpežljivost. Imeli bomo najboljšo ekipo. Želim si, da bi se vsi v Celju in v regiji pogovarjali o celjskem nogometu in klubu in da bo slednji ponos mesta in tudi države. Srčno upam, da nam bo to uspelo. Foto: Andraž Purg - GrupA, NK CELJE Po zmagi nad Latvijo in pred tekmo z Barcelono Član Dobovca Kristjan Ču-jec je blestel v dresu slovenske futsalske reprezentance, ki se je v Laškem po zmagi proti Latviji s 5:3 še sedmič uvrstila na evropsko prvenstvo, šestič zapovrstjo. V svoji kvalifikacijski skupini je osvojila drugo mesto (za Španijo) in se kot ena izmed najboljših drugouvršče-nih ekip prebila na prvenstvo stare celine. Toda začetek tekme ni bil po željah naše izbrane vrste. »Gostje so nas presenetili s svojo hitrostjo, borbenostjo, konkretnostjo. Malce smo bili uspavani. Prejeti zadetek nas je šokiral, a tudi prebudil. Prevzeli smo pobudo in uravnotežili raz- merje moči. Tekme nismo vzeli na prelahek način, smo pa morda menili, da bo vse skupaj prišlo kar samo. Latvijci so bili izjemno motivirani. Mi bi morali v drugem polčasu doseči še vsaj en gol na prazna vrata, da bi mirneje pripeljali tekmo do konca,« je povedal Kristjan Čujec, ki se je izkazal z dvema zadetkoma in številnimi odličnimi podajami. S sedmimi doseženimi goli je bil prvi strelec Slovenije v tokratnih kvalifikacijah. Do konca sezone bo v dresu Dobovca nastopil v treh različnih tekmovanjih, tudi na zaključnem turnirju lige prvakov v Zadru, kjer bo tekmica slovita Barcelona. Dobovec ima še dva igralca s pomembnima vlogama v slovenski reprezentanci, Kle-mna Duščaka in Žigo Čeha. Jutri se bo začel polfinale državnega prvenstva, v Rogaški Slatini bo gost Bronx iz Škofij. V soboto bodo Ce-ljanke odigrale drugo tekmo finala. Po domačem porazu bodo gostovale v Spodnjem Dupleku pri ekipi Slovenskih goric. DŠ Foto: DRAGO PERKO Po štirih letih znova v Celju Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje bo izpeljal zaključni turnir slovenskega pokala. Ta bo 24. in 25. aprila. Nanj se je že uvrstila Je-žica, pridružili se ji bodo zmagovalci četrtfinalnih dvobojev Cinkarna - Ledita, Triglav - Ilirija in Grosuplje - Konjice. Celjski klub je bil nazadnje organizator finalnega turnirja leta 2017. Najboljše štiri ekipe v pokalnem tekmovanju bo gostil desetič, prvič jih je že leta 1996. Predsednik kluba Borut Kop je dejal: »Žal bomo letos zaradi aktualnih razmer prikrajšani za gledalce, ki bi bili sicer zagotovo izjemno pomemben veter v hrbet naši mladi ekipi. Prepričan sem, da je sposobna poseči po petnajsti pokalni lovoriki v zgodovini kluba, čeprav je jasno, da bo ne glede na izide četrtfinalnih tekem, najmlajša zasedba na zaključnem turnirju.« DŠ 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE GOLF V, trendline TDI champion, črne barve, letnik 2005, prodam. Telefon 031 782708. 316 STROJI STANOVANJE PRODAM ODDAM PRODAM TRAKTOR Imt 533 deluxe, s kabino in kompresorjem, prodam. Telefon 070 573-488. 321 NOVO stanovanje na kmetiji oddam, najraje mlajši upokojenki ali paru, ni pa pogoj. Telefon 041 510-303. 322 BREJE telice in krave, krave s teleti, vse pašne, prodam ali menjam za jalovo kravo. Telefon 031 533-745. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n 5 21% arodno abavne lasbe Petek, 3. septembra 2021 Prijave na razpis www.ptujski-festival.si FRMOBIL AVTOCENTER Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Toyota, Suzuki in Isuzu zaradi povečanega obsega dela vabi v svoj kolektiv PRODAJNEGA SVETOVALCA ZA NOVA VOZILA M/Ž Pogoji za zasedbo delovnega mesta: • vsaj V. stopnja izobrazbe • veselje do dela v avtomobilski stroki in nekaj predhodnega znanja o njej • veselje do dela s strankami • komunikativnost, urejenost, prijaznost, poštenost, natančnost in delo s spoštovanjem časovnih rokov • pripravljenost za delo v timu • računalniško znanje in elektronska pismenost ( MS office, internet) • osnovno znanje angleškega jezika • pripravljenost na stalna izobraževanja • vozniško dovoljenje B kategorije Opis dela: • sprejem strank, svetovanje, priprava ponudb, predstavitev vozil, zbiranje informacij o strankah, priprava dokumentacije za prodajo, priprava pogodb, izdaja računov • priprava vozil za salon, fotografiranje vozil, priprava vozil in dokumentacije za predajo strankam, priprava oglasov vozil za internetno platformo, urejanje platforme za prodajo vozil • skrb za informiranje in zadovoljstvo obstoječih strank in izvajanje aktivnosti za pridobivanje novih, udeležba na razstavljanjih vozil izven salona Nudimo delo v podjetju z dolgoletnimi izkušnjami pri prodaji in servisiranju vozil ter s tem priložnost za karierni in osebnosti razvoj. Nudimo stimulativno nagrajevanje in delo v strokovnem ter prijetnem okolju. Sodelavca bomo zaposlili za nedoločen cas s 6- mesečnim poskusnim delom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite izključno na elektronski naslov: zaposlitev@fri-mobil.si do 30.4.2021 -jJbfc 7 sezona . projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJ0 "najboljši pevci so doma tam, kjer otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo" kmalu na radiu ptuj in na radiu celje ter na facebook in youtube profilih radia ptuj in radia celje Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo VEC KOT 2.000 OTROK V šestih letih je nastopilo več kot 400 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve si je ogledalo več kot 30.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 50 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OS Zaključek prireditev s SUPER FINALOM 30 najboljših pevk in pevcev Več na: www.otrocipojejo.si ШП1< JC i v'wfc i, / j <. • ätmä'd 1 a MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Umrla je naša upokojena sodelavka MIRJANA LESJAK zaposlena kot višja medicinska sestra v funkcionalni diagnostiki in vodja endoskopske ambulante Ohranilijo bomo vlepem spominu. Splošna bolnišnica Celje Srceje omagaloo, tvoj d10 je zasial, a nate spomin bo večno ostal. ZZAH VA LA Zapustila nas je draga sestra in teta MARIJA MASTNAK z Zelenice 11 v Celju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za izražena sožalja ter podarjene sveče in cvetje. Hvala duhovniku za lep o opravljen cerkveni obred. Zahvala tudi pogrebnima službama Žalujka in Veking za organizacijo pogreba. Žalujoči: brata Franci in Tone z družino in ostalo sorodstvo KOKOŠI ne snice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerlae, prodtmo. Pri nakupu 10 kokoši podarimo peteline. Kmetija z Lopate 55, Celje. Telelone31 461-S98,041 76Г-800 ine51319-031. p KOKOŠI nestice jarlece, rjave in bele, pred nesnostjo, in 3-kaogramske bele puraae inrodamo, pri|ieljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIK1A limuzin. težlbga Š80 ka, prodam. Telefon 011 55 9-8 2t. L35 BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za do|).-tanje ali vsčje za zakol, prodamo. Telefon 031 153-591. 305 DVA bikca, r|ave (sive) pasme, stara 33 in rj tedne, nrodam. Cenrr po dooovtru. Telefon 041 681-173. 308 fllt ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, hčerke, sestre, tete, botre in stare mame ALOJZIJE JELENC s Kuretnega pri Laškem se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, vse besede tolažbe ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala gre tudi goŽSVALSu Klemnu Jagru in pogrebni storitvi Komunala Laško za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala, ker ste našo drago mamo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali. KOZO raneke pasme, staro pet let, brejo dva meseca, prodam za 50 EUR. Telefon 031 733-965. :317 PAR gosk in domače zajce prodam. 8ena po dogovoru .Tdlefon 041 E36-67t,Vi8ko 14. 312 PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 323 TELIČKO simentalko, težko približno 240 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 730-234. 324 novi tednik Vedno? 2 штј! t. \ Vse na svetu mine, vse se spremeni, ee spomin na tebe ostaja in živi. Ker vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umrejo, le v nas se preselijo in v naših srcih naprej živijo in tu ostanejo za vedno. V SPOMIN Minil oje eno leto, kar nas je zapustila naša draga mama, eašno in babica MAGDALENA ŠKO RJA iz Marija Gradca Hvala veem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigaOe eveče in jo ohranjate v lepem spominu. Njeni najdražji novi tednik lio cel Cenjene stranke obveščamo, da MA LE O GLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radno Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja,P rešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE J iH LAHKO TUDI PO ELEKTRON SKI POŠTI na naslovog lasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p M E N КШ 27-let star fant z dežele želi spoznati dekle (Slovenko), staro di а 25 let. Telefon 031 281-V82. 3309 KOCKE sena in otave, bio, ugodno prodam. Telefon 041 428-054, 041 767-797. 320 KRMNI krompir prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. p OSTALO PRODAM KORUZO, naravno sušeno, prodam. Telefon 031 384-429. 318 PRODAM BIKA, težkega približno 500 kg in pet bal tretje košnje prodam. Telefon 041 763893. 3304 VEČJO lolioino sena - kocke ia Iribrazdni obračalni plug Landsberg prodam. Telefon 041 64V-414. p PIRODNE bokse za svinje prodam. Prodam tudi bučnice za oljo. Telefon 041 91U-939. 311 Samo čisto tiho sem odšel na drugo stran poti. Vse ostalo je, kot je bilo. Še zmeraj sem jaz jaz in vi ste vi. Z A H V A LA Življenjsko pot je sklenil naš ljubi oče, stari ata, pradeatek in brat FRIDERIK GOLAVŠEK iz S1p. Rkečice 176, Lašdo (8. 10. 1920-17. 3. 2021) Iskrena Iiaala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena °isna in ustna sožalja, tslažilne besede ter darovane sveče in cvetje. Heale gosvedu zdravniku Ivačiču za pomed, govornikoma gospodu Mavriju in Matjažu, gospodu župniku za opravljen obred, vsem praporščakom in rudarjem, skupini Lirčka in trob entaču. Vsem hvala, ki ste ga pospremili nazadnji poti. Žalujoči: vasi njegevi, kri ga močno pogrešamo. 307 Prej bodo morja ueahnüa, ko bo našk missl na vas poza bila „. ZAHVALA boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ANTONA JAVORNIKA iz Levca 12, Petrovče (22. 5. 1955-28. 3. 2021) iskrena hvala za darovano sveto mašo, sveče, cvetje, denarno Eomoč ter izražena pisna in ustna sožalja. Hvala dr. Kralju in Roku, kakor tudi vsem, ki ste se mu prišli poklonit v spomin. Vsem in vsakemu iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi domači, ki ga bomo zelo pogrešali. V SPOMIN ANGELA JAVORNIK iz Levca 12, Petrovče (10. 8. 1930-21. 8. 2020) AN T ON JAVORNIK iz Levca 12, Petrovče (29. O2. Г924-4. 6. 1988) Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in postojite ob njunem grobu. Žaluj o či: vsi domači 325 FRANCOSKO posteljo, velikost 160 x 200, in rdeče vino prodam po ugodni ceni. Telefon 031 533-112, 5794-156. 310 Smrti Celje Umrli so: Drago ROVŠEK iz Celja, 85 let, Josip SUŠA iz Žalca, 69 let, Vinko CEVZAR iz Mozirja, 74 let, Cirila JAGER iz Celja, 75 let, Bogoja TALEVSKI iz Celja, 78 let, Milan ROŽMAN iz Celja, 73 let, Branko KOŠTOMAJ iz Škofje vasi, 58 let, Marija TOMAŽIN iz Celja, 80 let, Ludvik KRAJCAR iz Celja, 81 let, Albina TALER iz Celja, 88 let, Franc MIHEVC iz Vrh, 87 let, Stjepan LUGA-RIĆ iz Celja, 77 let, Kristina HLIŠ iz Celja, 84 let, Gabriel RAJH iz Braslovč, 85 let, Neža HRIBAR z Vranskega, 88 let, Anton JAVORNIK iz Levca, 66 let, Olga TRAP iz Raven pri Šoštanju, 61 let, Marija CVERLE iz Šentjurja, 86Jet. Šentjur Umrli so: Rudolf ZALO-KAR iz Vrbnega, 79 let, Marjan PERTINAČ iz Gorice pri Dobjem, 55 let. 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki poslujejo, ter njihove obratovalne čase. Uporaba mask Uporaba maske na odprtih javnih krajih je obvezna le, če ni mogoče zagotoviti najmanj 1,5 metra medosebne razdalje. Prepoved zbiranja in prireditev Še vedno je prepovedano zbiranje ljudi. Zbiranje ljudi se dovoli skupini oseb, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva ob upoštevanju omejitev in prepovedi iz tega odloka. Začasno so prepovedane vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke. Omejitev prehajanja med statističnimi regijami Tri izjeme, ki omogočajo prehajanje med regijami: - izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču za člane istega gospodinjstva, - potovanja oseb z namenom tranzita čez statistično regijo, v sosednjo državo ali do svojega prebivališča v Republiki Sloveniji, - nujno vzdrževanje groba, pri čemer mora posameznik izkazati upravičenost z dokazilom o najemu groba ali drugim ustreznim dokazilom. Ustanove, službe in storitve, ki ne delujejo: - nastanitve (hoteli), - gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari, - zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...), - kinematografi, - diskoteke in nočni klubi, - storitve iger na srečo. Omejitve prodaje blaga in storitev Ponujanje in prodaja blaga in storitev je dovoljena le določenim izjemam. Izjeme brez pogoja testa za zaposlene: - lekarne, - bencinski servisi, - finančne storitve, - geodetske storitve, - pošta, - dostavne službe, - dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti, - gradbena dela, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki, in storitve, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da ne prihaja do stikov s potrošniki (na primer zunanja ureditev, krovska dela, fasaderska dela), - osebni prevzem blaga, hrane ali pijače na prevzemnih mestih, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno, - čistilni servisi in čistilnice, - servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles), - druge servisne delavnice ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže, - druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja. Izjeme s pogojem testiranja za zaposlene: - opravljanje trgovinske dejavnosti, kot jo ureja zakon, ki ureja trgovino, - storitve nepremičninskega posredovanja, - storitve higienske nege (frizerskih salonov, kozmetične dejavnosti, pedikure, manikure, dejavnosti salonov za nego telesa), - individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve, - individualne storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice), - storitve turističnih agencij, - storitve salonov za nego živali. Ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo je še vedno povsod dovoljeno, kot tudi opravljanje dejavnosti priprave in strežbe jedi ter pijač v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance ali za dostavo končnim potrošnikom, pri čemer je treba zagotoviti minimalni stik med uporabniki teh storitev ter upoštevanje vseh higienskih priporočil ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Knjižnice, galerije in muzeji Odprti so knjižnice, muzeji in galerije ter storitve ponujanja dostopa in ogleda kulturne dediščine brez organiziranega vodenja na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino. Športna vadba Vadba z določenimi omejitvami je dovoljena tudi rekreativnim športnikom. Pri izvajanju vadbe v skupinah je treba neprekinjeno vzdrževati vsaj dva metra medosebne razdalje. V skupini je lahko največ 10 ljudi. Uporabljajo se lahko vsi športni objekti in površine za šport v naravi in šolski športni objekti. Smučišča lahko uporabljajo smučarji z negativnim testom na covid-19 ali dokazilom o cepljenju oz. preboleli bolezni ter otroci do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev. Verski obredi Dovoljeni so pod pogojem, da se zagotovi: - minimalni možni stik med udeleženci, - redno prezračevanje ali ustrezna ventilacija verskih objektov, - obvezno nošenje zaščitnih mask, - prepoved petja, - razkuževanje rok ob vstopu in izstopu iz verskih objektov. Medosebna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva. Zdravstvene ustanove SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE Za vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, je vstopna točka za testiranje ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku. V Splošni bolnišnici Celje lahko dobite želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro, je 03 423 30 79. ZDRAVSTVENI DOM CELJE Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu) samo za naročene bolnike. Za tiste naročene bolnike, ki bodo namenjeni k pulmo- logu, v šolski ali v otroški dispanzer, so še naprej odprti dosedanji vhodi. Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00 Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti: Pokličite ambulanto osebnega zdravnika v ZD Celje, ZP Štore, ZP Vojnik ali ZP Dobrna. V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogrožujoče-ga stanja pokličite 112. Prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo z novim koronavirusom je občanom na voljo v Celju, in sicer hali A dvorane Golovec. Urnik testiranj je objavljen na spletni strani ZD Celje (www.zd-celje.si). Brezplačno cepljenje proti koronavirusu je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A Delovni čas trgovin CITYCENTER CELJE Nakupovalno središče je odprto od 9.00 do 21.00 od ponedeljka do petka in v soboto od 8.00 do 21.00, z izjemo prodajaln Megamarket Interspar, dvorane Golovec. Na cepljenje se je treba naročiti pri izbranem osebnem zdravniku. Občani bodo o točnem terminu cepljenja pravočasno obveščeni s SMS-sporočilom. CELJSKE LEKARNE Celjske lekarne obratujejo po običajnem delovnem času (več informacij na njihovih spletnih straneh). Do preklica bo odprta krajši čas Lekarna Gregorčičeva: ponedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00. Upravne enote Upravne enote od 13. aprila delujejo enako kot pred 1. aprilom, pri čemer bodo še naprej upoštevale ukrepe in priporočila za zajezitev širjenja epidemije covida-19. Za obisk upravnih enot zaradi urejanja upravnih zadev se morajo stranke praviloma predhodno naročiti bodisi po telefonu ali elektronsko, s posredovanjem naročila na e--naslov upravne enote, bodisi s posredovanjem naročila v obliki klasične pošte. Nenaro-čene stranke sprejemajo zgolj v primeru urejanja nujnih zadev, katerih ureditev ni mogoče odložiti na kasnejši čas. V prostorih upravnih enot se morajo stranke gibati kontrolirano. Knjižnice Ponovno se lahko sprehodite med knjižnimi policami in pobrskate po gradivu. Ob vstopu v knjižnico si je treba razkužiti roke in nadeti zaščitno masko. Prosijo vas tudi, da upoštevate varnostno razdaljo. Vračilo knjig še vedno poteka izključno v knjigomat, to gradivo bo še vedno zadržano 72 ur. Vabljeni tudi k ogledu spletnih dogodkov, njihove prireditve še vedno potekajo virtu-alno. Več informacij najdete na spletnih straneh ali FB-profilih. DM in drogerije Müller, ki so odprte od ponedeljka do sobote od 8.00 do 21.00. Restavracija Interspar je odprta od ponedeljka do sobote med 10.00 in 17.00 za osebni prevzem hrane, prav tako ponujajo »take away« ostali gostinski lokali: Svet smoothijev in palačink, Pizza Špica, McDonald's, Teta Frida, Čokoladni atelje Dobnik in Pekarna Pek Matjaž. Relax posluje od ponedeljka do sobote med 10.00 in 18.00, Sonček pa od ponedeljka do petka med 9.00 in 21.00 ter v soboto med 8.00 in 21.00. Celjske lekarne: ponede-ljek-petek od 9.00 do 20.00; sobota od 8.00 do 20.00. Abanka (blagovna znamka Nove KBM): ponedeljek-pe-tek od 9.00 do 18.00; sobota od 8.30 do 12.00. Vse aktualne informacije o poslovanju so objavljene na Facebook, Instagram in spletni strani www.city-center.si (pod Info). PLANET TUŠ CELJE Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 21.00, nedelja in prazniki zaprto. V okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com je nakup živil mogoč vsak dan v tednu, tudi ob nedeljah, s prevzemom živil v prtljažnik vozila ali dostavo na dom. Prevzemno točko imata: Restavracija Tuš ter Kavarna in slaščičarna De la Creme. Kmečka tržnica lokalnih ponudnikov je vsak petek. Informacije glede poslovanja so navedene na spletni strani ter na Facebooku. TRGOVINE JAGER Odprte so od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto. Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-21.00, nedelja in prazniki zaprto, dostava na dom je možna tudi ob nedeljah v okviru spletne trgovine Mercatorja. TRGOVINE LIDL Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-21.00, oziroma od od 8.00-20.00, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informa- TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 15. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 16. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota, 17. april 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 18. april 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 19. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 20. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 21. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 cij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si. TRGOVINE HOFER Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-21.00 oziroma od 8.00-20.00, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si Kulturne ustanove in razstave ZAVOD CELEIA CELJE Odprti so Stari grad Celje in Likovni salon Celje ter TIC Celje, medtem ko Galerija sodobne umetnosti zaradi prenove ostaja zaprta. Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 19.00 vse dni v tednu. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem. TIC Celje je odprt od torka do petka od 10.00 do 16.00, sobota: od 10.00 do 13.00, nedelja, ponedeljek in prazniki zaprto. Likovni salon Celje: občasna razstava: Brezmejno, dela, ki so nastala v sodelovanju z likovno smerjo umetniške gimnazije na Gimnaziji Celje - Center; do 22. 4. Odpiralni čas: od torka do petka od 11.00 do 18.00, sobota: od 10.00 do 13.00 in nedelja: od 14.00 do 18.00 Zaprto: ponedeljek in prazniki. Drevesno hišo v Mestnem gozdu ter Spominsko hišo Alme M. Karlin bodo odprli predvidoma 1. maja. Vse obiskovalce pozivajo, da upoštevajo navodila in priporočila Vlade Republike Slovenije ter NIJZ za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom. POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno zgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti SPLETNI DOGODKI OBVESTILA Četrtek, Univerza za tretje življenjsko obdobje 15. april, A letter to my hero ob 17.30 Angleški večer članov U3O v sodelovanju z GCC Četrtek, Zgodovina in miti skozi psihoanalizo 22. april, Barbara Celjska med zamolčanostjo in popačeno ob 17. uri zgodovinsko podobo Predavala bo mag. Tatjana Rozman NE Razstava Industrijsko Celje SPREGLEJTE Avtorica je dr. Alenka Hren Medved Na ogled do konca maja na Savinjskem nabrežju NE Informacije glede izposoje in podaljšanja gradiva SPREGLEJTE na 03/426 17 17 ali 03/426 17 16 ' Spletno poslovanje, elektronski viri... Občasne razstave: Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (do konca aprila 2021) Anton Perko, slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do 31. 8.) Razstavišče Knežji dvorec, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia -mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Občasne razstave: Od groba do groba, Načini pokopa skozi čas, Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika. Odpiralni čas: torek- sobota od 10.00 do 16.00, nedelja, ponedeljek in prazniki zaprto. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE Stalne razstave: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Nova Občasna razstava: Fotoaparat in vojna; do 31. 5. Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Občasna razstava: Obrazi; do konca leta 2021 Spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Samo po vnaprejšnjem dogovoru sta odprta tudi Fotoatelje in galerija Pelikan ter Stari pisker. Odpiralni čas: torek- petek 9.00 -17.00, sobota 9.00-13.00, nedelja in prazniki 14.00-18.00, ponedeljek zaprto. Muzej lahko trenutno obiščejo individualni obiskovalci in družine. ZGODOVINSKI ARHIV CELJE Virtualni ogled razstave Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento-mori/) GLEDALIŠČE CELJE Vabijo k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih dodajajo na spletno stran. Ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo Youtube. Spremljate jih lahko tudi na družbenih omrežjih Facebook in Instagram. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Na ploščadi pred knjižnico: razstava Industrijsko Celje, avtorica dr. Alenka Hren Medved. Razstava je posvečena celjskim industrijskim podjetjem in njihovim zaposlenim v letih 1945-1991; do 31. 5. MUZEJ LAŠKO Stalne razstave: Laško -potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Občasna razstava: Laški pa-sijon; do 30. 4. Odpiralni čas: torek-petek 9.00-12.00 in 13.00-16.00. Izven delovnega časa je Muzej Laško odprt po dogovoru. TIC ŠENTJUR Stalne razstave: Ipavčeva hiša (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Muzej zakladi Rifnika -najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice (Zgornji trg Šentjur) Muzej Južne železnice se nahaja pri železniški postaji Šentjur, obisk po dogovoru, info. TIC Odpiralni čas: ponedeljek-petek 9.00-16.00 sobota in nedelja po predhodnem dogovoru Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran: www.turizem--sentjur.com Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika Rif-nik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad. Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran. KNJIŽNICA ŠENTJUR 8. aprila so na FB profilu knjižnice objavili novo video pravljico za otroke. Na mladinskem oddelku je na ogled kiparska razstava Josip Ipavec, ki so jih pod mentorstvom Erike Muškatevc izdelali otroci Vrtca Šentjur -enote Blagovna. MUZEJ VELENJE Muzej na Velenjskem gradu: občasna razstava: Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volben-ka Pajka; do konca novembra Odpiralni čas: torek-nedelja od 10.00 do 18.00, ponedeljek zaprto Hiša mineralov: je trenutno zaprta zardi prenove Starega trga. Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju: stalni razstavi: Usnjarstvo v Šoštanju in Usnjarski stroji, zunanje razstavišče. Občasna razstava: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj, do 1. 6. Odpiralni čas: torek-nedelja od 9.00 do 17.00, ponedeljek zaprto Spominski center 1991 Spominski center 1991 s stalno razstavo, dogodki in pedagoškimi programi predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja Republike Slovenije, postal pa naj bi tudi prostor druženja, srečevanja in povezovanja domoljubnih ljudi. Odpiralni čas: petek od 14.00 do 18.00, sobota od 10.00 do 17.00 Občasne razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na prostem: Podhod Pesje: Kopališča v Šaleški dolini F-bunker, podhod pri Vili Bianca: Fotografska razstava Kataklizma Pešpot (stopnišče) na Velenjski grad: 750 let Velenjskega gradu Vitrine podjetniškega centra Standard: 750 let Velenjskega gradu Podhod Pošta: Moški pevski zbor Kajuh: 100 let delovanja Galerija na prostem pri pošti: Drobci iz grajske zgodovine FESTIVAL VELENJE PETEK, 16. 4. 11.55 Pred Domom kulture Velenje Naslednjih 14 dni bo ključnih ne-dogodek ob polletnem zaprtju kulturnih ustanov SOBOTA, 17. 4. Središče mesta Velenje Haiga - podobe haikuja razstava prispelih del na natečaj ob svetovnem dnevu haikuja TOREK, 20. 4. Pred Domom kulture Velenje Bilo je aprila ... razstava o velikanih nekih davnih aprilov KINO VELENJE S spletne strani Kina Velenje in Festivala Velenje lahko dostopate do spletne filmske platforme Art kino mreže Slovenije. ČETRTEK, 15. 4. 19.00 Sin, drama_ (film bo na voljo do 12. 5., premiernemu predvajanju 15. 4. bo ob 21. uri sledil pogovor režiserke Ines Tanović z Goranom Vojnovićem) GALERIJA VELENJE Občasna razstava Predih oblikovalke stekla in profesorice na ALUO v Ljubljani Tanje Pak; do 8. 5. Odpiralni čas: torek, sreda, petek 10.00-18.00, četrtek 10.00-20.00, sobota 10.0013.00 Zaprto: nedelja, ponedeljek in prazniki. KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https://bit.ly/ KSPJ-youtube napovedujejo: ČETRTEK, 15. 4. 9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek: Zimzelen PETEK, 16. 4. 9.00 Pomladna joga za hrbtenico s fizioterapevtko Vesno Tajnšek 18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič PONEDELJEK, 19. 4. 9.00 Kuharska delavnica s Slavico Javornik: Pleskavica s krompirjevo solato 18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom: Dan matere Zemlje TOREK, 20. 4. 9.00 Lokostrelstvo - Šentlok PTL tekmi 18.00 Čudovito vesolje s Sebastijanom Jakšo, Planetariji Odiseja SREDA, 21. 4. 9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar 18.00 Pravljični večer za odrasle Vsebine po premieri ostajajo dostopne, tako, da vas vabijo k ogledu že objavljenih prispevkov. SPLOŠNA KNJIŽNICA SLOVENSKE KONJICE Video-pravljice iz pravljične sobe: FB-skupina Pravljična soba, kjer je tedensko na ogled nova pravljica. Prebirajo jih knjižničarji iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice. Delovanje drugih ustanov in služb TROPSKA HIŠA CELJE Odprta je vsak dan od 9. do 19. ure, obiskovalci pa svoj prihod rezervirajo vnaprej preko spletnega obrazca na spletni strani: www.tropskahisa.si CELJSKI MLADINSKI CENTER Od 15.4. do 15.5._ Krekov trg Celje Razstava Zemljevid hrepenenja umetnice in ilustratorke Nee Likar Spletni dogodki: PETEK, 16. 4. 18.00 MCC vam pove: podkast: Severin Hutinski o AQ galeriji, o sodobni umetnosti ter o organizaciji festivalov FB-profil in Youtube kanal Infopentlje in Celjskega mladinskega centra SREDA, 21. 4. 18.00 MCC minuta za šport: Joga delavnice s Saro tri joga delavnice s Saro Vintar FB-profil in Youtube kanal Celjskega mladinskega centra SSJSDS Občasna razstava: Ko seme pade na plodna tla E-raz stava avtorice Katje Funkelj, na FB-profilu MC Patriot in Instagramu SREDA, 21. 4. 14.00 do 15.00 Na 4 oči s psihologinjo Matejo Rubin Obvezna predhodna prijava najkasneje do ponedeljka na: https://forms. gle/1PGc7k3Qi7vfuQKE9 ali na nina.kovacic@ mcdd.si ŠTORKLJINA HIŠA SLOVENSKE KONJICE Individualna učna pomoč, potrebna je predhodna najava na e-naslov: dpmkonjice@ gmail.com. DOM SVETEGA JOŽEFA CELJE Duhovni nagovor v letu sv. Jožefa Nagovore si lahko ogledate na https://spletni-misijon.si/. TOREK, 20. 4. 20.00 do 21.30 Virtualni biblični tečaj: Psalmi in slavospevi - biseri svetopisemske duhovnosti 2. srečanje: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? (Ps 22,2) Povezava za spremljanje predavanja: www.jozef.si Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE f^ 2CI O* Ted ni ko ve e zgodbe Št. 15/ Leto 76 / Celje, 15. april 2021 »Če ne bi poskusila, bi obžalovala vse življenje« s, 28-29 rarssi Portret: Tanja Pečenko str. 30-31 Nočni delavnik je Klavdija Čakš za Miss njihov vsakdan str. 32-33 Slovenije str. 34 26 INTERVJU Dr. Franc Žerdin, rudarski strokovnjak, nekdanji direktor velenjskega premogovnika »Velenje še ima rudarsko dušo« S tem ko želi Slovenija rabo premoga za pridobivanje električne energije povsem opustiti, se je znašla pred številnimi izzivi. Trenutno je v javni obravnavi osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki sledi ugotovitvi celovite presoje vplivov na okolje, da bi bilo najbolje premog opustiti do leta 2033. A mnogi, predvsem v Šaleški dolini, se ob tej letnici držijo za glavo. Dejstvo je, da takšna odločitev države ne bo vplivala le na gospodarstvo, ampak se bo odrazila na različnih ravneh delovanja družbe. Dr. Franc Žerdin, ki je izjemno ponosen na to, da je »knap« in je z velenjskim premogovnikom tako ali drugače povezan od najstniških let dalje, je prepričan, da edinega še delujočega premogovnika pri nas nikakor ne bi smeli zapreti »na hitro«. Kot pravi, se ob napovedanem zapiranju porajajo številna vprašanja, za katera pa za zdaj še nimamo odgovorov. LEA KOMERICKI KOTNIK »Podnebne spremembe predstavljajo globalni problem. Treba se jih je zavedati, jih razumeti in posledično iskati celostne rešitve. A slednje bi morale temeljiti na pravičnejšem pristopu. Problem so namreč v dobršni meri ustvarili >veliki in bogati< in ti bi morali prevzeti večjo odgovornost pri njegovem reševanju. Princip, ki zagovarja enakovreden doprinos vseh držav k zmanjšanju emisij toplogrednih vplivov, privilegira ravno tiste, ki so k takšnemu negativnemu stanju največ doprinesli,« je do aktualne svetovne okoljske politike kritičen dr. Franc Žerdin, rudarski strokovnjak, profesor in vodja odbora za pravični prehod v okviru priprave Razvojnega programa Savinj-sko-Šaleške (Saša) regije 2021-2027. Popolna opustitev premoga za pridobivanje električne energije postavlja Slovenijo pred nove izzive in to ne le okoljske. Vprašanje izstopa iz premoga je neločljivo povezano z usodo več podjetij s področja energetike. Trenutno je v javni obravnavi osnutek nacionalne strategije, po kateri naj bi premog popolnoma opustili že čez 12 let. Je ta načrt uresničljiv? Bom začel nekoliko drugače. Največji svetovni proizvajalki premoga Kitajska in Indija na letni ravni proizvedeta 3.600 milijonov oz. 745 milijonov ton premoga. V zadnjih desetih letih v nobeni od teh držav ni zaznati zniževanja proizvodnje. V Evropi prednjačita Poljska in Nemčija s 140 oz. l32 milijoni ton izkopanega premoga letno. V tem kontekstu predstavljajo trije milijoni ton premoga, kolikor ga letno nakopljejo v velenjskem premogovniku, res majhno količino. Slovenski energetski sektor ima v primerjavi z ostalimi evropskimi državami čisto energijo, tudi kar se toplogrednih plinov tiče. Naš delež nizkoo-gljične proizvodnje električne energije znaša 71,5 odstotka in je precej nad evropskim povprečjem. Treba pa je poudariti, da je v tem izračunu upoštevana tudi jedrska elektrarna v Krškem. Iz tega gledišča z zapiranjem premogovnika ne bi bilo treba tako hiteti. Trenutna usmeritev, ki je posledica zaveze EU, da bomo od leta 2050 naprej ogljično nevtralni, ima po moji oceni veliko vprašajev, saj Slovenija v tem trenutku nima resne alternative obstoječim virom energije. Če naj bi problem reševala sončna energija, bi morala biti skoraj cela Slovenija pokrita s fotovoltaičnimi paneli, ob tem pa bi morali imeti zgrajene tudi hranilnike energije. Slednji so zelo dragi. Podobno je z vetrnicami. »Ugodnega« vetra je premalo, če pa je že, je na območjih, ki zaradi različnih vzrokov prostorsko niso ustrezna. In tukaj naletimo tudi na birokratske, postopkovne in še kakšne probleme umeščanja objektov v prostor. Hidroenergija je v veliki meri izkoriščena, geotermalne energije nimamo dovolj, torej nam ostane jedrska energija, za katero pa vemo, da je vse prej kot hvaležna tema za odločanje. Prav tako še nihče v Sloveniji ni javno povedal, kakšno ceno električne energije bomo plačevali, če bomo v pretežni meri vezani na uvoz. Po moji grobi oceni bi se ta v naslednjih letih lahko celo podvojila. Ob tem se tudi premalo zavedamo, kaj se lahko zgodi v primeru izrednih razmer. Če je še do nedavnega veljalo, da je Teš pomemben steber slovenskega energetskega sistema, saj vanj prispeva tretjino električne energije, je bilo iz vrst predstavnikov Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) slišati, da Teš ni tako nenadomestljiv, kot se morda zdi. Hkrati pa pripravljavci strategije med vrsticami napovedujejo, da se bomo morali navaditi na višje cene električne energije. Nenazadnje imajo izkušnje z zaslužki ob prodaji v tujino tudi pri Tešu. Nemški elektroenergetski trg je v zadnjem letu doživel nekaj hudih pretresov in ni manjkalo veliko, da bi začeli odklapljati uporabnike. Zaradi potreb po električni energiji so bili le--to primorani uvoziti, tudi iz Slovenije. In to po zelo visoki ceni, ki je na trenutke presegla dvajsetkratnik običajne tržne cene. Kar se tiče oskrbe z električno energijo in tudi njene cene, smo Slovenci zadnjih 35 let živeli dobesedno v nebesih. Niti enkrat v teh letih nismo doživeli resne redukcije. Razlog za to je v uravnoteženi strukturi proizvodnje električne energije, kjer tretjino proizvodnje prispeva jedrska energija, tretjino obnovljivi viri (predvsem hidroenergija) in tretjino Teš. Takšna struktura zagotavlja večjo prilagodljivost in odpornost v primeru izpadov določenega vira. Lahko bi dejali, da imamo šolski primer dobre oskrbe z električno energijo. Posledično je tudi cena, ki smo jo in jo še plačujemo, na sprejemljivi ravni, še posebej, če se primerjamo z državami EU. Glede omenjenih izjav HSE menim, da ta ni bil ustanovljen z namenom vodenja energetske politike, temveč, da bi tržil električno energijo, optimiziral proizvodnjo in organiziral ter povezoval vključene družbe pri izvajanju velikih investicij. Za politiko oskrbe z električno energijo, tudi s pitno vodo in hrano, ki so temeljni postulati za naše preživetje, ob sprejemljivih ekoloških normah, mora poskrbeti država, ki je tudi lastnica HSE. Žal država svoje vloge pri tem ne odigrava dobro. Zakaj? Ker ji tega na področju energetike enostavno ni bilo treba. V to ni bila prisiljena. Oskrba je namreč delovala brez posebnih težav. Posledično ni bilo pravih investicij, nismo izvedli ustrezne in nujne širitve elektroenergetskega omrežja, premalo smo vlagali v izkoriščanje vodnih potencialov. Sedaj pa so se problemi nakopičili. Trdim, da bo ustavitev Teša povzročila veliko problemov. Ti bodo še posebno veliki, če državi ne bo uspelo podaljšati življenjske dobe nuklearki. Obratovalna doba Nek se izteče leta 2043, če bo podaljšanje za 20 let odobreno do leta 2023. Že v času vašega vodenja PV je bilo jasno, da bo enkrat prišel konec. V poslovnem načrtu, ki ste ga pripravljali v vašem drugem mandatu, ste kot eno od možnosti navedli zaprtje PV do leta 2027. Pogovore na to temo smo začeli leta 1998. Zaradi izrazito negativnega prizvoka, ki ga je v tem obdobju imela termoenergija, smo predvidevali, da je verjetnost preživetja premogovnika po letu 2027, po zaprtju bloka 5, zelo majhna. Strinjali smo se, da se je treba na zaprtje pravočasno pripraviti. V tem obdobju bi imeli dovolj časa za prestrukturiranje, da bi prehod iz premogovništva lažje preživeli. Franc Žerdin se je po končani OŠ v Črenšovcih vpisal na Gradbeno tehnično šolo v Mariboru in se nato prepisal v drugi letnik rudarske šole v Velenje, kjer je 1970 maturi-ral. Šest let kasneje je na Naravoslovno-tehniški fakulteti v Ljubljani diplomiral iz rudarstva, kasneje še magistriral in leta 1993 zagovarjal doktorat. Od leta 1975 do upokojitve 2003 je bil zaposlen v PV; 1988-92 je bil tehnični direktor in vodja rudarske reševalne službe za Slovenijo in Hrvaško, 1992-2002 pa predsednik uprave PV. V letih 1995-97 je vodil slovensko-ameriško skupino, ki je preučevala možnost odkopavanja debelih slojev premoga v Wyomingu (ZDA) z velenjsko odkopno metodo in bil nosilec projektov za uvajanje te metode v premogovnikih v Turčiji, Srbiji, Makedoniji in Bosni. Zaslužen je, da je PV med prvimi v Evropi dobil certifikata ISO 9001 in 14001. INTERVJU 27 Obstajala pa je tudi alternativa zaprtju. To smo videli v novem bloku 6, seveda ob predpostavki, če bi se splošne družbene razmere, pa tudi razmere v povezavi z odnosom do ter-moenergije, spremenile. Načrtovali smo blok 6 v velikosti 240 do 300 megavatov, kar je polovica zmogljivosti današnjega bloka 6. Takrat smo razmišljali v smeri, da bi bil novi blok 6 (v manjši različici) zgrajen vsaj do leta 2027 (predvideno zaprtje bloka 5). V tem primeru bi lahko premogovnik iz obstoječih zalog premog zagotavljal še nadaljnjih 40 let. In kaj se je zgodilo s temi načrti? Drugačne politične odločitve. Kljub temu da sem bil direktor PV, torej podjetja, ki je termoelektrarno v celoti oskrbovalo s premogom, pa do konca svojega mandata v letu 2002 in še nekaj let po tem, do leta 2006, nisem vedel za projekt novega bloka 6. Zame se je dogajal dobesedno v ilegali. Dejstvo je, da se moja vizija Evropske komisije glede gibanja cen emisijskih kuponov do leta 2050 se niso izpolnila. V letu 2020 naj bi znašala največ 20 evrov za tono ogljikovega dioksida, leta 2035 naj bi bila 43,5 evra za tono, leta 2050 pa 96,3 evra za tono. Pri nas je cena emisijskih kuponov že danes 42,8 evra za tono. Ob tem se hitro spreminja, raste. Kdo želi višje cene? Tu so vmes tudi prekupčevalci. Tovrstno trgovanje je posel, zelo donosen posel. Pomenljivo je, da je nekdanji uslužbenec HSE, ki je ustanovil in vodi podjetje za trženje emisijskih kuponov, uvrščen na lestvico najbogatejših Slovencev. Še pred objavo letnice zaprtja PV je Šaleško dolino razburil predlog sosežiga goriva SRF v Tešu. Kakšen je vaš pogled na projekt? Teš je glede sosežiga omejen, saj lahko uporabi le določene vhodne surovine, med njimi je tudi SRF, in to zgolj do 10 odstotkov celotne količine energenta. Moram reči, da sem »Premogovnik je mestu in okolici omogočil izjemen razvoj. Je pa povzročil tudi veliko škode. Pogreznilo se je 800 hektarjev zemljišč, porušilo 880 objektov. Porušene so bile tri osnovne šole, padli sta dve cerkvi, prekopani sta bili dve pokopališči, 800 grobov. V 145-letni zgodovini smo zabeležili 143 smrtnih žrtev in ustvarili na desettisoče invalidov. Davek, ki ga je dolina plačala, je bil zelo velik.« razvoja premogovnika ni skladala s konceptom uvoza tujega premoga v Šoštanj, ki so ga močno zagovarjali nekateri, politično podprti »trgovci s premogom«, tudi iz Šaleške doline. In to je bil tudi eden izmed razlogov, da sem se moral iz premogovništva izločiti in se tudi predčasno upokojiti. Večkrat ste tudi dejali, da bo največja žrtev tako velikega bloka 6 prav premogovnik, ki bo plačal tudi največji davek. Zakaj? PV za obstoječi blok 6 ni bil in še vedno, v smislu razvoja odkopnih polj, ni dovolj dobro pripravljen. Zaloge premoga so sicer dovolj velike - okrog 100 milijonov ton jih je danes, vendar je odkopavanje omejeno na ožje območje, kjer je premogov sloj sicer najdebelejši, ga je pa zaradi velikih geomehanskih vplivov težje in dražje izkopavati. Za dolgoročno proizvodnjo v višini več kot tri milijone ton na letni ravni, premogovnik takrat ni bil pripravljen. In še danes ni v zadostni meri. Zato se pojavljajo težave z izkopavanjem, več je zastojev v proizvodnji. Premoga je dovolj, a ga ni tako »enostavno« izkopavati, kot ga je bilo nekoč. Zaradi tega sem prepričan, da je premogovnik največja žrtev bloka 6 v velikosti, kot jo ima. Treba je poudariti še nekaj. Premogovnik po tako nizki ceni premoga, kot je veljala leta 2002, danes ne more poslovati pozitivno. Takrat smo ob ceni 2,47 evra za gigajoule in proizvodnji blizu 4 milijone ton imeli pozitiven poslovni rezultat. Danes je to nemogoče. Realna cena pri proizvodnji približno 3 milijone ton na leto je približno 3,3 evra za gigajoule. In tu je problem. Tudi za Teš. Višina variabilnih stroškov - cena premoga in emisijskih kuponov po današnji ceni 42,8 evra na tono ogljikovega dioksida - termoelektrarni onemogoča pozitivno poslovanje. Kdo določa to ceno? EU je v letu 2018 postavila okvirje. Slovenija je imela možnost zagotoviti si prehodno obdobje s subvencionirano ceno emisijskih kuponov, a se za to ni odločila. Poljaki so za razliko od nas to priložnost izkoristili. Predvidevanja bil presenečen nad nenadno odločitvijo HSE in Teša, da projekt sosežiga umakneta. Družbi se nista dovolj potrudili, da bi ljudem realno predstavili možne posledice sosežiga, medtem ko se nasprotniki niso trudili priti do nevtralne resnice. Do pravega soočenja zagovornikov in nasprotnikov projekta pravzaprav sploh ni prišlo. Tudi pravega dialoga ni bilo, zato se mi zdi ta odločitev preuranjena. Sam sem proti dodatnemu obremenjevanju okolja in posledično škodljivim vplivom na zdravje ljudi, vendar nisem proti projektu, če je dobro zastavljen in dovolj pojasnjen. V tem primeru me ne ena in ne druga stran s svojimi argumenti nista prepričali. Kljub temu da nisem strokovnjak na tem področju, menim, da bi sežig SRF prišel prav tudi premogovniku, saj bi omogočil približno 160 tisoč ton manj nakopanega premoga na letni ravni. Za Teš bi to pomenilo približno 160 tisoč ton manj izpustov ogljikovega dioksida, pa tudi nižjo ceno električne energije. Kakorkoli že, bojim se, da gre za izgubljeno priložnost, ki jo bodo sedaj zagrabili drugi. In tu je prva v vrsti Ljubljana. Menite, da v prestolnici ne bo takšne vstaje lokalne skupnosti? Menim, da se bodo znali o projektu temeljiteje pogovoriti. Da se bodo potrudili ljudem bolje razložiti prednosti in tudi pomanjkljivosti sosežiga. Koliko tega nezaupanja lokalne skupnosti je pravzaprav povezanega s projektom gradnje bloka 6, ki so ga vseskozi spremljali korupcijski škandali? Tudi projekt gradnje bloka 6 je bil ljudem neustrezno predstavljen in voden, zato je mnenje, da je bil vsiljen, popolnoma upravičeno. Splet številnih dejavnikov, podkrepljenih s svetovno finančno krizo, je povzročil hitro in neobvladano podražitev. Lahko bi dejali, da je bil Teš kot nosilec projekta na tehničnem področju na visoki ravni. Imel je dobre inženirje. Težave je imel na finančnem, pravnem in še kakšnem področju. Šaleška dolina še danes nosi posledice tega, kar se je dogajalo ob izvedbi tega projekta. O korupciji ne bom govoril, ker dogajanj na tem področju ne poznam. Res pa je, da lokalna skupnost HSE upravičeno očita nezadostno odzivnost na številne dane obljube. Zato je tudi nasprotovanje njihovim predlogom večje, kot bi sicer bilo. Kaj pa toplotna oskrba doline? Šaleška dolina se ogreva s toplo vodo, ki nastane kot stranski proizvod proizvodnje električen energije v Tešu. Kako se bo dolina ogrevala, če se Teš ustavi? Tudi ta problem je večplasten. Šaleška dolina je danes ekološko zelo dobro sanirana. Po mojem mnenju dihamo najboljši zrak v Sloveniji, imamo čisto vodo, imamo očiščena ugrezninska jezera, neonesnaženo zemljo. Vsega tega pred tridesetimi leti ni bilo. Daljinsko ogrevanje je eden izmed tistih dejavnikov, ki izrazito pozitivno vplivajo na kakovost zraka na tem območju. Zaradi daljinskega ogrevanja, na katerega je priključenih približno 90 odstotkov prebivalcev Šaleške doline, so individualna kurišča v občinah Velenje in Šoštanj zelo redka. Ob predpostavki zaustavitve Teša se bo treba preusmeriti na drug energetski vir, ki ga trenutno ni na vidiku. Teoretično obstaja kar nekaj rešitev, praksa pa je nekaj popolnoma drugega. Vrnitev na individualna kurišča bi bila z naskokom najslabša rešitev. Deset let je za rešitev tako velikega problema zelo kratko obdobje. Prav zaradi tehnološke in stroškovne zahtevnosti smo mnenja, da v kolikor država hoče in bo vztrajala na predčasnem zapiranju premogovnika, mora prevzeti soodgovornost za izbor energetskega vira in izvedbo projekta tudi financirati. Šaleška doline sama projekta v tako kratkem času ni sposobna izvesti. Kako bo Šaleška dolina reševala več tisoč delovnih mest? V strokovni skupini smo prepričani, da bi bilo treba nadomestiti približno pet tisoč delovnih mest. Na obstoječi energetski lokaciji bo v podjetjih, ki so danes povezana s premogovnikom in termoelektrarno, mogoče obdržati približno 1.500 delovnih mest. V okviru gospodarsko-poslovnih con, ki zaradi svoje majhnosti žal ne omogočajo razvoja velikega gospodarstva, bi lahko do leta 2035 ustvarili približno tri tisoč delovnih mest, če bodo za to izpolnjeni pogoji, na katere sami nimamo odločilnega vpliva. Turizem, kjer je še posebej pomembno združevanje in bolj tesno sodelovanje Zgornjesavinjske in Šaleške regije, bi lahko v povezavi s kmetijstvom in sadjarstvom, dodatno prispeval k zaposlovanju. Glede programov in idej, kako naj regijo prestrukturiramo, nismo pesimisti. Ni pa vse odvisno samo od nas. Treba bo najti zadostne finančne vire tudi izven regije, v regiji bo treba znati zadržati strokovni kader. Res pa je tudi, da ko bo premogovnik zaprt, bo Velenje postalo nekdanje rudarsko mesto. Biti rudar v Velenju je bilo od nekdaj nekaj posebnega. Rudarsko tovarištvo, solidarnost in povezanost lokalne skupnosti s premogovnikom so vedno značilno izstopali. Živeti v takem mestu je za nas rudarje bil in je še vedno privilegij. Je rudarski duh še prisoten? Ja, je. Velenje ima še vedno rudarsko dušo. Ta duša je vraščena tudi v naše naslednike, tudi če niso rudarji in živijo drugje. Na rudarski praznik se na skoku čez kožo zbere tudi do pet tisoč ljudi. Toliko se jih ne zbere na nobeni drugi prireditvi. Čeprav ste že toliko časa v Velenju, tu ste zgradili kariero in si ustvarili družino, še vedno pravite, da niste Velenjčan, vas pa imajo Velenjčani za svojega. Ne morem in ne želim skriti, da sem Prekmu-rec. Že zaradi govorice ni pošteno zatajiti izvora. Zaradi velike revščine, v kateri smo živeli, je naša družina še danes zelo povezana. Po hudi bolezni očeta je mama na majhni kmetiji ostala sama s petimi šoloobveznimi otroki. Imeli smo 1,5 hektarja obdelovalne zemlje in dve kravi. Razmere so nas prisilile, da smo se otroci med sabo povezali in si pomagali, še posebej po očetovi smrti. En brat je v otroštvu umrl, ostalih enajst nas je prišlo do poklica, večina tudi do najmanj srednješolske izobrazbe. Obveza starejših otrok je bila, da vsakemu od mlajših pomagamo priti do poklica, naprej se je moral vsak znajti sam. Oblikovali smo družinski sklad, v katerega smo vsi, ko smo prišli v službo, nakazovali najmanj dva odstotka plače in tako pomagali nepreskrbljenim bratom in sestram. Povezanost je ostala in je še vedno močna, radi se vračamo na domačijo, v rodne Žižke, v Prekmurje. Ostal sem in bom vedno s ponosom Prekmurec. Je pa danes moj dom v Velenju. In tega ne bi prostovoljno zamenjal za nobeno drugo mesto. Velenje imam zelo rad in trdim, da je to najlepše in najbolj prijazno mesto. Še posebej zato, ker je rudarsko mesto. Ker ima rudarsko dušo in jaz se tudi zaradi lastne rudarske duše v Velenju zelo dobro počutim. Vesel sem, da so me mnogi rudarji ohranili v dobrem spominu. Jaz sem ohranil v najlepšem spominu tudi njih. Ko sem vodil PV, je bil človek zame vedno na prvem mestu. In družina. Sodelavce in svoje otroke sem učil, da ima družina v človekovem življenju najpomembnejšo vlogo. Ker se po uspehih in neuspehih, v sreči in nesreči, v družino vedno znova vračaš. Doma te ne smeta prijazno pričakati le pes in muca, ampak predvsem toplina domače mize in tvoja družina. Temu sem namenjal veliko pozornosti tudi v podjetju. Nikoli nisem zagovarjal teze lastnikov kapitala, da je za uspeh pomemben le dobiček, rast premoženja. Vedno sem deloval v prepričanju, da je treba osrednjo vlogo namenjati človeku. Srečni in zadovoljni sodelavci, družina, sosedje, morajo biti na prvem mestu. Prizadevanju za zadovoljstvo ljudi bi bilo tudi danes treba dati prednost pred hlastanjem za premoženjem. Foto: Andraž Purg - GrupA \l 1 28 IZ MESTA NA KMETIJO Anja Zagoričnik Jarm in Miha Jarm pred svojo hiško, zadovoljna, da sta se pred dvema letoma N Anja: »Ko sva šla na občino, da si urediva stalno prebivališče, je Miha videl, da tam visijo same poročne slike. Vprašal je, ali se lahko poročiva, da ne bi bilo treba dvakrat spreminjati dokumentov. V srcu sva se poročila že prej, dajva še formalno, sva si rekla! Izvedela sva, da ni težav, niti priče niti prstanov nisva potrebovala. Le mene je uslužbenka trikrat vprašala, ali je to moja prostovoljna odločitev in povedala, da je obratna pot precej težja...« Mlad par se je odločil za drugačen življenjski stil »Ce ne bi poskusila, bi obžalovala vse življenje« Na njun hrib ni čisto enostavno priti. Cesto, ki je vodila do Rodovnega posestva Naša hiša, je pred časom odnesel plaz, kar v kraju, imenovanem Plazovje, niti ni posebno presenečenje. Vprašanje je le, kdaj bo cesta spet prevozna. Medtem uporabljata začasno rešitev, strmo luknjasto povezavo, ki ni za vsak avto. Sicer pa se tudi peš daleč pride ... A mlada prišleka iz mesta, nova lastnika slabih dveh hektarjev posestva, se zaradi tega ne obremenjujeta. Ko sta Anja Zagoričnik Jarm in Miha Jarm pred dvema letoma prišla živet v novo okolje, sta se zavedala, da zapuščata udobje mesta in da se podajata na neznano pot. Danes oba zatrjujeta, da jima ni žal in da sta hvaležna za to, da sta našla svoj kotiček, kjer se lažje soočata s svetom, ki zbuja vse več nelagodja in zaskrbljenosti. Če ne bi poskusila, bi jima bilo žal vse življenje. TATJANA CVIRN Anja je blokovski otrok iz Celja. O kmetovanju ni vedela nič, le želja, da bi živela v hiši na robu gozda, je bila prisotna že iz otroštva. Miha je doma iz Litije in je sicer imel nekaj izkušenj pri urejanju domače hiši in okolice. A kot najstnika ga je zanimalo samo to, da lahko po pouku odide na plezanje. Danes razmišlja drugače. »Stara mama mi v šali reče, da živiva kot Janko in Metka in da sem postal veliki kmet.« Kmetovanje po načelih perma-kulture ga je povsem prevzelo in rezultati so že vidni. Že lani sta z Anjo uspela pridelati kar nekaj svoje zelenjave in letos sta vrt še razširila in snujeta novosti. Če sta na začetku sama spraševala za nasvete bolj izkušene kmetovalce, se zdaj že dogaja obratno, tudi onadva lahko drugim postre-žeta s kakšnim namigom, tudi stari mami. Miha je glavni vr-tičkar, Anja pa kuharica, ki v teh dneh potrebuje malo več počitka v pričakovanju majskega veselega dogodka. Za spodbudo drugim Če številni mladi danes razmišljajo, kako ubežati neusmiljenemu kolesju potrošniške družbe in se zatekajo v razne oblike duhovnosti, sta Anja in Miha ugotovila, da to ni dovolj. »Če želiš spremembo, je treba delati, da najdeš tudi duhovno izpolnitev. Če na kmetiji narediva nekaj konkretnega, sem bolj zadovoljna, kot če bi tri ure na dan meditirala,« pravi Anja. Zato, da bi delila svojo zgodbo in spodbudila druge, da vidijo, da je sprememba mogoča, če si to res želijo, sta oblikovala FB--stran. Na svojem domu sprejmeta tudi kakšnega radovedneža, ki išče drugačno pot in mu je dobrodošel vsak nasvet bolj izkušenega. A izkušnje si tudi Anja in Miha še vedno nabirata. V Ljubljani sta že na študentskih vrtovih spoznavala perma- kulturo, ki pomeni, da oblikuješ naravo tako, da dela tebi v prid in ji tudi vračaš. »Na spletu in v knjigah je toliko znanja, da ni težav, če te to področje zanima,« pravi Miha, ki se ravna po enem od načel permakulture, da je treba opazovati in se šele nato odločiti, kakšni posegi so najprimernejši, da sobivaš z naravo. Tako se je na primer glede na osončenost zemljišča odločil za prestavitev vrta. Podobno velja za hišo, ki je za zdaj bistveno nista spreminjala, le poletno kuhinjo bo dobila Anja na senčni strani, medtem ko bosta pred urejanjem podstrešja vse še temeljito premislila. Glede na to, da se Miha vsega loti sistematično in da rad preizkusi nove izzive, bo gradnja gotovo ena od prihodnjih. Medtem »vadi« tako, da je že postavil drvarnico, v prihodnje ga čakata še kurnik in nadstrešek za avto. Še preden izgoriš Miha je diplomiral iz grafičnega oblikovanja, Anja ima magisterij iz zdravstvene nege. Spoznala sta se pri plezanju, ki ga imata oba rada. Nekaj časa sta živela v Ljubljani, kjer je imel Miha službo v oglaševalski agenciji. Anjine ideje o kmetiji se mu na začetku niso zdele najbolj privlačne ob misli na vsakodnevne ure vožnje. »Živeti v naravi in biti osem ur v službi ter nato v avtu, nima smisla, ker nimaš nič od vsega skupaj. Vsa dela na kmetiji so ti potem v breme.« Še ko je šel kdaj uro prej v službo, da bi lahko prišel prej domov, je ponavadi ostal še dlje. »Domov sem prišel sesut in ugotovil, da mi to ni všeč. Nekaj je bilo treba spremeniti. Veliko ljudi je takrat govorilo o izgorelosti zaradi službe in o tem, da so začeli živeti drugače, ko so se zlomili. Vprašal sem se, zakaj bi sam čakal tako dolgo.« Odločil se je, da bo odprl svoj s.p., kar je pomenilo, da lahko dela tudi na daljavo. Ob tem se je povsem posvetil vrtnarstvu, saj meni, da je to bolj koristno kot pisanje magistrske naloge. Anja, ki je po študiju hotela v službo, je na razgovoru zanjo že vedela, da je noseča in je to tudi priznala, kar pa ni bilo najbolje sprejeto. Ko je razmišljala, kaj početi, jo je Miha spodbudil, da naj tudi ona zasnuje svojo spletno dejavnost. Tako je nastala FB-stran Manjpleni-čarstvo Apana, kjer nudi delavnice, predavanja in svetovanja na temo, kako lahko mamice na osnovi opazovanja svojega otroka zaznajo njegove potrebe po odvajanju urina in blata in mu omogočijo, da to opravi brez plenice za enkratno uporabo. Brez plenic? Gre za zanimivo idejo, ki jo je Anja razdelala v svoji magistrski nalogi. Na vprašanje, zakaj ta koncept, če so bile plenice za enkratno uporabo za mnoge mame odkritje stoletja, Anja odgovarja: »Ko sem sama prvič brez plenic. Izkazalo pa se je, da je veliko manj otroškega joka, saj je ta pogosto klic na pomoč pri izločanju urina in blata. Rodimo se s prirojeno potrebo po čistosti in otroka nato navadimo, da je plenica stranišče, čez čas pa se trudimo z odvajanjem od plenice. Na koncu je otrok bolj zadovoljen, manj ima težav zaradi plenic, obremenjenost planeta je manjša (plenice se razgrajujejo od 200 do 500 let) in še ceneje je. Težava je, da si ne vzamemo dovolj časa, da bi Miha: »Marsikdo naju vpraša, če nama je dolgčas, ker sva toliko sama. Nama to a m v« • v • a • v • v v ustreza. Težje je živeti, če nimaš časa biti sam s seboj, to ljudem danes manjka.« slišala za to, se mi je zdelo povsem neprimerno. Potem sem prebrala knjigo na to temo, ki me je prepričala.« Opravila je raziskavo in ugotovila, da tako kot odrasli tudi najmlajši začutijo, kdaj morajo na potrebo in to pokažejo s spremembo vedenja. Če ugotoviš, kakšni so ti znaki, lahko svojemu otroku omogočiš, da mu ni treba potrebe opraviti v plenico. »To seveda ne pomeni, da so otroci ves čas prepoznali otrokove znake,« meni Anja, ki je pri prvorojenki Franji to preverila in ugotovila, da zadeva deluje in da lahko s svojim zgledom prepriča še druge mamice. Odločitev je padla Ob svojih poslovnih izzivih pa večino časa namenjata posestvu, saj sta običajni recept za življenje malo obrnila na glavo. »Ljudje hodimo v službo, IZ MESTA NA KMETIJO 29 Ravnega dela na kmetiji je bolj malo. Pogled na vrt in nasad sadnega drevja. da dobimo denar in si kupimo hrano. A trgovinska je vedno slabše kakovosti, če pa hočeš jesti zdravo, je ta draga. Zato jo želiva pridelati sama in v trgovini kupovati le najnujnejše,« razlaga Miha, ki ga žalosti, kako poceni je ta hrana. »Svoje zelenjave ne bi dal za tako ceno, zdaj ko vem, kakšen proces pridelave je to. Ekološko pridelana zelenjava zato ne more imeti nizke cene.« Pravi, da nikogar ne prepričuje, kaj je prav, vsak mora sam priti do ugotovitve, kaj je boljše. Tudi Anja in Miha se pred leti nista obremenjevala s tem, kako je bila hrana pridelana, kako je mogoče, da je vse leto na voljo določeno sadje in zelenjava ... Željo po spremembi sta začutila ob rojstvu otroka. »Želiš mu dati najboljše in začneš se spraševati o kakovosti hrane v trgovinah.« Tako sta začela odkrivati področje pridelave hrane in zgrožena ugotovila, da podjetja, ki delajo škropiva, izdelujejo tudi zdravila in semena. Do sklepa, da želita imeti vpogled v celoten proces od semena do pridelka, ni bilo več daleč. Odločila sta se za spremembo življenjskega sloga in s tem za Miha: »Najlažje je živeti v mestu, hoditi po hrano v trgovino, na kosila v restavracije in se popoldne ukvarjati s športnimi dejavnostmi. A ob tem se je treba zavedati, kaj prinaša takšen stil življenja za zdravje in okolje. Tudi če živiš v mestu, se lahko odločiš, kakšno pridelavo boš s svojim denarjem podpiral: ali multinacionalke ali kmete, ki pridelujejo zdravo hrano.« svoje zdravje. Našla sta hišo in zemljo ter se odločila za novo poglavje v svojem življenju. Ob tem opozarjata: »Najlažje je živeti v mestu, hoditi po hrano v trgovino, na kosila v restavracije in se popoldne ukvarjati s športnimi dejavnostmi. A ob tem se je treba zavedati, kaj prinaša takšen stil življenja za zdravje in okolje. Tudi če živiš v mestu, se lahko odločiš, kakšno pridelavo boš s svojim denarjem podpiral: ali multinacionalke ali kmete, ki pridelujejo zdravo hrano.« Gozdni vrt Ob sprehodu po svoji kmetiji nam Anja in Miha ponosno razkažeta nasad sadnega drevja in letos razširjen vrt, ki ni nastal s prekopavanjem zemlje, pač pa tako, da sta travo najprej pokrila s kartonom, čez pa naložila pokošeno travo, listje in kompost, da nastane plast bolj kakovostne zemlje. Letos bosta na ta del že lahko posadila krompir in fižol. Sicer pa bodo na vrtu rasle številne sadike, ki jih je Miha sam vzgojil, nekaj iz lastnih, nekaj iz kupljenih biodinamično pridelanih semen. »Pomembno se nama zdi, da seme ni bilo obdelano s pesticidi, da rastline niso rasle v zemlji, pognojenimi z umetnimi gnojili. Seme ima namreč informacijo iz preišnie rastline in mora biti prilagojeno na rastne razmere v našem okolju,« poudarja. »Celo najino posestvo je neke vrste eksperiment,« pravita mlada kmetovalca. »Poskušava razne stvari in bova videla, kaj bo. Letos sem prvič pose- Tole bodo vrata na vrt, ko bo okrog še ograja. jala oves. Rada bi moko vsaj za eno žemljico,« razloži Anja. Iz travnatih površin bi rada oblikovala nekakšen gozdni vrt z užitnimi rastlinami na več ravneh. Za oživljanje sicer glinaste zemlje je Miha naštudiral kompostiranje, ki zahteva kar precej pozornosti, zato Anja v smehu pripomni, da nista smela niti za tri dni od doma, ker bi se kompost lahko pregrel. A vse bo poplačano, ko bo zrasel letošnji prvi pridelek. Kar ne bo zraslo pri njiju, bosta kupila na ekološki tržnici. Trudita se, da jesta sezonsko in lokalno pridelano hrano. Ne čakaj na upokojitev! Na najvišji točki posestva leži grobek hčerke Franje. S pogledom na »našo hišo« in nastajajoči vrt. Družina je načrtovala skupno življenje na posestvu, a se je žal obrnilo drugače. Tragična izkušnja je Anjo in Miha še dodatno okrepila v prepričanju, da je to, kar počneta, pravilno, da i'e treba uresničiti svoje Anja včasih ne ve, pri čem naj pomaga, ker Miha baje ves čas nekaj brklja. Zato mu je pripravila tablo, da nanjo napiše, kaj je treba narediti. A tudi to ne pomaga vedno ... sanje, ko si mlad in zdrav. »Veliko ljudi nama reče, da si bodo hiško in vrt privoščili, ko bodo v pokoju. Takrat je prepozno, jim rečem, po 40 letih dela nimaš več energije in zanosa, da bi se lotil česa takega. S smrtjo hčerke sva še bolj potrdila prepričanje, da je treba živeti danes in ne odlašati,« povzame Miha njuno razmišljanje in doda, da ju bo mesto vedno čakalo. »Pogosto naju sprašujejo, kaj bova počela na stara leta, kako se bova znašla na hribovitih terenih svoje kmetije. Ampak zakaj bi danes sprejemal odločitve, ki bodo vplivale na moje življenje, ko bom star 70 let - če jih bom sploh dočakal? Zavedava se, da se enkrat živi in če imaš neko željo, ji je treba slediti in ji dati priložnost. Če ugotoviš, da ti je to v breme ali te ne veseli več, še vedno lahko greš nazaj. Veliko težje je iti iz mesta kot se vrniti,« sporočata Anja in Miha vsem, ki razmišljajo o spremembi. Le pogum je treba zbrati in slediti srcu. Fntn: SHERPA 30 USTVARJALNOST Vsestranska ustvarjalka Tanja Pečenko sledi svojemu srcu V muzikalu želi pokazati kar zna vse, »Če slediš svoji strasti, svojemu srcu, ne more biti drugače, kot da ti uspe.« Ko Tanja Pečenko govori o nastopanju in umetnosti, njen obraz zažari in zasenči še tako barvita oblačila, ki jih sicer obožuje. Ker jo zanima toliko stvari, se je v življenju velikokrat znašla na razpotju. Površne sodbe, da ni primerna za baletko, da v Sloveniji ni prihodnosti v muzikalu ..., je niso ustavile. Večkrat je dokazala, da se vse da, če se hoče. Trinajst let je poučevala balet, nastopila je v številnih muzikalih. Ob tem počne še marsikaj zanimivega in pravi: »Ne vem, kaj je v meni. Morda bi kdo rekel, da sem trmasta. Meni se zdi, da zgolj sledim svojemu srcu. Ko čutim, da moje celice vztrepetajo ob neki ideji, vedno naredim vse, da bi svojo zamisel tudi uresničila.« TINA STRMČNIK Muzikal se ji zdi izjemen, ker lahko nastopajoči pri tej umetniški zvrsti pokaže več svojih talentov. »Vsak muzikal ima svojo zgodbo, svojo energijo. Če so nastopajoči predani s srcem, lahko skozi pesem in ples vse to prelijejo v gledalce. Takrat se zgodi čarovnija. Ko stojim na odru in čutim to pretakanje energij, povezavo z gledalci, se počutim enkratno.« Nekoliko večjo medijsko prepoznavnost je doživela, ko sta z Mašo Tiselj leta 2011 s točko na temo muzikala nastopili v oddaji Slovenija ima talent in se uvrstili v polfinale. Nato ju je poklical učitelj petja Boštjan Korošec in jima predstavil poletne pevske delavnice Broadway I love. Tanja, ki je otroštvo preživela v Ljubljani, se je nekaj let zapovrstjo udeleževala omenjenih poletnih šol na Celjskem. Leta 2013 se je kot učiteljica baleta zaposlila v Glasbeni šoli Nazarje, kasneje je učila v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec. Z možem, pianistom in zborovodjem Lovrom Frelihom, sta se pred štirimi leti preselila na Polzelo, zadnji dve leti živita v Vojniku. »Ljudje so tukaj zelo prijazni, vreme je super in res nama je všeč,« je dejala. »Fino je, če si priznamo, da smo v enih stvareh dobri, v drugih pač ne. Za področja, ki nam niso ljuba, lahko najamemo koga drugega, ga prosimo za pomoč. Tako smo iskreni sami s seboj.« Ustvarjalka, ki smo jo lahko v zadnjem desetletju videli v različnih muzikalih, je po izobrazbi tudi profesorica likovne umetnosti. To, da jo zanima veliko stvari, je bila včasih kar težava. Sploh v gimnaziji jo je pri srcu začelo stiskati glede vprašanja, kaj bo po poklicu. »Takrat sem vzporedno obiskovala srednjo baletno šolo in precej me je težilo, da sem se lahko posvečala predvsem splošnemu izobraževanju in plesu, ne pa tudi petju in likovni umetnosti. Ko sem se odločala za študij, sem razmišljala o tem, kako bi izpolnila še ta svoja zanimanja. Odločila sem se za likovno pedagogiko. Istočasno sem začela poučevati balet in se začela učiti solope Navdušila jo je mama Svet muzikala ji je prva približala mama. Ob koncih tedna sta kdaj na gramofonu poslušali muzikal My fair lady. Ko pove, da je to prvo delo, ki ga je znala na pamet od začetka do konca, vmes mimogrede zapoje del pesmi I could have danced all night, ki jo je v prvi produkciji odpela Julie Andrews. Nato je muzikale spremljala na televiziji, na gledališkem odru in filmskem platnu. Mravljince je na primer začutila ob ogledu muzikala Aida v izvedbi zagrebškega gledališča in ob spremljanju hollywoodskega filma Chicago. Rada si je ogledala predstave Mestnega gledališča ljubljanskega ali gostovanja v sklopu ljubljanskega festivala. Ob vsem tem je začutila, da želi tudi sama početi prav to, stati na odru in pokazati vse, kar zna. Učenje se nikoli ne konča Čeprav se Tanja Pečenko, zahvaljujoč baletni izobrazbi, odlično počuti na plesnem parketu, je za potrebe muzikala svoje plesno znanje še dodatno razvijala med študijem. Balet je po njenih besedah namreč precej toga zvrst, zato se je dodatno izobraževala v džez baletu in show danceu, pleše tudi salso, flamenko in sodobne plese. Petja se je vrsto let učila pri Željki Predojević Korošec v Vokal BK studiu. Znanje o igri črpa predvsem od režiserjev in dragocene izkušnje nabira pri vsakem novem projektu. Posebno zadovoljstvo občuti, ko jo v središču dogajanja obkrožajo še izvirne scenografije in posebni kostumi. »Tudi ko sem kot učite- Z Muzikalci Med sodelovanjem v predstavi Uscana vas se je spoprijateljila še z osmimi ustvarjalci, s katerimi so se ji poti nato križale še v ostalih produkcijah. Ker se tako dobro razumejo, se jim je porodila ideja o snovanju svojih projektov, samostojnih predstav. Ustanovili so skupino Muzikalci in sčasoma pridobili precej naročnikov, od podjetij do organizatorjev kulturnih dogodkov. Predstave pripravijo glede na to, kakšna glasba jim je všeč in kaj želijo z njo povedati občinstvu. Nekaj pesmi so iz angleškega jezika prevedli v slovenščino, da jih še bolj približajo poslušalcem. V muzikalih so, kot je poudarila Tanja, namreč izjemno pomembne zgodbe, ki jih v sebi nosi vsaka skladba. Muzikalci so pred časom posneli videospot za pesem Milijon sanj, skladbo iz predstave The greatest showman. Epidemija koronavirusa je njihovo ustvarjanje močno okrnila. Srečujejo se s pomočjo omrežij na spletu, občasno se dobijo na kakšni vaji. Tudi kovanje načrtov nima največjega smisla, saj ne vedo, kdaj bodo lahko svoje zamisli uresničili. »Vse skupaj je kot nalaganje kapitala v neko navidezno banko,« v smehu pravi vsestranska ustvarjalka. »Muzikal Veronika Deseniška se mi je zdel krasen. Leon Firšt je napisal čudovito glasbo. Vsakič sem jokala na odru.« «M» љт v Prvič je nastopila v muzikalu An-drewa Lloyda Webra z naslovom Jožef in njegova sanjsko pisana obleka, ki ga je režiral ameriški režiser Richard Montez. Takrat je dobila glavno žensko vlogo in je odločno skočila tej veliki priložnosti naproti. Nato je sodelovala v predstavi Uscana vas, ki so jo pripravili v Šentjakobskem gledališču. Sledile so vloge v predstavah Mamma mia, Veronika Deseniška in Druščina. Preden je epidemija koronavirusa ustavila kjer je bila zamenjava za kolegico, ljica baleta pripravljala baletne predstave, v katerih so nastopali učenci, sem uporabila vse znanje, ki sem ga pridobila v predstavah v različnih muzikalih. Gre za izjemno ustvarjalno delo, kjer ni nikoli dolgčas.« In kako se rodijo priložnosti sodelovanja v tej umetniški zvrsti, kjer se prepletajo igra, glasba in ples? Sogovornica je pojasnila, da si z ostalimi kolegi iz umetniškega sveta redno izmenjuje informacije o novih predstavah. Po toliko letih nastopanja jo producenti včasih kar sami povabijo na avdicijo. Na svoji poti Balet je poučevala trinajst let. Trudila se je, da bi bila takšna pedagoginja, kot si jo je želela tudi sama. »To ne pomeni, da sem imela slabe učitelje. Sistem učenja baleta v Sloveniji je čisto prijazen, v primerjavi z rusko govorečimi državami ga lahko opišem kot nežnega.« Pri učencih je skušala spodbujati naravne talente. V njih je želela razplamteti željo po nastopanju, da bi na vsaki uri pokazali, kaj jih veseli. Veliko so se posvečali obnašanju na odru in pridobivanju samozavesti. Vse našteto so po njenem prepričanju vrline, ki lahko mlademu človeku po- Ko je Tanja Pečenko muzikale spremljala na televiziji, na gledališkem odru in filmskem platnu, je začutila, da želi tudi sama početi prav to, stati na odru in pokazati vse, kar zna. USTVARJALNOST 31 magajo tudi kasneje v življenju. Ves čas se je zavedala, da je imela izjemno veliko vlogo tudi glede vplivanja na sa-mopodobo učencev, ki jim je bila včasih mama, včasih psihologinja. Vsak učenec ji je zaupal lepe in kdaj tudi težke stvari. »To je bilo zelo izpolnjujoče delo. A ob večerih sem bila pogosto povsem izžeta,« je dejala. Ideja, da bi pustila redno službo v glasbeni šoli, je v njej zorela nekaj časa. Še bolj se je z njo ukvarjala lani v obdobju zaprtja države, ko je dobila priložnost, da je bila lahko več sama s seboj. »Spoznala sem, da sem se izjemno razdajala za eno stvar, medtem ko so bila moja ostala zanimanja nekje ob strani. Zdelo se mi je, da je čas, da grem naprej. Najtežje mi je bilo pustiti moje drage plesalce, s katerimi smo bili zelo povezani.« Na druženja z njimi jo med drugim spominja knjiga Mala baletka, v kateri je strnila njihove zabavne domislice. Pred časom je na portalu Etsy odprla tudi svojo spletno trgovino z izdelki za male balerine. Poučevanja ni dala povsem na stranski tir, saj pripravlja koreografije za pevske zbore. Skrb za dom in dobro počutje Tu se njene dejavnosti ne končajo. Že vrsto let se namreč posveča poročni fotografiji. V zadnjem času ljudem pomaga še pri organizaciji in pospravljanju doma. Pri sebi je namreč opa- »Zadnja dva meseca nama z možem družbo dela kuža. Končno sem si tudi jaz privoščila, da zares živim v tem trenutku. Prav zato, ker se posvečam tako različnim dejavnostim, potrebujem nekaj, da se prizemljim, in pri tem mi zelo pomaga najin Jimmy.« Nastopanje še zdaleč ni vse, kar počne Med drugim je poročna fotografinja, ukvarja se s terapijami Access bars, ljudem pomaga še pri organizaciji in pospravljanju doma. zila, da pospravljen dom prispeva k njenemu boljšemu počutju. »Ko je dom organiziran in ko človek točno ve, kje ima vsaka stvar svoje mesto, je pomirjen, ni kaosa, ni drame. Ljudem pomagam in jim dam pogum, da kaj prestavijo in se čemu odpovedo. Zdi se mi, da tudi energetsko začutim, kaj sodi v prostor in kaj ne.« Z energijami je povezana še ena njena dejavnost. Izvaja namreč Access bars terapije. Pri tem z dotikanjem 32 točk na glavi pomaga, da človek pade v teta stanje. »Umiri se možgansko valovanje, izbrišejo se slabi občutki, vzorci, različne blokade. Je podobno, kot bi >resetirali človekov disk<. Ljudje ob tem čutijo različne občutke, lahko se smejejo, jokajo, po terapiji se počutijo kot nepopisan list papirja.« Ker se sogovornica ukvarja tudi s kanalizira-njem sporočil, človeku preda tudi vse informacije, ki jih zazna med terapijo. Kako v poslovnem smislu usklajuje vse te zelo različne dejavnosti? Prizna, da se ji včasih zdi, kot da je rahlo razcepljena osebnost. A ker je skozi celotno obdobje izobraževanja poleg šole imela še kup dejavnosti, je postala dobra gospodarica svojega časa. »V zadnjem letu, odkar naša življenja zaznamuje epide- mija koronavirusa, mi kdaj zmanjka motivacije in se sprašujem, zakaj bi sploh nekaj počela. Nato se spet zberem, si naredim urnik usklajevanja svojih področij in to me ponovno vodi do mojega cilja.« Tanja si najbolj želi nastopati na področju muzikala in prav na tem področju jo trenutne razmere, ko imajo kulturniki zvezane roke, najbolj ovirajo. Zaradi tega je vse sile napela, da bi se prilagodila novi resničnosti. Ustvarjalka, ki jo v življenju zanima tisoč in ena stvar, svojo željo po nastopanju v zadnjem času uresničuje tako, da nastopa v rekla- mah in televizijskih serijah. V slovenščino je začela prevajati risanke, s prijateljem Andrejem Orlom sta posnela tudi skladbo The shaking dance, s katero otroke spodbujata k umivanju rok. Nanjo se obračajo tudi določeni zbori, ki potrebujejo koreografije za svoje nastope. Med drugim bo koreografijo pripravila tudi za Europa Cantat, največji zborovski dogodek v Evropi, ki bo letos julija v Ljubljani. »Imam veliko idej in veliko časa. Ko pogledam okoli sebe, vidim ogromno priložnosti in sem zanje hvaležna,« je sklenila. Foto: SHERPA »Imam veliko idej in veliko časa. Ko pogledam okoli sebe, vidim ogromno priložnosti in sem zanje hvaležna,« pravi. / 32 DRUŽINSKA OBRT Družinska pekarna Roter iz Šentruperta v rokah četrte generacije Nočni delavnik je njihov vsakdan Njihove žemlje so nekaj edinstvenega. Povsem enakega okusa ostajajo že desetletja in kot pravi Marko Roter Grlica, ki letos spomladi prevzema vodenje domače pekarne, se strankam ni treba bati, saj bodo takšne, kot jih imajo najraje, ostale še naprej. Kljub vsemu mu načrtov z družinsko pekarno ne manjka. Potem ko so lani začeli delati domači sladoled, želijo razširiti še linijo testenin in slaščic. A vse to je pogojeno s prostorsko razširitvijo. Takoj ko bodo pridobili vsa dovoljenja, se bodo lotili nadzidave pekarne, kjer bo svoje mesto našla tudi krušna peč. Njegov oče Vanek, ki se je po štiridesetih letih dela v domači pekarni pravkar upokojil, sina podpira pri njegovih idejah. Obenem še vedno, kljub temu da v delo ni več profesionalno vpet, rad priskoči na pomoč. ŠPELA OŽIR V Pekarni in trgovini Roter, kjer je zaposlenih dvajset ljudi, ostajajo zvesti tradiciji. Dobršen del izdelkov pripravljajo na klasičen način ponoči. »Začnemo ob 20. uri in končamo do 4. ure zjutraj. Kdaj točno zaključimo, je odvisno od naročil in časa v letu. Pred prazniki delamo tudi po dvanajst ur, medtem ko po njih nastopi nekaj zatišja,« pripoveduje prevzemnik Marko Roter Grlica, ki je že kot majhen deček rad gnetel testo in delal kruhke. »Prepričani smo bili, da že lepo spi v svoji sobi, a se je pritihotapil v pekarno in nam želel pomagati,« se spominja njegov oče Vanek Roter, ki ni bil prav nič drugačen. Tudi sam je namreč pokojnemu očetu Miroslavu, ki je obrt prevzel leta 1961, rad pomagal že kot nekajletni deček, ko niti še ni dobro videl na delovni pult. Kako močno mu je v vsem tem času nočni delavnik zlezel pod kožo, je spoznal šele po upokojitvi, saj se lahko zvečer namesto v pekarno odpravi v posteljo, a se mu velikokrat zgodi, da zaradi več desetletij prebede-nih noči preprosto ne more zaspati in gleda televizijo po- zno v noč. »Nočni delavnik ni za vsakogar. Spominjam se, da smo imeli zelo pridne delavce, ki so po nekaj tednih omagali, ker se nikakor niso mogli dovolj naspati čez dan. Sam na srečo s tem nimam težav.« Manj, a raznovrstnejše Slovenci v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi vrstniki veljamo za narod kruha. Marsikdo ga je še ne dolgo nazaj jedel ob vsakem obroku. »Te navade se počasi, a vztrajno spreminjajo. Stranke kupujejo bistveno manjše količine kruha, vedno bolj so jim zanimiva najrazličnejša manjša temna peciva in štruč-ke. Zanimivo je, da starejši še vedno prisegajo na bel kruh, ker so ga bili v mladosti lačni, a ga niso imeli,« opaža Marko in dodaja, da se v pekarni zato bolj kot na količino izdelkov osredotočajo na njihovo raznovrstnost in kakovost. »Lani v času >korone<, ko sem imel več prostega časa, sem »Nekoč je bilo za dobro poslovanje že dovolj, če je obrtnik veliko delal, danes žal ni več tako. Poleg pridnosti je pri poslovanju treba veliko iznajdljivosti.« Veseli so, da so banjice z njihovim naravnim sladoledom, ki ga izdelujejo povsem sami brez predpripravljenih sestavin, v njihovih treh trgovinah naletele na dober odziv strank. doma na malem aparatu pripravljal sladoled. Porodila se mi je ideja, zakaj se tega ne bi lotili tudi v podjetju. In smo se,« pripoveduje. Veseli ga, da so banjice z njihovim naravnim sladoledom, ki ga izdelujejo povsem sami brez predpripravljenih sestavin, v njihovih treh trgovinah naletele na dober odziv strank, zato bodo zagotovo še nadaljevali. »Z razširitvijo pekarne želimo zgraditi krušno peč, v kateri bomo pekli kruh po stari metodi. Le z drugačnostjo in zvestobo zvestim Stroj za žemlje imajo že ves čas enak. Kot pravijo, zanj ne dobijo nobenih rezervnih delov več. Če se kaj pokvari, se morajo znajti sami. strankam se namreč lahko v veliki konkurenci pekarn obdržimo na trgu.« S košem na rami Začetki te znane pekarne iz Šentruperta segajo v čas po prvi svetovni vojni. Vanekov ded Miroslav Roter starejši se je za peka izučil v pekarni Mlakar v Celju. Da je zaslužil dovolj denarja za lastno delav- »Le z drugačnostjo in zvestobo zvestim strankam se lahko v veliki konkurenci pekarn obdržimo na trgu.« Marko Roter Grlica v domači pekarni pomaga že odkar pomni. Letošnjo pomlad je po upokojitvi svojega očeta prevzel njeno vodenje. Njihove žemlje so nekaj edinstvenega. Povsem enakega okusa ostajajo že desetletja. DRUŽINSKA OBRT 33 Izkušeni Vanek Roter v odlični družbi mlajše generacije pekov »Lani v času >korone<, ko sem imel več prostega časa, sem doma na malem aparatu pripravljal sladoled. Porodila se mi je ideja, zakaj se tega ne bi lotili tudi v podjetju. In smo se.« nico in s tem za prve temelje družinske obrti, je moral najprej poprijeti za druga dela. Svojo prvo lastno delavnico, v kateri je celo sam izdelal prvo štajersko peč, ki je bila zelo podobna kmečki peči, le večja, je postavil na Gomilskem. »Tisti čas je bilo delo v celoti ročno, zato je kar sam izdelal mešal- ni stroj. Bil je pravi inovator na svojem področju. Po specializaciji v vzhodni Nemčiji se je vrnil z recepturami, ki jih uporabljamo še danes, in z novimi vizijami o svoji dejavnosti,« pripoveduje znan savinjski pek in dodaja, da je njegov ded, ki je bil mimogrede tudi ustanovni član Obrtne zbornice Žalec, dejavnost nehal seliti leta 1923, ko je zgradil svojo delavnico v Šentrupertu ob regionalni cesti Maribor-Ljubljana, kjer je sedež podjetja še danes. Z ženo Antonijo sta takrat uradno ustanovila družinsko obrt, ob kateri sta se, ker se ni dalo živeti zgolj od prodaje kruha, ukvarjala še s hmeljarstvom in z ostalim kmetijstvom. »Kruh je najprej dostavljal kar peš ali s kolesom ter s košem na rami po vsej Spodnji Savinjski dolini, kasneje s konjem in z vozom, včasih tudi z mopedom. Prvi kombi DKV je pekarna dobila leta 1957,« pripoveduje njegov vnuk. Prevzel kot 18-letnik Obrt je nato leta 1962 prevzel njegov oče Miroslav mlajši, ki je prav tako za tri leta odšel na specializacijo v Nemčijo, kjer je dobil kar nekaj idej za izboljšavo in širjenje domače obrti. Pekarna je dobila delilni stroj, stroj za zavijanje testa in kombi VW. Njegovo vodenje na žalost ni trajalo dolgo. Zaradi zgodnje smrti je moral pekarno čez noč leta 1983 prevzeti Vanek, ko je bil star komaj osemnajst let. »Prvih nekaj let je bilo zelo napornih. Delal sem cele dneve in noči. Ko so se krize končale in se je začel v Sloveniji razvoj tržišča, se je pekarna začela razvijati. Nekoč je bilo za dobro poslovanje že dovolj, če je obrtnik veliko delal, danes žal ni več tako. Poleg pridnosti je pri poslovanju treba imeti veliko iznajdljivosti.« Večino svojih izdelkov še vedno prodajo v svojih trgovinah v Šentrupertu, na Polzeli in Gomilskem, nekaj dostavljajo v Ljubljano in na Dolenjsko, a kot opažajo, so najbolj zveste njihove domače savinjske stranke. Foto: SHERPA 34 NOVE PRILOŽNOSTI Klavdija Čakš se preizkuša v modnem svetu V visokih petah se počuti kot doma Kot deklica je občudovala mamino garderobo, si oblačila njene obleke, nosila njene visoke pete. Kasneje je z navdušenjem spremljala resničnostno oddajo, v kateri so izbirali ameriški top model. Čeprav jo je svet mane-kenstva mikal, za vstop vanj nekako ni zbrala poguma. To se je spremenilo, ko je opazila, da se je izbor za Miss Slovenije iz klasičnega lepotnega tekmovanja prelevil v projekt, kjer v ospredju nista le moda in videz deklet, ampak tudi to, kako se znajdejo na področjih podjetništva, marketinga, turizma in javnega nastopanja. TINA STRMČNIK »Ko sem videla, da tekmovalke niso vse izjemno visoke in da v ospredju niso le popolne mere, mi je odleglo. In sem se prijavila,« pravi 21-letna Klavdija Čakš. Doslej nima veliko izkušenj s poziranjem ali hojo po modni brvi, enkrat se je pred objektiv profesionalnega fotografa postavila z mamo, ki vodi znano šmarsko pivovarno in pivnico, drugič je kot model sodelovala na povabilo enega od slovenskih filmskih studiev. »Na snemanjih imam precej treme. Nekatera dekleta so tega že vajena, imajo veliko tovrstnih izkušenj. A tudi hrane je še posebej previdna, saj ima alergijo na številna živila, od bele moke do belega sladkorja in soje. Zaradi vsega naštetega sladkarije zanjo ne pridejo v poštev. Vsak dan se odpravi na dolg sprehod s svojo psičko Khaleesi, ki je pasme aljaški malamut. Nasploh jo že od malih nog zanimajo najrazličnejše športne dejavnosti. Trenirala je med drugim ples, atletiko in nogomet. Ljubezen do živali je nekaj, kar so starši Klavdiji privzgojili že v otroštvu. Njen oče se je nekaj časa ukvarjal z vzrejo »V času zaprtja države zaradi koronavirusa sem našla tudi svetle plati. Všeč mi je bilo, da sem imela predavanja na daljavo, da sem lahko delala od doma ali se z računalnikom odpravila kam v naravo. Več časa sem imela zase in za svoje bližnje. Skrbi me, kako se bo vse to poznalo pri gospodarstvu, saj se naša družina med drugim ukvarja z gostinstvom, kjer so posledice res velike.« jaz se učim in počasi postajam vedno bolj samozavestna. Pred fotografskim objektivom se vedno bolj sproščeno smejim.« 21-letno dekle iz Šmarja pri Jelšah je pojasnilo, da pri izboru za naziv mis Slovenije še zdaleč ni v ospredju le moda. Po njenih besedah sta na prvem mestu spodbujanje slovenskega podjetništva, turizma, glasbe ter širjenje prepoznavnosti slovenske kulturne in naravne dediščine. Rada ima šport, živali in otroke Kako skrbi za svoje zdravje in za svoj videz? Pri izbiri psov, zato je bila doma obkrožena z njimi. Pri babici je bila v stiku z jeleni, pri teti z živalmi na kmetiji. Morda bo s kosmatinci povezana tudi njena poslovna pot. Vzgojiteljica predšolskih otrok, ki končuje izredni študij predšolske vzgoje na mariborski pedagoški fakulteti, si namreč želi, da bi lahko ustanovila zasebno varstvo za otroke s posebnimi potrebami, kjer bi sodelovale tudi terapevtske živali. »Da bom vzgojiteljica, sem govorila že v prvem razredu, ko smo se pogovarjali o tem, kaj bi radi bili po poklicu. Zamisel o zasebnem varstvu se mi Ob študiju sodeluje v družinskem podjetju, nudi varstvo otrok ter pomaga šolarjem pri učenju in reševanju nalog. različnejših dejavnostih. Ko se je lani pomladi v Sloveniji začela epidemija koronavirusa, eno od prvih žarišč pa je bilo prav v Šmarju pri Jelšah, so se kandidatke za lento pridružile akciji z naslovom Maske za vse. Klavdija je priskrbela material za več kot dvesto zaščitnih mask in ga predala tamkajšnjemu štabu civilne zaščite. Številne pridne roke so s partnerjem More Than Beauty in z drugimi poslovnimi partnerji Slovence oskrbele z več kot 250 tisoč zaščitnimi maskami. Pod okriljem omenjenega tekmovanja je med drugim sodelovala še pri dobrodelnem kuhanju za družine v stiski, preizkusila se je v ustvarjanju tradicionalnih hrastniških marionet ter igrala v lutkovni predstavi. Za polfinalno prireditev je sama izdelala obleko iz odpadnih materialov. Zelo se veseli, da se bo v priho- zdi zanimiva predvsem zato, ker bi lahko vključevala nove oblike dela. Delo z otroki s posebnimi potrebami mi predstavlja izziv, saj mi ti otroci dajejo neko povsem svojo energijo, zelo so hvaležni. Nasploh se zelo rada izobražujem, rada poskusim kaj novega, zato sem si zadala takšen cilj,« je dejala sogovornica, ki se želi s svojo psičko kmalu udeležiti tečaja za terapevtskega psa in njegovega vodnika. Dejavnosti, ki bogatijo V sklopu projekta Miss Slovenije se preizkuša v naj- Z manekenstvom nima veliko izkušenj, zato je sodelovanje v projektu Miss Slovenije zanjo poseben izziv. Klavdija Čakš je ena od 16 finalistk tekmovanja Miss Slovenije. V projekt se je najprej prijavilo 200 deklet. dnjih tednih lahko udeležila tečaja šivanja, saj si že dolgo želi osvojiti tudi to veščino. Zelo uživa v tem, ko se lahko z ostalimi finalistkami preizkuša v številnih vlogah življenja in spoznava nove ljudi. Pri vsaki dejavnosti je doslej pridobila kakšno dragoceno izkušnjo. Ambasadorka svojega kraja »Sem ponosna Šmarčanka in v svojem kraju, ki se mi zdi čudovit, imam neverjetno podporo,« je povedala. Vsa ta podpora ji daje motivacijo, da se še bolj trudi in da svoj kraj kar najbolje predstavlja javnosti. Ko so tekmovalke sodelovale pri izboru naj »pirha«, je Klavdija nanj narisala cerkev sv. Roka, kamor se s svojo psičko na sprehod poda skoraj vsak dan. Dodala je še vejo jelše, od koder izvira ime občine. Ne skriva tudi ponosa, da je v Šmarju edini muzej baroka v državi in da se na pobočju bohoti edinstven dvorec Jelšingrad, za katerega si želi, da bi ga kmalu obnovili. »Čeprav sem doma v majhnem kraju, imamo tukaj vse, kar potrebujemo. Vsi smo povezani, vsi se poznamo in podpiramo, to se mi zdi veliko vredno,« je poudarila. Prednosti občine, od koder prihaja, in tamkajšnje lokalne zgodbe skuša zato karse-da vključiti v svoje predstavitvene videe ali fotografije. S psičko Khaleesi na enem od potepanj po državi T Svet ličenja Čeprav si med 16 finalistkami vsaka želi osvojiti naziv mis Slovenije 2020/21 (zaradi epidemije koronavirusa bo zmagovalka namreč »okronana« za dve leti), sogovornica med njimi ne opaža pretirane tekmovalnosti. Dekleta se razumejo, si pomagajo, svetujejo, veliko so v stiku. Finale je bilo najprej predvideno za septembra lani, zdaj je načrtovano za konec maja, seveda je vse skupaj odvisno od epidemioloških razmer. Klavdija trenutno ne razmišlja o tem, da bi odšla še na kakšno avdicijo v modni industriji ali se pridružila kateri od agencij, ki zastopajo modele. Raje se prepušča toku življenja in je odprta za vse nove priložnosti, kjer bi lahko pridobila koristne izkušnje. V prostem času rada peče sladice, se odpravi na izlet po Sloveniji ali z dobro knjigo v roki preživi mirno popoldne. Pred leti je opravila tečaj ličenja in tudi temu področju v zadnjem času posveča več pozornosti. Kvartet Pušeljc, v katerem sodeluje tudi njen fant, jo je že povabil k ličenju za snemanje videospota. Klavdija je s svojimi čopiči ob podobnih priložnosti poskrbela tudi za urejenost nekaterih drugih glasbenikov. »Zanimanj mi ne manjka, vsepovsod me je polno,« je pogovor zaključila v smehu. Foto: osebni arhiv Županja Občine Kozje Milenca Krajnc Ob prazniku občine z županjo Mileneo Krajnc Ponos ni na kakovostno bivalno okolje V Občini Kozje so lani kljub epidemiji koroncvirusa uspeli uresničiti številne naložbe, katerih namen je zagotoviti prijetnejše bivalno okolje. Slednje je po besedah županjč Milence Krajnc pomnmbno tako za oMann kot zr vse, ki tja prihajajo kot dnevni migranti ali tam preživljajo prosti čas in počitnice. TINA SaRMCNIK »Ljudie velikokrat povndo, da imamo čudavito, varno in zdravo bivalno okolje, izjemno naravo, bogato naračno in kulturno clediščieo ,«< pravi sogovornica, ki je na čelu nb-čine od leta aa14. Dodajaj nla so n občinski upravi n zadnjem obdobju veliko pneornosli posvetili tudi pripravi projektov za naložbe, po zaslugi katčriA se bodo tamkajšnji kraji lahko razvilali prihšdnje leta. Občina Kozje želi biti še bolj prepoznavna tudi kot turistična občina z butično ponudbo in zanimivimi doživetji. Katere so največje naložbe, ki so zaznamovale obdobje od zadnjega občinskega praznik a? Veliko naložit) je bilo na področju cest. Uredili smo cesto Kračica-Vetrnik, cesto ne Zdole in še veliko diugih odsekov vozišč. Veliko izboljšaz je bilo na državnem cestnem omrežju. Z direkcijo za infra-strunturo smo med drugim uspeli preplastiti i,8-kilome-trzki odsek cestz iz Lesičnega proti Koejemu. Zasteklili smo edinstvene avtobusne poseaje, kjer je poudarjen simbol koz-janske,a jabolka. Obnovili smo več stavb v občinski lasti, stavba v Pod-sredi je dobila novo fasado in streho, stavba v trgu Kozjega je dobila novo fasado. Obnovili smo tudi Kobijevo hišo v trgu Kozje. Tam smo enorzetnlo obnrcil- peditrešji iuViet, v sOanovanjili amo spustili atro-pa, stanbo smo peikljuitli na daljinsko ogarvanje. Marsnkaj novega je iudi na področj ill kmeatij stvaa na-kralne dedilčma, kultura jn šnlstva. Na območju Gubnega je bila narejene agromelioracija, prav ioko združitev 208 kmetijskih zemljiši nr povešini 444 hektarjee, uredüismo tu°i dovozne poti. Veliko pozornosti je občina posvečala urejanju sakralnih stavb, sofinancirala je obnovo zvonika na cerkvi sv. Petra na Bučah in pristopila k obnovi in restavriranju cerkve Marije sedem žalostina Gradišču pivi Podsredi. Obnovili sm o še podpooni zid na pokopališču Buče in obnovili poslovl-no veeico na IDobležičah. V Kozjem je b-l na reiki Bistrici urojen mehki jez, ki prispeva v velji pootipoplavni varnosti, tam bo možno paleti izvajali različne prostočasne dejavnosti. Preuredili smo ve^čnainfeiskicej^ter i Kozjem. Podrli smo pregradno atero, ki je dvorano ločevala na del, namenjen kulturi, in na del, namenjen športu. Obnovili smo parket in kupili novo dodatno opremo. Minulo leto smo veliko pozornosti namenili še investicijskemu vzdrževanju osnovnih šol v Kozjem in Le- sičnem, v Kozj'em smo povsem en novo uredil, učilnico za kemijo in biologijo. Dejavni rte na področju gospodarstvo in turizma. Na sleiRniam področju ja izstopala uredijev nočitnenih zmogljivosti na geadu Podsreda. Pri dejavnostih za apodbu-janje gospodarstve naj omenim. da je občinski svet lani sprejel sklep, ba tnvestitarjnm ni poilovno-obsmo nono priznn oprostiton plačila komuertae-ga prispsvka v irišini der 70 od-seotkov. Na področju turizma je bila iz nčjpomembnnjša nvvost ureditev apartmajev in sob na gpadu Podsredaj kjer smo zagciovili 16 prenočišče. K projaktu smo) povabili sodelance Kozjanskega parka, GIZ Turizem Podčetriak, Bistrica ob Soili is Kozje ier našo turistično infrrmatonko. Vse pridelovalce lokalne. hrane smo povabili, naj sodelujejo pri snovanju košarice dobrot, ki jo prejmejo vsi gostje prenočišč. Najprej smo pričakovali, da bodo po nastanitvi povpraševali tujci, zaradi epidemije koronavirusa smo nato zabeležili predvsem domače goste. Ti so lahko uveljavljali turistične bone. Nočitvene zmogljivosti so teile zapolnjene nad prid kovenji. Obiskujejo nas predvsem ljudje, ki cenijo mtr, sprootitev, nanavo in kuiturno dediščinoo. Ponosna sem na našo kulinariko izpvb pldnSh rok domačih kmetovslcev in na gostoljubje naših ljudi. Na)olbe na gnvdu Poddueda s tem šeniso končane. V zoornjem gospodarskem poslopju bomo uradili inter-pretacijski center. V prvem prostoru bosta informacijska točka in sprejemnica za goste, tam bo tudi prodajalna lokalnih izdelkov. V naslednjem prostoru bo na maketi predstavljena dolina Kozjanskega z vsemi tremi srednjeveškimi trgi Podsreda, Pilstanj in Kozje. Prav tako bodo predstavljene številne naravne vrednote, kot so suhi travniki, ptič čebelar, Gruska jama, predstavljen bo tudi praznik kozjanskega jabolka. Vse tobi radiuredili do poletnih mesecev. Razmišljamo še, da bomo v zgornjih prostorih gospodarskega poslopja še nadiosadili ponudbo z uredit^je wellnessa,de bi se tam gostje la]oko sproš&ili tioli ob bolj buaobnem vremenu. Lotili sa bisda tudi urejenja plan mskih poti. Občina Kozje ima izjamae možnosti za aazvoj oddiha v neokrnjeni narav. Imame tudi veliko lepih pejhiodnl]]j Roii„ k še niso usirezno označaoe, kar želimo epeemeniii. Oznai čiti želimo pot od kerianskege gradu po zmajevem grebenu na Bredič oz. Mačkovo špi- co, kjer je čudovita razgledna točka. S Kozjanskim parkom bomo označili poti iz Kozjega na Županov breg. Gre za drugi najvišji vrh na Vetrniku, in sicer na 709 metrih nadmorske višine, od koder lahko vidimo Snežnik na Notranjskem, Med-vednico nad Hrvaškim, Boč, Donačko goro, Kamniško-Sa-vinjske Alpe, tudi avstrijsko Golico s svojo rvamenito ku-poio. Na vrhu Žiipanreega brega smo odotranili rastje, uredili razgledno točko, postavili doljnogled in klopco ljubevni. Ta točka ob lepem vremrnu ae privablje številne obiskovalce od blizu in daleč. Vzadnj em času širita vodovodno omrežje do nekoliko oddaljenih krajev in zaselkov. Trenutno gradimo povezovalni vodovod na Osredku pri Podsredič kjev bo urejeno tudi črpališče. Projekt je vreden približno 200 tisor eOTov. Na ta vodoerv se bo priključiio veliko gospodinjštev. Nolvžba je še posebej pomemčna, ker bo goopodinjstoom omogočila čostop do bolj kakovostne pčve vode. Še en delvodovo-deega omrežja bomo gradili b naselje Ortnice v ktaju Buče. Vodovečno omrežje posodabljamo vsako leto. Ker je za našo občino značilna izjemno razpršena poselitev, saj 3.300 občanov živi na kar 90 kvadratnih kilometrih, gospodinjstva na nekaterih območjih še vedno uporabljajo lastne vodne vire. Gradnja javnega vodovoda bo tako možna le v daljšem časovnem obdobju. Med pomembnejšimi naložbami, ki jih želite uresničiti v prihodnjih letih, je gradnja enote doma starejših. Tako je, za gradnjo doma, kibo enotaDoma upokojencev Šmarje pri Jelšah, smo že pridobili gradbeno dovoljenje. Dom bo lahko sprejel 49 stanovalcev v razHenih gospodinjskih enotohhr Prncej sprememb se bbeta v Zdravstveni postaji Kozje j V postaji, ki je pod okriljem Zdravatvenega riamv kmarje pri Jelšani bomo uredili ambulanto družinskega zdravnikai uobo nujna medicinske pomz-ui. V čakalnici bomo menjali vae tlake in namaitili nooo siaabno psUutvo. Obnovili bome prezračevalni sistam. Obnooo želimo začeti avgusta in jo končati oktobro. Katere so še druge pomembnejše naložbe, ki jih bodo občani lahko spremljali v naslednjem obdobju? Nedavno smo končali urejanje plazu, ki je v Zagorju pri Lesičnem ogrožal stanovanjsko hišo. Želimo sanirati še plaz na Bučki Gorci in zgraditi nov nadomestni most pri Le-oetekovem mliiu o Podsredi. V središču trga Kozje želimo v prostoreh nevdanje pošte urediti medgenvracijski ce n-ter. Uredtii želimo še eletske stezo v ipontnem parku Koz-jz, eTstoječa steza namreč ni ustrezna. Šo en eečj preje! bo ureditev 1,4 kilometra dvlge-ga o^eke aeste na Gorjanav. Objavljeno je že javno naročilo za izbor izvajala del in verjamem, da bo projeki končan še letos. Kako re vaša tekalna sku-enost ^E»opi£rdaL z evidemijo kovonpvirusa? Spremembe so korenito po-segie v naša eirljenja. A vse too ne prinz^a le slaOih itvari. Morda nnm lahčo nove razmere ;zbist:rt.joo pogled na vsekdanje tivljenjo. Kot je javnii žinljenje nemoteno, je za marsikoga too samoumervo. Tavat ne razmišljamo, da bč stoopili iz svojo cone udobja ali da bi kaj spre-manili. Ko se zeojdemo ve ktprizii., sme kripiavljeei bolj jeos^uš,^ti, več dišati in včasih priznati, če kaj earelime narobe. Mielim, da lačko krizo vzamemo kot priložnost, da kaj spremenimo. V teh razmerahje življenje v niši zbčini, kiji rada rečem oaza svobode, zagotovo prednost. Imamo Tavoij prostora za abanje, živimo na poleželju, kjea lahko nsakdo obdeluje svoj v/rt. Naša občina je samoo-skrbna s hrano. So pa v tem obdobju zagotovo na preizkušnji medsebojni odnosi. V občinski upravi kljub razmeram, povezanim z epidemijo koronavirusa, razmišljamo razvojno, prilagajamo se novim razmeram in izkoriščamo mooeostil ki so nam na ropu za dobro skupnosti1 Pri obpunih želimo spodbujani njaiove jsotenciale in jih vključiti v sa)sialee ter razvojne dejavnosti. Želimo ustvariti še eočjc paepcanaznost. da smo edinstaana turistiona občina z butično panudbo in zanimivimi doživeili. Neš cilj ju bili med oodünimi nbčinami u čakovo-stnim bivalnim eekoljem zavse generacije. Foto: SHERPA Občinski praznik je čas zadovoljstva, je priložnost za krepitve sodelovanja in medsebojnega spoštovanja na vseh ravneh lokalnega okolja. Dosežki so vse pridobitve, ki jih občani vsakodnevno občutijo kot višjo kakovost bivanja in delovanja v domačem okolju. Ob občinskem prazniku iskreno čestitam in se za dobro sodelovanje zahvaljujem članici in članom občinskega sveta, sodelavcem občinske uprave ter vsem vam, spoštovane občanke in občani. Milenca Krajnc, županja 36 NA PRAZNIČNEM OBISKU Vsaka dramatizacija je prepletena s plesom in petjem. Uprizoritev Turjaške Rozamunde na prireditvi OŠ Kozje Dramska skupina Kozji rog praznuje pet let delovanja Ko stojijo na odru, ne manjka smeha Občina Kozje ima v svojem grbu zmaja. A prava kozjanska zver, ki je kraj rešila zmajeve strahovlade, je v resnici koza. Tako pravi legenda o nastanku imena Kozje. Zgodbo je ob tisočletnici prve omembe kraja na šaljiv način uprizorila Dramska skupina Kozji rog. Zanesenjaki, ki jim nastopanje ni tuje, so v občini obudili dramsko dejavnost in v petih letih delovanja ustvarili raznolike projekte. Odkar so epidemiološke razmere ohromile kulturno dogajanje v državi, skušajo člani skupine gledalcem zanimive vsebine približati s pomočjo spleta. In nestrpno čakajo na čas, ko bodo spet lahko nemoteno ustvarjali iz oči v oči. TINA STRMČNIK »Ko nameniš svoj čas za neko društvo, si želiš preživljati čas s svojimi somišljeniki. Nikoli ne gre le za vaje. Gre za to, da srečaš prijazen obraz, se pozdraviš, pogovoriš in nato skupaj ustvarjaš. Druženje je izjemno pomembno za dobro počutje, zdravje, razvoj, ustvarjalnost,« je povedala mentorica dramske skupine Veronika Gradišek, sicer profesorica nemščine in geografije na Šolskem centru Krško-Sev-nica. Izpod njenega peresa je pred časom nastala zabavna igra z naslovom Kozja resnica o kozjanskem zmaju, ki je svojo premierno uprizoritev doča- kala leta 2016, ob tisočletnici prve omembe kraja Kozje. Veronika Gradišek je iztočnico za predstavo našla v legendi o zmaju, ki je živel v kraškem podzemlju Kozjega. Zmaj je od domačinov vsako leto zahteval lepo mladenko, ki jo je nato požrl. Ko se je staral in je postajal vse bolj slaboviden, so mu domačini vozili vedno starejša in grša dekleta. Naposled so za žrtev izbrali kozo, jo ubili, napolnili z apnom, jo oblekli v dekliška oblačila in jo položili pred votlino. Zmaj ni opazil prevare, zato je kozo požrl, apno ga je zapeklo v trebuhu. Šel je do potoka Bistri graben, da bi se odžejal, voda pa je le še pospešila njegove muke. Začel je treskati in rohneti, porušil je tedaj še stoječi grad in nato umrl. Ker domačini legendo večinoma že dobro poznajo, je avtorica scenarija vse skupaj odela v šaljivo noto. Glavna junakinja je bila koza, ki je zmaj ni pokončal. V predstavo, ki so jo člani gledališke skupine premierno uprizorili na prireditvi z naslovom Koza, zmaj in še kaj, je avtorica vpletla še zanimivosti iz mitološkega sveta, nekatere krajevne znamenitosti, vključila je tudi nekaj pesmi. Tako je nastala igra, zanimiva za odraslo in otroško občinstvo. V duhu demokracije Tudi v veseloigre z našlo vom Zmajska resnica o kozjanski kozi in Kozjanski zmaj sto let nazaj je avtorica besedil vključila značilnosti domačega kraja - od priredb starih ljudskih pesmi s Kozjanskega, Veronika Gradišek: »Člana, ki v skupini ne more več sodelovati, je težko nadomestiti. V majhnem kraju, ki ima močno razvejano kulturno dejavnostjo, je skorajda vsak občan že kje vključen. Eni so pevci, drugi folkloristi, tretji so pri kakšnem drugem društvu in vsi res ne zmorejo vsega.« »Pravo kulturo in domoljubje lahko odražata tudi nasmeh in volja člana dramske skupine, ki vstopi skozi vrata na vaje. Pri čemer je dal za nekaj ur na stran svoje številne obveznosti, da bi v tem času soustvarjal nekaj vrednega, lepega, s čimer bo obogatil sebe in svojo skupnost,« meni Veronika Gradišek. do bioloških in naravnih danosti lokalnega okolja. Člane skupine je vodil cilj, da domačinom s hudomušnim pristopom, z glasbo in s plesom približajo njihov kraj. Prebivalcem drugih občin so s pomočjo predstav pokazali, kaj je v Kozjem lepega in zanimivega. Pri dramskem uprizarjanju so s svojimi idejami pomagali člani dramske skupine. »Predstave ustvarjamo demokratično. Vsak lahko predlaga, v katero smer obrnemo dramatizacijo. Člani skupine so zelo ustvarjalni in predani, tako da vsak prispeva svoj delček k temu, kako je igra postavljena na odru,« je pojasnila mentorica skupine. Ko je ljubiteljski gledališki ansambel začutil, da je glede legende o kozi in zmaju povedal vse, se je lotil predstave Oblast, ki jo je napisal Vinko Mö-derndorfer. Dramska skupina Kozji rog se je s svojo uprizoritvijo prijavila na Linhartovo srečanje amaterskih gledaliških skupin. S pomočjo zunanjih svetovalcev so ljubiteljski igralci skušali še izboljšati svojo odrsko postavitev. Nato je nastopila epidemija koronavirusa in skupini odvzela priložnost, da bi svoje delo sploh lahko pokazala gledalcem. »Glede na to, da bodo prihodnje leto najverjetneje državnozborske volitve, bo družbeno politično dogajanje zelo primerno za uprizoritev igre. Takrat bo Möderndorfer-jeva komedija, ki govori o boju za oblast brez vsakih vrednot zelo aktualna,« je razložila vodja skupine. Ker se članom skupine spreminjajo tudi vloge v resničnem življenju, ne le na gledališkem odru, je uprizoritev predstave pod vprašajem. Ena igralka je namreč vmes postala mamica, eden od igralcev se je odselil, tudi ostalim je življenje prineslo kaj novega. »Pri skupini, ki deluje le pet let in ima malo članov, je težko nadomestiti vsakega posameznika. Če bomo še dobili kakšnega igralca, bomo lahko prikazali predstavo, sicer se bomo morali lotiti kakšnih manjših projektov,« je realna sogovornica. Rdeča nit je humor Kako to, da ljubiteljski gle-dališčniki iz Kozjega uprizar- NA PRAZNIČNEM OBISKU 37 Kosilo med intenzivnimi vajami za igro Oblast Vinka Möderndorferja Vaje v učilnici OŠ Kozje jajo predvsem veseloigre in komedije? Veronika Gradišek je dejala, da je skupna želja članov skupine, da bi razvedrili občinstvo. »Vsi uživamo, ko gledalce nasmejimo. Hkrati je to del naše rasti. Kot amaterji smo začeli s šaljivimi igrami. Če bo skupina dobro delovala, bo najbrž rasla tudi želja po resnejših predstavah. Na to bomo morali pripraviti tudi naše občinstvo. Ko nas sedaj zagledajo na odru, namreč pričakujejo, da ne bo manjkalo smeha.« Prvo leto se je glas o novo-nastali gledališki zasedbi širil s pomočjo poznanstev, prijateljev in sorodnikov. Tudi članici zasedbe Janji Jazbec je o ustanovitvi dramske skupine povedala prijateljica. »Razmišljala sem, da je to zame odlična priložnost, da premagam strah pred javnim nastopanjem in sem se pridružila,« je povedala. Najbolj je uživala pri ustvarjanju igre Kozjanski zmaj sto let nazaj, ker je čutila pozitivno tremo. Medtem ko v prejšnjih predstavah še ni bila tako sproščena in prepričana vase. Poudarila je, da je sodelovanje v dramski skupini zanjo zelo pozitivna izkušnja. »To je način življenja, v katerem uživam, se sprostim, po vsakem aplavzu čutim notranje zadovoljstvo. Ob ustvarjanju predstav se družimo, smejimo, zabavamo. Včasih se tudi jezimo, če pozabimo besedilo.« Dodala je, da ima ljubiteljska dramska skupina za kraj velik pomen, nenazadnje člani skupine s svojimi predstavami Kozje predstavljajo tudi izven občinskih meja. Gledalci se na projekte, ki jih člani skupine ustvarijo sami ali v sodelovanju z drugimi društvi, vedno pozitivno odzovejo. »To nam daje še večji zagon in motivacijo. Velika zahvala gre naši mentorici Veroniki, brez katere Kozjih rogcev ne bi bilo.« Tudi Marinka Moškon je bila zelo vesela, ko jo je mentorica skupine povabila k sodelovanju. »Sem precej temperamentna in vesela in tudi sicer se v komunikaciji s sebi enakimi rada vedem, kot bi bila igralka. Pri sodelovanju v skupini se mi zdi najbolj dragoceno, da se družimo, delamo, zabavamo in da za nekaj časa stopimo v kožo kakšne druge vloge. Sama sem bila enkrat na primer ječarka, drugič preprosta kmečka ženska z Vetrnika.« Doslej je sodelovala v dveh igrah in krajših humorističnih igrah oz. skečih, kjer je tudi najbolj uživala, saj rada igra smešne prizore. Čeprav je v Kozjem kulturno dogajanje zelo pestro, so ljudje po besedah Marinke Moško vseeno pogrešali dramsko skupino. »Hvaležni smo naši mentorici Veroniki za njeno prizadevanje, čas, za to, da med nas širi svoje znanje, je odprta in velikodušna.« Pred očmi imajo občinstvo Člani ob denarni podpori občine sami pripravljajo scene, kostume ter vse ostalo, kar potrebujejo. Del oblačil prilagodijo, kakšen kostum si izposodijo. V skupini je nekaj ustvarjalcev, ki obvladajo obdelavo kovin in delo z lesom. Na pomoč jim radi priskočijo tudi domačini. Za poslikave na primer rada poskrbi družina Valenčak, ki je znana po svoji ustvarjalnosti. Kako izboljšujejo svojo igro in nastopanje? Nekateri člani skupine že imajo precej izkušenj z ljubiteljskim gledališčem. Mentorica skupine se udeležila enega od izobraževanj za režiserje pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, tudi nekaj članov je znanje pridobivalo na izobraževanjih. Zadnji dve leti so za nekaj usmeritev prosili enega od profesionalnih igralcev, prav tako jim je s svojimi predlogi pomagala strokovna sodelavka Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Po besedah Veronike Gradišek imajo vseskozi v mislih tudi svoje občinstvo. »Razmišljamo o tem, kako se bodo gledalci odzvali, kako pri njih doseči boljši učinek in kaj jim bo bolj zanimivo.« S predstavami gostujejo v dveh domačih osnovnih šolah in v tamkajšnjem vrtcu. Radi se predstavijo na Prazniku kozjanskega jabolka v Podsre-di, obiščejo tudi bližnje kraje, kot na primer Bistrico ob Sotli, Dobje, Šentvid pri Planini, ali svoje uprizoritve pokažejo tabornikom na poletnih taborih v Kozjem. Pogrešajo ustvarjanje v živo Med epidemijo koronavirusa so gledališki navdušenci kulturni utrip do ljudi pripeljali virtualno. Dramska skupina je februarja osnovala proslavo, v kateri so sodelovala tudi druga društva in ustanove. Skupina je dogodek, ki si ga je ogledalo veliko ljudi, posnela in ga predvajala na kanalu Youtube. Virtualno prireditev so člani pripravili tudi z otroki in s strokovnimi delavkami iz Vrtca Zmaj-ček Kozje. Za poletje ali jesen načrtujejo uprizoritev igre za otroke, ki jo je napisala ena od članic skupine. Knjižnica Šmarje pri Jelšah skupino vabi tudi k sodelovanju ob tednu vseži-vljenjskega učenja. Skupina je poznana tudi po dramatizaciji Snemanje za letošnjo virtualno proslavo ob materinskem dnevu ko. Ogromno je tudi legend o poganskem simbolu zmaja in o sv. Juriju. Iz tega lahko naredimo zanimivo povezovalno zgodbo,« razmišlja Veronika Gradišek. Takoimenovano srečanje zmajev so v Kozjem gostili tri leta, predstavniki različnih občin so predstavili legende svojih zmajev s pomočjo maskot, pripovedi, lokalnih izdelkov, knjig in še bi lahko naštevali. Organizatorji so za obiskovalce med drugim pripravili predavanji o zmajih sveta in o možnostih razvoja turizma na podeželju ob vključevanju naravnih in kulturnih danostih. Povabila po druženju in širjenju tovrstnih zgodb so sledila iz različnih slovenskih občin. In tudi te vezi je trenutno prekinila epidemija koronavirusa. Srčika ljudske ustvarjalnosti Veronika Gradišek se je za gledališče navdušila v otroštvu, ko je živela v občini Dobje, kjer so učiteljice učence spodbujale k nastopanju. Nato je obiskovala tako mladinsko kot odraslo dramsko skupino, ki ju je vodila Jožica Salobir. V študentskih letih je sodelovala pri dramski skupini, ki je pod okriljem pedagoške fakultete v Mariboru pripravljala predstave v nemškem jeziku. Sodelovala je tudi v literarnih performan-sih v študentski organizaciji. Prepričana je, da ima kultura med Slovenci izjemen zgodovinski in družbeni pomen. Ljubiteljska kultura pa je po njenih besedah iskrena in živa srčika ljudske ustvarjalnosti, negovanja tradicije, slovenskega jezika, domoljubja. »Je pisana, a povezovalna in neizključujo-ča. V društvih smo nazorsko pouka na star način, ki jo prikazuje v muzejski učilnici v trgu Kozje. Poseben koronski čas ji narekuje, da pripravlja predvsem manjše projekte. Tudi na daljavo so gledališčniki ustvarjalni, čeprav si vsi želijo, da se čim prej srečajo v živo. Srečanje zmajev V sklopu prireditve Koza, zmaj in še kaj je bilo zadnjih nekaj let organizirano srečanje krajev, ki jih povezujejo zmajski grbi. Ideja za tovrstno srečanje se je porodila Mirko Kovačiču, dolgoletnemu vodji in članu lokalne folklorne skupine, njegovo zamisel so podprli tudi v dramski skupini. »Zaenkrat se z zmajsko legendo kitita le Ljubljana in Ljubljanski grad, ki na to temo organizirata različne dogodke. Ker je Slovenija precej kraška država, je legend o dogajanju v jamah res veli- Dramska skupina Kozji rog je ena od treh sekcij Kulturno-umetniškega društva Kozje. Društvo ima tudi folklorno skupino, ki deluje že 38 let, ter mešani pevski zbor Vinea, ki deluje devet let. Dramska skupina že od začetka sodeluje z obema sekcijama, pa tudi s Turističnim društvom Kozje, Knjižnico Šmarje pri Jelšah -enoto Kozje, z Združenjem kozjanskih vinarjev in s pridelovalcev hrane, z Občino Kozje, s tamkajšnjim muzejskim društvom, z osnovnima šolama Kozje in Lesično ter Vrtcem Zmajček Kozje. in osebnostno zelo različni ljudje, a nas povezujejo skupne vrednote, zanimanja, veselja. Doslej so lokalne skupnosti in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti spodbujali takšno udej-stvovanje. Nihče nam ni sodil, katera kultura je več vredna. Želim si, da tako tudi ostane, ne glede na trenutne poskuse nekaterih skupin v naši državi, ki želijo predpisovati, kaj je prava kultura, prava tradicija in pravo domoljubje.« Foto: Veronika Gradišek in fotografiraj.se SCovensokno za prijetno topCino ßivanja a*., Seife EcoPasiv NewLine NOVO OKNO PRIHODNOSTI www.rajmax.si I T: 03-80-90-495 38 ZA LAŽJE SOBIVANJE Družinski center Ljudske univerze Celje Brezplačna pomoč in podpora družinam V zadnjih mesecih, ko družine preživljajo skupaj veliko več časa, kot so ga pred letom, so odnosi med družinskimi člani na posebni preizkušnji. Uspešno obvladovanje novih razmer zahteva kar precej potrpljenja in medsebojnega razumevanja, a tudi določena znanja o partnerskih odnosih, o tem, kako uspešno reševati morebitne spore in ob tem še težave otrok in mladostnikov. Strokovna podpora je lahko pri tem dragocena, če je na voljo brezplačno, pa je v teh časih že skorajda neverjetno. V Družinskem centru Ljudske univerze Celje (LUC), kjer izvajajo preventivni projekt za podporo družinam, lahko s pomočjo predavanj, delavnic in individualnih svetovanj marsikdo najde odgovore na svoja vprašanja ali celo pot do rešitve težav, iz katerih ne vidi izhoda. TATJANA CVIRN Gre za projekt, ki ga LUC izvaja že od leta 2017 in je od marca letos še obogaten, trajal pa bo do konca leta 2025. Kot izvajalka vsebin družinskega centra je bila LUC izbrana na javnem razpisu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vsebine, ki jih nudi center, so v LUC poimenovali Družine v centrifugi sodobnega časa. Podpora in nova znanja Koordinatorici projekta Maji Krivec se zdi dragoceno, da je tudi v Celju, tako kot še v enajstih centrih po Sloveniji, na voljo brezplačna pomoč za ljudi. »Gre za preventivni projekt, s katerim nagovarjamo vse ciljne skupine v družini, od otrok in mladostnikov do staršev. Nudimo jim podporo in nova znanja. Otroci in mladostniki lahko dobijo raznovrstne možnosti učenja za svoj celostni razvoj ter pridobivajo ustrezne socialne veščine in kompetence za obvladovanje čustev, za oblikovanje pozitivne samo-podobe ter za konstruktivno reševanje raznovrstnih problemov. Starše opolnomoči-mo za pozitivno starševstvo, s čimer lahko pomembno Mojca Šanca: »Družinski center LU Celje bo v celjski prostor (ponovno) prinesel optimizem, upanje in podporo družinam, ki so se v teh še posebej zahtevnih časih znašle v negotovosti. Želim si, da bi se vsebine, ki jih pripravljamo, dotaknile družin in da bi skupaj vzpostavili bolj pristne, sočutne in empatične odnose.« Dr. Sara Jerebic: »V preteklih treh letih je bilo na delavnicah prisotnih več kot dva tisoč udeležencev, pri čemer so evalvacije anket pokazale, da so bile vsebine za starše zelo uporabne, da so jim pomagale pri osebni rasti in izboljšanju odnosov v družini. Naraščanje števila uporabnikov v zadnjem letu kaže, da ljudje krizo sprejemajo kot priložnost za rast in spreminjanje odnosov na bolje. Poiskati ustrezne, preverjene informacije in podporo usposobljenega strokovnjaka ni več tabu ali nekaj sramotnega, temveč korak poguma do večjega zadovoljstva in vsekakor del preventive.« Foto: arhiv NT - GrupA vplivajo na kakovost družinskega življenja,« pravi Maja Krivec, ki kot novost v projektu izpostavlja sodelovanje z Družinskim inštitutom Bližina iz Celja, ki poleg predavanj omogoča tudi individualna svetovanja. Vodita jih priznana psihoterapevta dr. Sara Jerebic in dr. Drago Jerebic. Vrednost petletnega projekta znaša 360 tisoč evrov. Za uporabnike so vse vsebine brezplačne, saj projekt financirajo MDDSZ, LUC, ki zagotavlja 20-odstotni delež, ter pet občin: Mestna občina Celje, občine Vojnik, Dobrna, Štore in Laško. »To pomeni, da smo tudi v teh občinah izvedli kakšno predavanje, dokler se je to še dalo. Zdaj ko so se vsebine preselile na splet, so še bolj dostopne vsem,« ocenjuje sogovornica. Poslušalcev je zdaj še več in so tudi z drugih koncev Slovenije, kar bi bilo prej težje izvedljivo, čeprav so v LUC uredili tudi varstvo za otroke, ko so bila predavanja še v živo. Za spletna predavanja se je treba prej prijaviti, za tiste, ki jih zamudijo, so na spletni strani družinskega centra na voljo zvočni posnetki. 20. aprila ob 19.30 bo na primer tema predava- Sabina Rožen: »Družinski center je >otrok< predane ekipe, ki verjame, da je dostop do znanja in podpore nujen za boljši odnos do sebe in drugih, pravica za vse. V preteklih letih je center omogočal redna predavanja, podporne skupine in svetovanja, za katere verjamem, da so ponudila možnost za korak na poti k sebi vsem udeležencem. Veselim se novih soustvarjanj dobrih praks za soočanje z izzivi življenja.« nja Povezovalna in razdiralna občutja v partnerskem in starševskem odnosu. Deluje! Na splet bodo verjetno zaradi razmer morali seliti tudi delo več podpornih skupin, in sicer za starše oziroma zakonce, za ženske, za moške in za starše v razhodu oziroma ločene starše. Vodi jih Sabina Rožen, univ. dipl. soc. delavka in sistemska psi-hoterapevtka iz društva Sreča-lišče. »Da je bilo minulo delo teh podpornih skupin za zakonce zelo uspešno, govorijo primeri, kjer so pari, ki so že razmišljali o ločitvi, uspeli premagati določene težave in ostati skupaj.« Dragocena so tudi individualna svetovanja, ki lahko marsikomu olajšajo spopadanje z vedno hujšimi pritiski tega časa. »Pomembno je, da smo na voljo ljudem zdaj, ko nas potrebujejo,« pravi koordinatorica projekta. Posamezniku lahko sicer ponudijo le dvanajst svetovanj oziroma obiskov v podpornih skupinah, kar za koga morda ni veliko, lahko pa bistveno pomaga pri reševanju težav, še zlasti ker je brezplačno težko hitro priti do različnih strokovnjakov. »Če naši strokovnjaki vidijo, da je pri posamezniku nujno treba zagotoviti še kakšno dodatno uro, lahko tudi to uredijo,« pravi Maja Krivec. Za kakovostne počitnice V času počitnic so v Družinskem centru LUC že lani izvajali brezplačno varstvo za otroke od šestega »Zanimivo d'"' je, da na predavanjih o starševskih temah ni bilo toliko obiska kot na primer takrat, ko je bilo govora o partnerskih odnosih. V teh časi so odnosi na preizkušnji.« se tega leta in izkazalo se je, da so bili starši zelo zadovoljni in da bi mnogi radi, da bi bili otroci v tem varstvu tudi letos. LUC ima na sedežu v Cankarjevi ulici v Celju na voljo urejeno stanovanje s kuhinjo in z igralnico za otroke. V poletnih mesecih bo lahko skupina do 14 otrok pod strokovnim vodstvom Mojce Šanca, mag. zakonskih in družinskih študijev, preživljala čas od 7. do 16. ure. V tem času bodo počeli najrazličnejše zanimive stvari in dobili tudi tri obroke hrane. Verjetno bo treba določiti kriterije za izbor otrok, saj je zanimanje vselej veliko. »Na novo bomo pripravljali delavnice, da se bodo otroci naučili prepoznavati lastna čustva,« pravi Maja Krivec. Maja Krivec: »Če redno poslušaš spletna predavanja, bolje razumeš tematiko odnosov in določena ravnanja, ki so posledica vzorcev iz prejšnjih generacij. Čez čas to prispeva k drugačnim odnosom z bližnjimi. Pomemben je tudi občutek, da nisi sam, da imajo tudi drugi podobne težave.« Zaupanja vredni strokovnjaki Program je vedno bolj prepoznaven, ljudje, ki so v njem že sodelovali, so hvaležni za to možnost. »Nekaj smo naredili in to je super občutek,« pravi sogovornica. »Ljudje nas najdejo na različne načine, nekaj uporabnikov imamo že od prej, koristne so objave na Facebooku in spletnih straneh, da ljudje izvedo za ta program. Povezali se bomo tudi s centri za socialno delo, s šolami in z vrtci, da bodo lahko k nam napotili tiste, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Veliko ljudi je na seznamih društva Sre-čališče in inštituta Bližina, kjer čakajo na obravnavo in želijo pogovor s strokovnjakom. Pri odločanju o sodelovanju so pomembni tudi strokovnjaki, ki so na voljo in so v našem primeru prepoznavni ter zaupanja vredni,« je Krivčeva ponosna na ekipo v programu. »Redno se srečujemo in vrednotimo izvedbo. Zadovoljstvo ljudi in spremembe, ki so jih morda opazili pri sebi, spremljamo na osnovi odgovorov v vprašalniku po vsaki opravljeni dejavnosti.« Priznava, da so v projekt vključeni predvsem tisti, ki že sicer znajo poiskati pomoč in si želijo zvišati kakovost odnosov, saj se zavedajo, da je to pomembno. »Kako doseči tiste, ki bi to pomoč res potrebovali, a je ne znajo najti, je težko vprašanje. Prav zato smo se povezali s centri za socialno delo, da bi pritegnili tudi tiste, ki nas sami ne bi našli,« zaključi Maja Krivec. Foto: osebni arhiv Dr. Drago Jerebic: »V Celju za razliko od Maribora in Ljubljane nimamo svetovalnega centra za otroke, mladostnike in družine, zato je vsak ta program še posebej dobrodošel. V času karantene je bilo več povpraševanja po psihosocialni pomoči mladostnikom zaradi doživljanja tesnobe. Pred dnevi so bili objavljeni podatki o slovenskih študentih, kako težko prenašajo karanteno oz. študij na daljavo (mnogi imajo depresivne simptome).« Foto: arhiv NT - GrupA radio celje OSEBNO 39 Janja Sluga, poslanka DZ, o politiki malo drugače in sebi »Vsako desetletje kakšna prelomnica« Z nedavno odločitvijo, da bo zapustila stranko SMC in še s tremi poslanci ustanovila samostojno poslansko skupino, je Janja Sluga sprožila politični vihar, ki se še ni polegel, in se znašla v središču medijske pozornosti. Kako podoživlja to burno obdobje in kdo je ženska, ki se je odločila za politični prelom? Kaj jo navdihuje in krepi, da zmore skozi te zahtevne čase političnega delovanja? ROBERT GORJANC »Bilo je kar precej neprespanih noči, ne samo zdaj na koncu, ampak že odkar so se mi začeli pojavljati prvi dvomi o tem, ali deluje SMC tako, kot se je sama sebi zavezala, da bo. Prvi takšni trenutki so bili že lani pred poletjem, pred odhodom na parlamentarne počitnice, potem se je zadeva z vsako odločitvijo, z vsako provokacijo samo še stopnjevala,« je opisovala zametke prihajajočih prelomnih sprememb. Težko je verjeti, kljub temu da ima politično delovanje svoje zakonitosti, da je raz- vedno dojemam kot svojo družino,« je pojasnjevala in dodala, da je bila ravno zaradi teh razlogov odločitev o odhodu tako težka. Da je vedno znova poskušala s pogovori, prepričevanjem, z zbliževanjem stališč, čeprav so po njenem mnenju stvari šle predaleč, da bi našli soglasje in nadaljevali skupno pot. Pritrdila je, da kot rojena Trboveljčanka najbrž ima nekaj zasavske trme v sebi in da ji včasih nekateri rečejo, da gre z glavo skozi zid. »Na koncu sem ugotovila, da se te barke ne bo dalo vsako desetletje, se mi v življenju zgodi kakšna prelomnica. Opogumlja me, da vedno, ko sem bila prisiljena narediti nov korak v življenju, sem ga naredila na bolje, da se je odločitev izkazala za dobro.« »Tudi to sem jaz« Zanimalo me je, ali jo je v politiko zanesla tudi želja po adrenalinu, saj jo ta kar spremlja v življenju: mož Matjaž se ukvarja z jadralnim padalstvom, v katerem je zelo uspešen, nekoč so jo mikali hitri avtomobili, tudi gledališče bi lahko uvrstili v to kategorijo. Nenazadnje je najbrž tudi sodelovanje na lepotnih tekmovanjih v mladostnih letih predstavljalo svojevrsten adrenalin, ki ji je še z dekliškim priimkom Bočko prinesel tudi finale izbora za mis Slovenije (leta 1993 in 1994) in naziv mis Alpe Adria leta 1995. »Nekdo je očitno opravil domačo nalogo »Ne znam si predstavljati, da pri družini ne bi imela te podpore in da doma ne bi bilo vse tako, kot je treba. Potem se zelo težko osredotočim na tiste stvari v službi, ki so zelo pomembne. Mož in otroka spremljajo dogajanje v DZ in so včasih zelo burne razprave tudi doma, ampak na koncu to vse pomaga, da so odločitve lažje in da potem čutim družinsko podporo.« hod z dolgoletnim političnim sopotnikom, predsednikom stranke in gospodarskim ministrom Zdravkom Poči-valškom, s katerim sta se po razpadu Šarčeve vlade odločila za vstop v Janševo vlado, lahko minil brez čustvenega odziva. Koliko se je je to politično razhajanje dotaknilo na osebni ravni? »Zame je bila ta odločitev ves čas v resnici zelo čustvena, ker sem dojemala SMC kot svojo stranko. Z njo sem bila nenazadnje čisto od začetka, od ustanovnega kongresa, pomagala sem jo graditi, z njo sem se tudi sama kalila kot po-litičarka in poslanka ter jo še več obrniti. Nimam pa nobenih osebnih zamer proti komurkoli iz stranke, tudi proti Zdravku Počivalšku ne. Upam, ko se bodo ta čustva vendarle malo pomirila, ko bo še nekaj dni preteklo, da bomo tudi naprej sposobni sodelovanja tako kot z vsemi. Mislim, da je v politiki kot nasploh v življenju tako prav, da pustimo neke stvari za sabo in se usmerimo v prihodnost.« Pojasnila je, da načeloma vsako odločitev v življenju zelo skrbno pretehta z vseh možnih vidikov. Tako je bilo, ko je šlo za za študij, izbiro in zamenjavo službe, gradnjo hiše ... »Vsakih nekaj let, vsaj in izbrskal nekatere stvari iz mojega življenja, za katere sem mislila, da ne bodo več prišle na dan. A nič hudega. Tudi to sem jaz.« Potrdila je, da jo mikajo adrenalinski športi. »Zelo rada se peljem v tandemu s svojim možem, obožujem bungee -jumping. Hitri avtomobili so mi bili strast, a ne zaradi avtomobilov, ampak zaradi spretnosti vožnje. To me je vedno navduševalo, da znaš voziti na avtoslalomih, da znaš obvoziti ovire, pospeševati in zavirati pravilno, da si pri tem hiter in predvsem varen. Ne bi pa rekla, da sem šla v politiko iz teh enakih vzgibov, mogoče ravno nasprotno od tega. Ce se spomnimo, takrat leta 2008, ko je bila situacija v državi precej drugačna, so me vodili povsem drugi vzgibi, po boljši prihodnosti, stabilnosti v tej državi.« Ampak na nek način je politika adrenalin, še vedno vztrajam. »Da, zdaj se je izkazala za to. Ko si v svojih stališčih iskren in jih poskušaš maksimalno zasledovati, ko poskušaš tudi v nekih političnih razmerjih do kolegov udejaniti tista, za katera si v vsakdanjem življenju prepričan, da so prava, postane tudi adrenalinsko.« Pomembna podpora družine Ko gre človek skozi težko obdobje, je zelo pomembno, da ve, da se lahko na nekoga opre, da ima zaslombo v življenju. »Že prvi korak v politiko sem naredila izključno zaradi podpore družine oziroma takrat zaradi moža, ker sta bila otroka še malo premajhna, da bi stvari razumela. Kot družina delujemo na način, da se vsak ukvarja z nekim svojim področjem, ki ga zanima, predvsem pa vemo, da je pri tem pomembno, da vsi skupaj vsakega podpiramo. Ce hočemo ostati povezani kot družina, moramo znati določen del svojega časa žrtvovati za drugega,« je Janja Sluga razmišljala o pomenu družine. Za moža Matjaža Slugo smo že omenili, da je vrhunski jadralni padalec, zaposlen v športni enoti Slovenske vojske. Hči Kaja je študentka matematike v Ljubljani in bo letos dopolnila 21 let, sin Matevž obiskuje tretji letnik Janja Sluga je poslanka državnega zbora od leta 2014. Pred tem je delala kot vodja uprave v SLG Celje in poslovna sekretarka v Zavodu za kulturne prireditve Celje. Po izobrazbi je diplomantka poslovne administracije. I. gimnazije v Celju in bo septembra postal polnoleten. Clan družine je že tri leta tudi Kajin fant Blaž. »Je mama tako odločna, kot je v parlamentu, tudi doma, je glava družine?« sem vprašal družinske člane. »Da, vse je pod nadzorom, vse zelo organizirano, sesanje, pomivanje .« je prikimavajoče povedal Matevž. »No, da ne bo zdaj tako izgledalo, kot da se vsi mame bojimo,« je v smehu pristavil mož Matjaž. »Mislim, da imamo doma lepo >poštimano<, da se razumemo in podpiramo drug drugega, tako tudi mamo, ki ima takšno službo in je včasih ni cele dneve doma.« Očetovim besedam je pritrdila Kaja in povedala, da je na dve do tri ure pijeta jutranjo kavo in obdelata vse dogodke za nazaj in naprej. »Zelo rada okopavam na vrtu, doma imamo kar veliko trato okrog hiše in sem nedavno dva dni plela travo. To zelo rada počnem in to je tisto, kar me najbolj sprošča,« je odgovorila, ko sem jo vprašal, kaj pa Janja Sluga počne čisto zase, ko najde nekaj teh trenutkov. Sklepam, da ji je tudi moda blizu, najbrž je kaj ostalo od lepotnih tekmovanj, sicer pa je tudi v DZ treba paziti na videz in eleganco. »Sem zagovornica tega, da se je treba obleči ustanovi in delu primerno, nisem pristaš majic in superg v DZ, sploh kadar so seje, je priložnost za obleke, kostime ... Izbiram klasične kroje, imam »Leva sredina je v Sloveniji izgubila fokus oziroma je preveč razdrobljena. V iskanju tega povezovanja in sodelovanja v političnem prostoru vidim svoj izziv za naslednji poslanski mandat. Trdno sem prepričana, da moramo na sredini ponuditi dovolj močno, združeno in povezano alternativo za prihodnje volitve.« Med svojimi najdražjimi: z desne sin Matevž in mož Matjaž, z leve hči Katja in njen fant Blaž. začetku bilo kar težko, da so se navadili, da je ni bilo več toliko doma. »Poskušamo biti z njo čim več v stiku, ampak vedno to ni mogoče, ker se v parlamentu kar naprej kaj dogaja. Zato mi mnogokrat šepeta v telefon, kadar se pogovarjava, ko mi naroča, kaj moram kupiti v trgovini,« je malo za šalo in malo zares pripovedovala Kaja. Njen fant Blaž je še dodal, da je potreboval kakšen teden, da se je navadil sistema, potem je šlo vse gladko. Kot so v en glas povedali ostali člani družine, je Blaž velika pridobitev, saj tudi odlično kuha. »Moramo ga še naučiti, da bo znal speči potico,« je še dodal Matjaž Sluga in sprožil nekaj smeha. Ko je v svojem svetu ... Tudi soproga Janja rada kuha, manj peče, a le, kadar ima čas, kar je praviloma ob sobotah in nedeljah, ko lahko v miru sedejo skupaj h kosilu. Njen priljubljen obred ob koncu tedna je tudi, da z možem pa rada žive barve, saj se v njih dobro počutim. Na ta način jih izbiram in zelo dolgo ponavadi tudi nosim. Imam svojo šiviljo, saj je glede na moje proporce zelo težko kaj kupiti v trgovini.« S kulturo, kjer je začela svojo poklicno pot, je še precej povezana, tudi z Gledališčem Celje, kjer je bila nekaj let vodja uprave in kjer je do epidemije redno obiskovala premiere. »Pozorno sem spremljala ukrepe, še zlasti v celjskem gledališču, in sem prepričana, da je tudi v teh razmerah z upoštevanjem ukrepov mogoče varno uprizarjati predstave za obiskovalce, zato bi po mojem mnenju gledališča morali odpreti.« Do konca lanskega leta je še bila prepričana, da so imeli ukrepi neko rdečo nit, zdaj ocenjuje, da so jo izgubili. Zaveda se, da so ljudje že utrujeni in naveličani teh razmer, da je to za vse precejšen psihični pritisk, a verjame, da se bo s cepljenjem do poletja stanje izboljšalo in da bomo zaživeli v vsaj približno normalnih razmerah. Foto: Andraž Purg - GrupA 40 PODLISTEK / BUKVARNA www.kamra.si kamra ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918 (12) Družina Renčelj Franc in Alojzija Renčelj sta z otrokoma živela v Kontovelu pri Trstu. Franc je bil železničar, Antonija je opravljala delo sobarice na gradu Miramar. Leta 1913 sta se poročila in že naslednje leto sta postala ponosna starša sinu Francu, leta 1916 pa še hčerki Idi. Leta 1917 se je za mlado družino Renčelj začela popolnoma nova pot. Franc je dobil ukaz za premestitev in opravljanje službe železničarja v okolici Benetk ali na jugu Italije. Ukazu se je odločno uprl in se z družino preselili na Štajersko, na Opoko pri Štorah. Zaposlil se je kot železničar, stanovanje pa dobil v zeleni čuvajnici ob železnici. Tu so se rodili še štirje otroci Ivan, Antonija, Jože in Vlado, leta 1922 pa je umrla hčerka Ida, stara komaj šest let. Renčljevi otroci so vsi uspešno zaključili šolanje in pridobili izobrazbo, včlanjeni so bili v mnoga društva. Najbolj aktiven na društvenem področju je bil najstarejši sin Franc, ki je bil član društva Sokol v Štorah; ukvarjal se je z orodno telovadbo. Pri Sokolih je tudi spoznal in se zaljubil v Tehar-čanko Dragico Karolino Belak, s katero sta se leta 1938 poročila in že naslednje leto postala ponosna starša sinu Francu. A sreča je bila zelo kratkotrajna. Leta 1939 je Renčljevo družino doletela ponovna tragedija; po dolgotrajni bolezni je umrla mama Antonija. Mnoge primorske družine so bile na začetku druge svetovne vojne izseljene iz svojih domov, med njimi so bili tudi Renčljevi; Franc Renčelj starejši z otroki Ivanom, Antonijo, Jožetom in Vladom ter družina sina Franca z Dragico in vnukom Francem. Izseljeni so bili junija 1941 v Gornji Milanovac in v vas Či-roviči. po pripovedovanju vnukinje Stanke Renčelj Se nadaljuje ... Darja Jan Muzej novejše zgodovine Celje Franc Renčelj mlajši kot telovadec društva Sokol, Štore Franc in Alojzija Renčelj z otroki: v prvi vrsti na levi Ivan, v drugi vrsti z leve Družina Franca Renčlja mlajšega, (v sredini) žena Dragica, sin Franc, na levi proti desni Franc mlajši in Antonija Katarina. Drinka in na desni Nada Ponjevič, 1943, vas Čiroviči, Srbija. Brina Svit: Nove definicije ljubezni Lucidno in skrivnostno o ljubezni Udaren naslov knjige me je najbolj pritegnil k branju novega dela dela Brine Svit, v Franciji uveljavljene in pri nas prav tako zelo priljubljene pisateljice. Čeprav naslov namiguje na to, si težko predstavljamo, da bi lucidna pisateljica glede na svojo pisateljsko biografijo v knjigi res ponujala kakšne definicije s tega občutljivega in skrivnostnega področja življenja. Bolj je bilo mogoče pričakovati zanimivo ljubezensko zgodbo in to pričakovanje se je tudi uresničilo. Le da ne z eno, marveč s kar z desetimi zgodbami. Knjiga Nove definicije ljubezni je zbirka desetih novel, v katerih se ljubezen »dogaja« z zanimivimi generacijsko raznovrstnimi junaki z mnogih poklicnih področij in v raznolikih življenjskih situacijah. Erotična ljubezen je pri tem še najmanj zastopana, namesto nje so v ospredju doživljanja, pričakovanja, hrepenenja, občutenja likov, ki jih vrtinec življenja potegne v pričakovane in nepredvidljive ljubezenske zaplete in razplete. V zgodbah lahko spremljamo in ugotavljamo, kako močni ali krhki so liki v teh preizkušnjah, kako se znajo prepustiti toku ljubezenskega dogajanja, trenutkom intimnega približevanja in zbliževanja, a tudi to, kako prenesejo neuresničena pričakovanja in hrepenenja, razočaranje, konec ljubezni. Zgodbe delujejo asociativno in sugestivno, do njih je bralec težko ravnodušen, saj ne more, da jih ne bi povezal tudi s katero od svojih ljubezenskih zgodb. In ob tem podoživljal svojih pričakovanj, dejanj, uspehov, porazov, zmot, bolečin. Katerokoli zgodbo bi izpostavili v tem zapisu, bi naredili krivico drugi, ki je ne bi, a vseh desetih žal ne moremo, zato ne bomo nobene. Mikavnost desetih zgodb, pri čemer ima vsaka malce intriganten naslov, je tudi v tem, da se nam jih ni treba lotevati po vrstnem redu, S katerokoli bomo začeli, ko bomo prebrali eno, bomo zagotovo vseh deset. Vznemirljivo pričakovanje tega, kaj je v naslednjih zgodbi, v kakšni ljubezenski dogodivščini sta se znašla junaka, je preveliko, da bi se mu odrekli. S svojim izvrstnim, barvitim in izklesanim jezikom avtorica bralca kar ugrabi iz zunanjega sveta. Po branju vseh novel lahko ugotovimo, da še kako drži rek slavne ameriške kulturne ustvarjalke Susan Sontag, ki si ga je Brina Svit izbrala za začetek knjige: »Nič ni skrivnostnega, noben človeški odnos. Razen ljubezni.« ROBERT GORJANC O avtorici: Brina Svit (1954) se je rodila v Ljubljani, od leta 1980 živi in ustvarja v Parizu. Napisala je sedem romanov, od tega pet v francoščini, in zanje prejela nekaj literarnih nagrad. Poleg tega je avtorica dveh esejev in kratke proze. ALBUM S CELJSKEGA Ob veliki noči na Kozjanskem 1973 Fotografija je nostalgičen spomin na prisrčen objem z birmsko botrico Ivanko, mamino sestrično, s katero sva bili ob medsebojnem spoštovanju vzajemno povezani do konca njenega življenja leta 2011. S slamo krito hiško v ozadju, rojstni dom moje pokojne mame Dore Žmaher (roj. Arzenšek), so leta 1974 zaradi posledic kozjanskega potresa podrli in na njenem mestu zgradili novo. Imela je dve izbi, kuhinjo z vzidanim štedilnikom oz. »šparhertom« in »hišo« z veliko lončeno pečjo. Otroci smo se pozimi na njej greli in sušili premočena oblačila. Babica je v njej kuhala zelje, pekla slastno pečenko, nadvse dober in dišeč kruh. Za otroke je ob tem dala v peč male pogačice oz. »mlinčke«, ki jih je premazala s sladko smetano. Prispevala: Cvetka Škoflek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. RADIO CELJE 41 Dobrodelni projekt Novega tednika in Radia Celje v sodelovanju zJZ Socio Celje in Rdečim križem Šentjur Tudi one v * * * radio celje j novi tednik Projekt podpi B0H0RC jtiSTAVBftcu* Tudi one živijo poleg nas V dobrodelnem projektu medijske hiše Novi tednik in Radio Celje, štirih gostincev s Celjskega, Javnega zavoda Socio in Rdečega križa Šentjur Tudi one živijo poleg nas objavljamo zadnjo zgodbo, v kateri smo presenetili Du-šanko Tavčar iz Šentjurja. V projektu smo tako z enomesečnimi brezplačnimi obroki skupaj razveselili že štiri dame, ki so v svojem okolju pustile velik pečat ali pa jim življenjske izkušnje niso bile vedo naklonjene. S tem smo jim polepšali pomlad, še posebej ta čas, ko je epidemija zarezala v medosebne stike in jih tudi okrnila. Projekt smo speljali brez težav, saj smo ves čas verjeli, da je pomoč sočloveku v tem obdobju ključna in pomeni veliko. Ne le tistemu, ki mu pomagamo, ampak tudi za nas, saj je zdaj na preizkušnji tudi družbena odgovornost. Samo skupaj zmoremo spremeniti družbo na bolje. Prostovoljka in srčna dama: Dušanka Tavčar »Ne glede na vse samo pogumno naprej« ki lahko vodi tudi v depresijo. Ni veliko stikov z ljudmi, tudi sama zelo pogrešam stike s svojci. Grem sicer v trgovino, pa na sprehode. Pred časom sem izgubila mamo, ki jo zelo pogrešam, zame je bila to neizmerno boleča izguba ...« pravi v solzah. A v pogovoru je bilo zaznati, da tudi v težkih trenutkih najde voljo in upanje: »Ne glede na vse moramo iti samo pogumno naprej.« Kljub vsemu še vedno najde čas za prostovoljstvo v okviru šentjurskega Rdečega križa. »Prostovoljstvo mi pomeni zelo veliko. V bistvu mi napolni dušo, čutim, da lahko s pomočjo človeku naredim veliko,« je dodala. Foto: Andraž Purg - GrupA V našem dobrodelnem projektu smo vse ženske, ki smo jih od marca presenetili z brezplačnimi enomesečnimi obroki hrane, obiskali na njihovem domu. Le Dušanka Tavčar nas je pričakala pri Gostišču Bohorč. Pa ne zaradi neučakanosti, ampak, ker je tam blizu doma. Da gre rada malo na sprehod, nam je nasmejano dejala, ko smo se prvič videli. SIMONA SOLINIC Tavčarjeva se je tako, za razliko od ostalih, ki smo jim pomagali, osebno srečala z gostincem, ki ji kosilo zdaj že dostavlja vsak dan domov. »To bo pika na i naši akciji,« smo ji dejali. In res je bila. »Presenečena sem in vesela ter hvaležna,« je dejala, ko sta se z lastnikom gostišča Marjanom Bohorčem srečala. »Tudi vam, Novemu tedniku in Radiu Celja, hvala. Zdaj, v tem času, je takšna akcija hvalevredna,« je dodala. Da, se strinjamo. Lepo je nekomu polepšati dneve. Ali samo po- vrniti dobro, kar je nekdo dobrega naredil za svojo lokalno skupnost. Tavčarjeva je namreč tudi prostovoljka Rdečega križa Šentjur. Kljub nekoliko slabšemu zdravstvenemu stanju še vedno prostovoljno pomaga, kolikor lahko. Ne glede na to, da tudi njej v življenju ni postlano z rožicami. Za seboj ima dokaj hudo življenjsko izkušnjo. Pred časom je namreč doživela možgansko kap. »Z veliko volje, truda, zdravstvene pomoči in pomoči prijateljic ter svojcev mi še kar dobro uspeva. Se pa neizmerno trudim tudi sama. Vedno so vzponi in padci, kot pri vseh ljudeh,« nam je dejala na vprašanje, kako se počuti zdaj, po rehabilitaciji. Znano je, da je možganska kap zelo pogosta, ljudje po okrevanju pogosto izgubijo voljo in moč za življenje. A to ni prava pot, pravi Tavčarjeva. Ljudje morajo živeti naprej. »Ko enkrat to doživiš, se pogled na življenje spremeni. Ljudje morajo biti optimistični, morajo skrbeti zase in se izogibati stresu. Vemo, da smo v težkih časih, a moramo pogumno naprej, se ukvarjati z dejavnostmi, ki nas krepijo. Tudi sama počnem vse, kar lahko in kar zmorem, to me drži pokonci,« je dodala. Srečuje se tudi s trenutki, ki niso vedno veseli. »Včasih pride trenutek, ki človeka pahne spet v stres in takrat pomaga pozitivno razmišljanje. Vsi izkušamo čas, Koronapozdrav z upanjem, da prihajajo boljši časi tako za gostince kot za vse nas. »Hvaležen sem za povabilo v ta projekt. Stremimo k temu, da pomagamo ljudem ali društvom. Vedno se odzovemo, kadar gre za pomoč, saj nas to zadovoljuje, fje dejal Marjan Bohorč, lastnik Gostišča Bohorč iz Šentjurja. Gostišče ima že več kot 100-letno tradicijo, vodi ga ' četrta generacija družine Bohorč. Dušanka Tavčar: »Prisrčna hvala vsem! Izredno sem hvaležna vsem, ki ste omogočili takprojekt. Skupaj smo v težkih časih, tudi gostinci. Želim si, da bi epidemija čim prej minila, da lahko znova zaživimo normalno in upam, da so pred vsemi nami lepši in boljši časi. Zaslužimo si to.« 42 BRALCI POROČEVALCI Mednarodni uspeh mladih fizikov z GCC Ekipe z GCC, ki je tekmovala na AYPT. Z leve: Mitja Suvajac, Matija Marolt, Špela Šet, Ava Boštjančič in Borut Namestnik (Foto: arhiv GCC) Od 8. do 10. aprila je potekal Avstrijski turnir mladih fizikov (AYPT), mednarodno tekmovanje iz fizike, ki so ga ponavadi pripravili v avstrijskem mestu Leoben. Tokrat je bilo tekmovanje zaradi epidemioloških razmer izpeljano na spletu. Pomerilo se je 12 ekip iz 8 evropskih držav, Slovenijo pa so zastopali dijaki Gimnazije Celje - Center (GCC), ki so osvojili odlično 6. mesto in bronasto plaketo. V ekipi so sodelovali tretješolki Ava Boštjančič in Špela Šet ter četrtošolec Matija Marolt. Na to zanimivo tekmovanje, ki je zastavljeno izrazito problemsko, so se pripravljali z mentorjema učiteljem Borutom Namestnikom in nekdanjim dijakom GCC, študentom fizike Mitjo Suvajcem. Posebna zahvala za pomoč pri pripravi na tekmovanje velja tudi dr. Sergeju Faletiču, asistentu na Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodji tekmovanja SiYPT, ki je s svojo strokovnostjo in angažiranostjo ogromno pripomogel k uspehu. Za uspešen nastop na tekmovanju AYPT so morali dijaki temeljito teoretično in eksperimentalno predelati tri fizikalne probleme, ki v fiziki še niso dobro raziskani in razloženi. Poleg znanja o izbranih problemih so morali pokazati tudi ogromno drugega fizikalnega znanja, saj so v tekmovalnih debatah morali izzivati sotekmovalce. Tudi sicer se dijaki in mentorji GCC lahko pohvalijo z izvrstnimi dosežki na ostalih tekmovanjih in natečajih, ne glede na to, da so v letošnjem šolskem letu izvedena v zelo okrnjeni oziroma prilagojeni obliki. V zadnjem mesecu so navdušili strokovno komisijo tekmovanja za Gosarjevo nagrado Fakultete za uporabne družbene študije, ki jim je dodelila prva tri mesta, na natečaju A (se) štekaš? ministrstva za zdravje so z animiranim filmom osvojili 2. nagrado in prvi dve mesti na kreativno-dobrodelnem natečaju Rišem za prijatelja podjetja Office&more ter tri srebrna priznanja na državnem tekmovanju iz biologije. GD Učenci I. OŠ Celje zmagovalci državnega debatnega turnirja V soboto, 27. marca, je potekal državni osnovnošolski debatni turnir (e-izvedba), ki ga je organiziral Za in proti, zavod za kulturo dialoga (ZIP). Udeležilo se ga je 29 ekip oz. 86 debaterjev iz različnih osnovnih šol. Debatirali so o trditvi: E-igre bi morale biti vključene v olimpijske igre. Zmagovalka turnirja je postala ekipa I. osnovne šole Celje. Državni prvaki so postali šestošol-ka Maša Žlavs ter devetošolca Tea Belak in Bor Laznik. Vsi trije govorci so bili izredno uspešni tudi med posamezniki: Tea Belak je osvojila 1. mesto (zlato priznanje), Bor Laznik je bil 11. (bronasto priznanje) in Maša Žlavs je osvojila 19. mesto (bronasto priznanje). S tem turnirjem se je končal zelo uspešno debatno leto 2020/2021. Tekmovanja v debatiranju so bila namreč ena redkih, ki so bila nemoteno izpeljana tudi v času epidemije. KJ Praktično izobraževanje študentov v delovnem procesu predstavlja pomemben del višješolskih študijskih programov. Študentom omogoča, da vzpostavijo stik z delodajalci in pridobijo prve delovne izkušnje, ki so pomembne za njihovo poklicno pot. Hkrati omogoča pridobivanje in razvijanje strokovnih kompetenc, ki za udeležence predstavljajo boljše zaposlitvene možnosti in enostavnejši prehod na trg dela. V tem študijskem letu izvedba praktičnega izobraževanja predstavlja dodaten izziv, saj epidemija koronavirusa močno vpliva na delovne procese v podjetjih. Praktično izobraževanje so pred kratkim končali študenti 2. letnika programa Informa- tika. Večina študentov je praktično izobraževanje opravljala v podjetjih v okolici svojega stalnega bivališča. Med praktičnim izobraževanjem so se udeleženci srečevali z različnimi nalogami s področja sistemske podpore, z izdelovanjem spletnih programskih rešitev, tehnične podpore, avtomatizacije ... Primeri dobre prakse Žan Rajšek je prakso opravljal v zavodu za kulturo Delavski dom Trbovlje - DDTLab, kjer v okviru projektov razvijajo tudi ino-vativne produkte in storitve za mehko in humano tehnologijo prihodnosti. Žan je aktivno sodeloval v projektu za izris risarskih potez robotske roke (Yaskawa) v povezavi z Praktično izobraževanje študentov - priložnosti sodelovanja Pop art Josip V izobraževalnem programu Medijski tehnik v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC dijaki spoznavajo zakonitosti medijskih površin in njihov vpliv na gledalca. Skušajo razumeti, kako in zakaj posamezni grafični elementi človeka prepričajo, vplivajo na njegovo razpoloženje ali enostavno ulovijo in zadržijo njegov pogled. Zakonitosti barv in psihološki učinki barvnih kombinacij so predmet pridobljenega znanja. Povojno sivino in pomanjkanje barvne smelosti je v preteklosti nadomestilo umetniško gibanje pop art. Vsesplošna želja po svobodi izražanja, hedonistične želje in želje po glasbenih novostih so s ključnimi predstavniki, kot sta Warhol in Lichenstein, umetnost naredile dosegljivo in splošno sprejemljivo. Vsakdanji predmeti so postali umetnost; ta se je selila na ulice in obarvala vsakdan. V letu 2021, ko je Vlada RS razglasila skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca za človeka, ki je v našem prostoru pustil močan pečat, je JSKD OI Šentjur dal predlog, da bi mladi za mlade oblikovali kreativna sporočila v na žalost spet sivem času globalne pandemije. Barvitost pop artizma in ulična umetnost predstavljata odlično priložnost v novi stvarnosti. Naloga je pomenila poseben izziv, saj je nastajala v času dela na daljavo in to takoj po začetku novega šolskega leta. Glasba, kompozicije, ikone, zdravniška praksa, bolezni ... Kako sodobne teme. V začetni fazi so dijaki raziskali Ipavčeva dela, analizirali pop ikone, pregledali računalniška programska orodja za oblikovanje in v video okolju opravili niz razprav. Začetne ideje so se razvile v novodobne sporočilnosti. Nekateri so zdravniško prakso aktualizirali in jo povezali s cepivi proti co-vidu, ki jih lani jeseni še ni bilo. Drugi so skladateljeva pomenljivo naslovljena dela (Imel sem ljubi dve ali Princesa Vrtoglavka) priredili in oblikovali za današnji čas. Zelo zanimiva izkušnja pri delu na daljavo sta bila zagovor in utemeljitev izdelka pred vrstniki in profesorjem. Tako so dela še bolj osmislili; argumenti so postali stvar skupinskega prepričanja. Dijaki in dijakinje oddelkov M-3. d in M-3. e so z velikim veseljem sprejeli sodelovanje s skladom in pridobili dragoceno izkušnjo dela z naročnikom. Strokovna komisija je izdelke ocenila in javno predstavila najboljša dela. Po mnenju komisije je bil za najboljše delo izbran plakat Nike Drovenik, ostali nagrajenci so Oliver Rado-savljević Kovač, Samanta Šalamon, Tjaša Gregorin in Tilen Sotlar ter Maša Šerbec. Mentor mag. Peter Arlič in dijaki so odlično uresničili idejo in si prislužili sodelovanje na razstavi plakatov na Krekovem trgu. Barvita, sporočilna in izvirna razstava je na ogled še danes, 15. aprila. TK BRALCI POROČEVALCI 43 Umetniški večer V petek, 26. marca, so dijaki 3.u-razreda glasbene in likovne smeri Gimnazije ŠC Velenje nadaljevali tradicijo pripravljanja kreativnih umetniških večerov, tokrat v spletni različici. Kulturni dogodek je ponudil pregled dijaške glasbene in likovne ustvarjalnosti. Posneli so film z glasbenimi nastopi, na katerih so se predstavili dijaki glasbeniki, potem so vsaki glasbeni točki dodali likovno delo, ki so ga lahko spoznavali v procesu nastajanja. Nastal je zanimiv preplet dveh umetnosti, ki je ponudil za poslušalce prav posebno priložnost vpogleda. Dijaki so se izkazali kot domiselni in spretni ustvarjalci, ki se znajo prilagajati razmeram trenutnega časa. Pri delu sta jim stala ob strani mentorja Olga Ulokina in mag. Željko Opačak. Uradni del večera se je končal s skupno glasbeno točko, izvedli so znano balado iz filma Čarovnik iz Oza »Over the rainbow«, za priredbo je poskrbela Ema Hliš Mastnak. Sledili so virtualna predaja ključa, ki so jo pripravili dijaki 4.u-razreda, in nagovora obeh ravnateljev, Gabrijele Fidler in Borisa Stiha. Zgodba o mavrici je kot rdeča nit povezovala kulturni večer, ki je bil izpeljan na Youtubu, ustvarjalci pa so si dogodek skupaj ogledali v veliki dvorani Glasbene šole Velenje. Večer je zaokrožil neformalni klepet na Zoomu. URŠKA ŠRAMEL VUČINA, Gimnazija - Šolski center Velenje BCI-sistemom ter pri izdelavi spletne strani za risanje. »Praksa mi je omogočila vpogled v sodobne tehnologije, ki so uporabljene v proizvodnji, umetnosti in vsakdanjem življenju. Izboljšal sem obstoječe znanje programiranja ter pridobil nova znanja na področju omrežij, elektrotehnike in strojništva. Praksa je še dodatno povečala moje zanimanje za področje informatike in vsestranske tehnologije. Pridobljeno znanje nameravam uporabiti v prihodnjih projektih, predvsem z robotom Nao in robotsko roko (Yaskawa),« je povedal. Dr. Maša Jazbec (mentorica) je povedala, da so bili z Žanovim delo izredno zadovoljni. »Znanje, pridobljeno v šoli, je zelo dobro uporabljal pri praktičnemu delu, ga nadgrajeval in se ni ustrašil izzivov. Z Žanom bomo še sodelovali.« Janko Jovičić je prakso opravljal v podjetju IN-SIST, kjer se ukvarjajo z razvojem programskih rešitev (namiznih in spletnih aplikacij ...). Na praksi je izdeloval programsko rešitev - mobilno aplikacijo za skladiščno poslovanje. Android aplikacijo je razvijal v programskem jeziku C (Android, iOS). »Sem profesionalni igralec šaha. Na svoji poklicni poti želim reševati različne probleme. Na praksi sem dobil priložnost dela v razvojni skupini na realnem projektu. V projekt sem vložil veliko dela in truda, saj me področje razvoja programskih rešitev zelo zanima. Veselim se tudi nadaljnjega dogovorjenega sodelovanja s podjetjem IN-SIST,« je povedal. Njegov mentor Bojan Oremuž je zapisal: »Janko se je pokazal kot izredno sposoben in učinkovit, zelo hitro razume probleme in predlaga resne ter dobre rešitve. Je zelo samostojen in osredotočen ter izdela rešitve, ki so preizkušene in delujoče v prvem koraku. Janko je po svojem znanju in sposobnostih izstopajoč študent in ga lahko pohvalimo z najvišjo možno oceno.« David Skulj je prakso opravljal v zasebnem zavodu Mesto na vasi, ki se ukvarja z ohranjanjem in reinterpretacijo naravne in kulturne dediščine. Izdelal je virtualno predstavitev muzeja Gornji Grad in vzpostavil spletno trgovino za prodajo naravnih zelišč. »S prakso sem bil zelo zadovoljen, saj so bili moji nadrejeni zelo prilagodljivi in zelo prijazni. Všeč mi je bilo, da sem lahko sodeloval pri različnih tehnoloških rešitvah. Na praksi sem ugotovil, da sem izbral pravo smer študija, ker sem uspel urediti vse, kar je bilo treba. Imel sem veliko predznanja iz srednje in višje šole, če pa mi je kje kaj zmanjkalo, sem se hitro naučil,« je povedal, mentorici Amanda Kladnik in Maja Žerovnik pa sta bili zelo zadovoljni z njegovim delom. SREČKO ZORMAN, organizator praktičnega izobraževanja Višja strokovna šola Velenje novi tednik vMm 2 илтс?ј / Dober zgled in dobra dejanja Na OŠ Lava se kljub nenehnim pretresom, ki jih tako kot vsa Slovenija doživljamo že drugo šolsko leto, trudimo pri otrocih spodbujati in razvijati človečnost, sočutje, dobroto, predvsem pa jih z dejanji želimo naučiti hvaležnosti za male stvari, za tiste, ki se jim zdijo samoumevne, a niso. Ne mislimo le na materialne dobrine, temveč na pristen stik, pogovor, druženje, čas, ki ga z nekom preživimo, zaupanje, ki ga stkemo ... Da se jih začnejo zavedati in ceniti male dobrine izjemnega pomena. Tako smo prvi teden aprila, kljub ponovnemu zaprtju šole, poiskali možnosti in praznike zaznamovali na poseben način. V mestnem središču so naši veliki umetniški pirhi, ki so jih poslikali učenci pod vodstvom likovnega pedagoga Urha Kodreta, ljudi seznanjali o slovenski bogati tradiciji, o praznovanju velikonočnih praznikov, o običajih, ki so z njimi povezani. Želeli smo, da učenci dodajo nekaj koristnega mestnemu utripu in ljudem. Spomnili smo tudi starejše v Domu ob Savinji, četrtošolci z učiteljico Polono Hrovat so jih obiskali, jim pred domom izročili ročno izdelane voščilnice ter male zelene butarice. Te so jim prenesle sporočilo, da vemo, da jim ni lahko v teh časih, a da jih imamo v mislih in čutimo z njimi, saj starejši ljudje zelo potrebujejo človeško bližino. Največja vrednost je v tem, da so sami ustvarili voščila, jih zapisali in podarili. Prav tako smo s čestitkami razveselili brezdomce, prodajalke v trgovini, gasilce na Ostrožnem, ki prav tako ves čas epidemije delajo in pomagajo ... Otroci radi ustvarjajo, če vedo, komu bodo iskrene želje in misli namenjene, pa še posebej. Na šolski ravni smo tako zasnovali nekaj malih dejanj z veliko odgovornostjo, da se otroci naučijo zaznavati okolico, ljudi v okolju, z njimi čutiti, nekaj narediti zanje. Mala dejanja otroke učijo predvsem človečnosti, humanosti in verjamemo, da bodo zaradi njih imeli bolj odprto srce zase in za soljudi. Vodi nas tudi misel, da bi se otroci zavedali, da velika dejanja običajno sestavlja več malih dobrih del in pozornosti. Verjamemo, da bo otrokom nekaj od vseh naših prizadevanj zagotovo ostalo. Družba bo dobra in čuteča le toliko, kolikor bomo takšni tudi posamezniki, ki jo sestavljamo. Otroci sledijo dobrim zgledom odraslih in znajo biti hvaležni za takšne priložnosti. Prazniki so bili priložnost, da smo otroke ponovno motivirali in vodili k dobrim dejanjem. MARIJANA KOLENKO, ravnateljica novi tedniki radio celie sport@nt-rc.si 44 BRALCI POROCEVALCI O Zoom Meeting Prehraiuke škatle |.®?^umrrijähöxr AdvijeftdemiJ Maruša Gros I llpTu^^^aox, Mija Klokočovnik I УШШИИјИјзх. Tjaša.Sovinšek iT! % iPhone von Samuel UP Yummy Box,... Yummy box, A X X Unmute Stop Stop Video (Alt+V) >» 8 Participants Chat Share Screen Record ©+ Reactions Posnetki zaslona so bili shranjeni Posnetek zaslona je bil dodan v storitev OneDrive. OneDrive Mednarodni sejem učnih podjetij Tudi letos nam jo je pri organizaciji mednarodnega sejma učnih podjetij, ki ga vsako leto v sodelovanju z Ekonomsko šolo Celje izvedemo v celjski dvorani Golovec, zagodel covid. Odločili smo se, da bomo tokrat poskusili na spletni način. To je bil za ekipo Centrale učnih podjetij Slovenije velik izziv. Velik izziv je bil seveda tudi za profesorje - mentorje učnih podjetij in za dijake. Celotna priprava na dogodek je namreč potekala na daljavo. Večina dijakov je bila za takšen način dela izredno motivirana. Naša ekipa se je potrudila in skušala sejem narediti čimbolj živ, kar nam je, sodeč po izjavah obiskovalcev in razstavljavcev, tudi uspelo. Sejem smo izpeljali na spletni strani Centrale učnih podjetij Slovenije www.cups.si. Obiskovalci so se lahko »spre- hodili« med stojnicami, ki so bile opremljene s spletnimi klepetalnicami, kjer so lahko opravili »nakup« ali poklepetali z zaposlenimi, pregledali njihovo ponudbo, kataloge, reklame ... Za vso pomoč in informacije je bila ves čas sejma aktivna info točka. Sodelovalo je 24 domačih in 17 tujih učnih podjetij iz Indonezije, Kanade, Švice, Bolgarije, Črne gore in s Hrvaške. Zaradi časovne razlike smo učnim podjetjem iz Indonezije dovolili, da so bila na stojnici »v živo« dosegljiva le od 9. do 11. ure, iz Kanade pa od 15. do 16. ure. V okviru sejma je bilo izvedeno tudi tekmovanje v kategoriji poslovna ideja. V predstavitvenih intervjujih pred člani ocenjevalne komisije so lahko tekmovalci pridobili še kakšno dodatno točko. Prav tako so po posebnih razpo- redih potekali dvostranski poslovni razgovori. Predvsem je bila to enkratna priložnost za dijake, da se preizkusijo v poslovnem komuniciranju, domačem in tujem. Veliko kolegov je izkoristilo ta sejem za medpredmetno povezovanje različnih področij. Tako razstavljavci kot obiskovalci so uživali, da so lahko v živo komunicirali z vrstniki iz tako oddaljenih držav, kot sta Indonezija in Kanada, kar sicer ne bi bilo možno. Navdušeni so bili tudi nad predstavitvenimi intervjuji pred ocenjevalno komisijo, saj je bila to nova pozitivna izkušnja, ki jo bodo lahko kasneje zagotovo uporabili v praksi. Predsednica ocenjevalne komisije Snežana Delakorda (Prima komunikacije, d. o. o.) je povedala: »Iskali smo ustrezne načine, kako bi strokovna komisija imela možnost z učnimi podjetji vzpostaviti tudi osebno komunikacijo in oceniti njihov nastop, kar je bila sicer dosedanja vsakoletna praksa na mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju. Predstavitveni intervjuji učnih podjetij na daljavo so bili prava stvar. Dijaki, mladi poslovneži, so bili dobro pripravljeni, nekateri so na strokovno komisijo naredili velik vtis z odličnim zagovorom svojih poslovnih idej in poslovnih načrtov. Ocenjujem, da je bilo letošnje mednarodno tekmovanje učnih podjetij kljub drugačnim pogojem izvedbe uspešno.« Izziv so dijakom predstavljala tudi poslovna srečanja »dva na dva«, saj so lahko preizkusili poleg jezikovnih tudi svoje pogajalske spretnosti. MATEJA KAPITLER, vodja Centrale učnih podjetij Slovenije Učno podjetje Yummy box je zapisalo: »Sejem učnih podjetji je bil za nas nova, a zelo prijetna, koristna in uspešna izkušnja, ki je bila nagrajena z visoko uvrstitvijo (3. mesto na državnem tekmovanju). S tem sta se potrdila naše dobro in trdo delo ter dobro mentorstvo naše mentorice Suzane Suholežnik. Bilo je res drugače in zelo novo, še posebej zaradi virtualnega potovanja med učnimi podjetji sveta, ki je bilo vseeno dobro izvedeno, poučno in zabavno. Tudi mi še ne poznamo čisto pravega recepta za uspeh, ampak nam je tokrat uspelo s timskim delom in z veliko motivacije.« BRALCI POROČEVALCI 45 Darila za otroke Velika noč simbolizira praznik veselja in upanja in je največji krščanski praznik. Zaradi svoje simbolike je zanimiv tudi za ateiste, ker ga praznujejo tudi tisti, ki ne hodijo v cerkev. Le kdo ne pozna velikonočnega zajčka, ki na vrtu skriva darila za otroke? Obstaja zgodba o revni materi, ki je svojim otrokom na vrtu zakopala pirhe in jim rekla, da jih na vrtu čaka presenečenje. Otroci so stekli na vrt in zagledali zajčka, ki se je povsem po naključju znašel tam. Razveselili so se ga in mislili, da je on tisto presenečenje, s katerim jih je mama razveselila. Humanitarka Verica Štante iz Štor je celo leto zbirala darila za otroke. Gre za knjige in igrače, kot so avtomobili, sestavljanke in podobno. Nekaj je prispevala za božične praznike, nekaj pa prihranila za velikonočne praznike. Darila so bila namenjena za 20 družin z otroki v naši občini, ki si v teh časih ne morejo privoščiti nakupa »pisanke«, velikonočnega zajčka. Za katere družine gre, se pravično odloči sama po lastni presoji, saj pozna njihove razmere. Otroci so videti presrečni in to je njeno največje zadovoljstvo. Velikokrat se ji kasneje zahvalijo s kakšno risbico ali fotografijo. Hvaležna je, da so ji v pomoč pri zbiranju tudi prijatelji. Izpostavila je Simono Vrabič, ki je že večkrat prispevala donacijo. »Užitek je srečati pogled tistega, kateremu si pred kratkim storil kaj dobrega.« (Jean de La Bruyere) ROSVITA JAGER Pomladno vzdušje V marcu smo v Pegazovem domu v vseh stanovanjskih skupinah pripravili velikonočne ustvarjalne delavnice. Izrezovali smo različne motive, barvali mandale, postavili pomladne in velikonočne dekoracije. Izdelali smo tudi velikonočne butare, ki jih je duhovnik pri sveti maši blagoslovil. Veselimo se velike noči. Večkrat se odpravimo tudi v naravo na sprehod. Pogovori, petje, celo vriskanje in opazovanje v pomlad prebujajoče narave nam vedno dobro denejo. Domačin gospod Cvetko je povedal, da je bil nazadnje v parku novembra lani, saj je od takrat preboleval covid in bil v različnih ustanovah. Zdaj je bolje, ko je spet v domačem kraju, in vožnja v park mu veliko pomeni. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka Iztok Uranjek in Jani Razboršek pred starim v gasilskim domom Do zime nov dom gasilcev pod streho Gasilstvo v Arji vasi ima 120-letno tradicijo. »Požarna bram-ba« je bila po nekaj požarih na vasi ustanovljena leta 1903. Leta 1908 so s pomočjo donacij takratnih kmetov zgradili gasilski dom. Danes je 15 operativnih gasilcev učinkovito opremljenih z moderno osebno zaščitno opremo, imajo gasilsko vozilo in novo motorno brizgalno. Že več let je bila želja, da bi zgradili nov gasilski dom. »Današnji gasilski dom je še vedno na istem mestu ob cesti sredi vasi. Zaradi prometne ceste, dotrajanosti lesenega stropa in zaradi prostorske utesnjenosti je dozorela ideja o gradnji novega doma,« je predsednik PGD Arja vas Iztok Uranjek. Krajan Jože Delakorda je gasilcem že pred leti podaril parcelo ob cesti Petrovče-Velenje. Potrudili so se, da je parcela zazidljiva in je del prostorskega načrta občine Žalec. V društvu že pet let namensko zbirajo denar za gradnjo novega doma. Jeseni nameravajo zabe-tonirati temelje, pred zimo naj bi nov dom dobil streho. Režijski odbor vodi Jani Razboršek. TT Velikonočna dobrodelnost Člani Rotary kluba Celje, ki mu v tem rotarijskem letu predseduje Uroš Rošer, so bili v času pred velikonočnimi prazniki ponovno dejavni in so pripravili več manjših dobrodelnih dogodkov. Na cvetno soboto so uspešno pripraviti dobrodelno stojnico, na kateri so se pridružili tudi člani Društva za cerebralno paralizo Sonček Celje. Dobrodelno stojnico so pripravili z dvema namenoma: zbrati čim več dobrodelnih sredstev za obdaritev starejših in osamljenih ljudi ter jih za praznike razveseliti z različnimi dobrotami, drug namen je bil zbrati čim več sredstev tudi za Društvo Sonček. Z doniranimi sredstvi bodo pomagali lajšati zdravstvene tegobe, s katerimi se srečujejo njihovi člani. Časi so zelo zahtevni, tako pride vsaka pomoč ranljivim skupinam še posebej prav. Iskreno se zahvaljujemo Simbiu Celje za pomoč s stojnicami in vsem, ki so se ustavili ter darovali dobrodelne prispevke, ki smo jih člani Rotary kluba Celje še oplemenitili z lastnimi sredstvi. Tako nam je skupaj uspelo zbrati nekaj sredstev, ki smo jih razporedili za tri namene. Z zelo lepimi paketi prazničnih dobrot smo obdarili približno 40 starejših in osamljenih, pri čemer se za sodelovanje zahvaljujemo tudi Karitasu. Društvu Sonček smo darovali 500 evrov za njihove potrebe. Za otroke, ki se šolajo na daljavo v Varni hiši Celje, smo v teh dneh uspešno predali prenosni računalnik. Skupna vrednost vseh akcij je približno 1.500 evrov. Najlepša hvala tudi medijem, ki so podprli naša prizadevanja in smo hvaležni za objave, da javnost izve, komu in koliko zbranih sredstev namenjamo za različne oblike pomoči. Iskrena hvala vsem. MARIJANA KOLENKO za Rotary klub Celje Nakup dobrot za pakete za starejše Predaje računalnika za otroke v Varni hiši Celje 46 RAZVEDRILO Ena najpomembnejših razlik med živalmi in ljudmi je, da živali nikoli ne dovolijo, da je glava tropa največji bedak. Oven Tehtni ca Kile »Koliko kilogramov imaš?« »120, če potegnem trebuh not.« »Kaj pa, če ne potegneš trebuha not?« »Potem pa ne vem, ker ne vidim na tehtnico.« Oporoka Po smrti milijonarja bere odvetnik oporoko: »Svoji ženi zapuščam hišo, sinovoma posestva, avtomobile, zlato in delnice, ljubici pa pet milijonov dolarjev. Na koncu sem se spomnil tudi na svaka, ki je vedno govoril, da je bolje biti zdrav kot bogat. Njemu zapuščam modro trenirko in superge ...« Foto Janez zagleda Jožeta, kako ves preznojen koplje jamo. »Zakaj pa koplješ jamo?« »Ah, za osebno se moram fotografirati in to do ramen.« Naslednji dan gre Janez po isti poti in zagleda Jožeta, kako koplje še eno jamo. »Kaj ti bo še ena jama?« »Ah, baje je treba imeti dve fotografiji ...« Metla Marija pride domov in pokaže žuljave roke Francu. »To imam od metle,« mu pove. On: »Naslednjič pa pojdi peš.« Legenda govori, da je tukaj mož parkiral, ko je čakal ženo, da se uredi. Polni lepih, toplih vtisov boste zrli v prihodnje dni. Obdobje po mlaju, ki je pred vami, vam prinaša novosti, ki se jih lahko samo veselite. Da bo treba več delati, bo najmanj pomembno. Vzemite si dovolj časa, saj boste izredno ustvarjalni in prodorni. Konec tedna bo družinsko obarvan, vaš čas bo v največji meri posvečen domačim opravilom in članom družine. 3\k Lev Delali boste načrte, kako naprej. Vaši apetiti so precej veliki, zato razmislite, kaj je najbolj pomembno. Pazite, da pridete do roba svojih finančnih zmožnosti. Svojo ustvarjalno energijo razdelite na več manjših projektov, ki bodo lažje dosegljivi. Pozornost osebe, ki ste jo pred kratkim pritegnili, vam bo godila. Od vas bo odvisno, kako daleč se boste spustili. Vaši vladarici Veneri, ki je že vstopila v bika, se bosta v ponedeljek pridružila še Sonce in Merkur. Za vas bo nastopilo eno od najbolj pomembnih obdobij leta, v katerem se boste iz dneva v dan počutili bolje. Neke podatke skušajte ohraniti zase, saj še ni napočil primeren čas, da jih vsem poveste. Na okolico že sicer delujete skrivnostno, zato se s tem ne boste pretirano ubadali. škorpijon Dnevi se bodo zanimivo odvijali in vpreženi boste v svoje obveznosti. Občasno celo preveč, saj boste imeli občutek, da so vsi preveč zahtevni do vas. Jezilo vas bo, ker boste vi delali, drugi pa počivali. Vloge se lahko kaj hitro obrnejo. Tudi vi boste imeli možnost lenariti. Ne bo manjkalo časa, ko se boste lahko sprostili in imeli odlično v družbi ljudi, s katerimi se dobro razumete. Dvojčka Z Luno v svojem znamenju boste od četrtka do sobote zvečer preživljali čas v pospešenem tempu. Zanimivo bo, veliko stikov z ljudmi, tudi krajših poti, se obeta. Še zlasti v soboto se boste imeli lepo, zato boste odlično razpoloženi. Mars v skladnem znamenju vam prinaša dodatno dozo energije, na trenutke jo bo mogoče celo preveč. Bodite bolj aktivni, da se sprostijo nakopičene napetosti. Rak Strel ec Kar nekaj drugačnih dni je za vami, kar vam je obnovilo energijo. Prav je, da si prizanašate z večjimi napori, saj ste energetsko nekoliko v upadu. Skušajte si dneve organizirati kar se da prijetno. V soboto zvečer veljata povečani budnost ter previdnost. Kar hitro lahko gre kaj narobe, okoliščine se lahko v trenutku spremenijo, zato ne ravnajte impulzivno ali nepremišljeno. Od sobote zvečer pa vse do torka zjutraj bo Luna potovala po vašem znamenju. Ker je vaša naravna vladarica, bo moč njenega delovanja okrepljena. Konec tedna boste zelo zanimivo preživeli. Posvetili se boste svojim najbližjim, kar je tudi prav. Občutek, da ste bili v preteklih dneh preveč odsotni, vam lahko vzbuja slabo vest. Vse boste nadoknadili in poplačani boste z lepimi trenutki. Kozorog Še vedno se boste ukvarjali z zadevo iz preteklosti, za katero ste že menili, da je rešena. Neka misel vam ne bo dala miru in stvari boste želeli priti do dna. Ne iščite odgovorov na silo, saj se vam lahko rešitev ponudi sama od sebe. Opravili boste krajšo pot, ki bo tudi zelo zanimiva. Želeli si boste, da se življenje čim prej vrne v stalne tirnice. Ni več daleč do tja, kamor vas vodi srce! V torek zjutraj bo Luna vstopila v vaš znak in tvorila prvi krajec. Razpoloženje bo spreminjajoče, mogoče bo tudi počutje malce slabše. Vsekakor si prizanašajte z večjimi napori, ne odločajte se o ničemer pomembnejšem! Nekdo vam bo kar zavidal vaše napredovanje. To vas ne bo motilo, saj znate svoje zadovoljstvo vedno deliti tudi z drugimi. Na dvoumne besede boste odgovarjali z nasmeškom. Vodnar Z več projekti se boste ukvarjali, a le eden je tisti, ki resnično prebuja vašo pozornost. Občutili boste olajšanje, saj boste izvedeli pozitivno novico. Kljub temu še vedno ne boste občutili v svoji notranjosti popolnega miru. Življenje pač nikomur od nas ne daje dokončnih garancij. Privoščili si boste kratek oddih, ki vam bo prinesel občutek zadovoljstva, saj se boste imeli odlično. Devica Nekoga boste močno pogrešali in razmišljali, kaj počne. Narediti si morate načrt, kako boste preživeli teden. Naj bo ta čim bolj aktiven, da se ne boste prepuščali sanjarjenju odprtimi očmi. Od ponedeljka boste svojo pozornost usmerili na zelo praktičen način v izboljšanje svojih razmer. Lahko se celo odločite za manjšo spremembo bivalnih ali delovnih prostorov. Ribi Čustveno boste razgreti in temu primerno bo tudi vaše ravnanje. Vse boste hoteli storiti naenkrat. Malo zategnite vajeti, upoštevajte tudi, da nimajo vsi toliko energije kot vi. Delovali boste na več področjih hkrati in kaj hitro se lahko zgodi, da vam bo energija pošla, zadev pa ne boste pripeljali do kraja. Postopno delovanje vam prinaša boljše rezultate z manj stresa! HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 SUDOKU 461 Nagradna križanka 1 4 2 4 5 9 2 9 3 5 4 8 7 5 6 5 1 6 3 7 3 4 1 9 8 SUDOKU152 2 8 9 6 3 4 2 7 9 3 4 1 8 9 1 6 4 1 9 5 5 8 3 6 2 9 3 5 2 REŠITEV SUDOKU 460 REŠITEV SUDOKU 151 4 9 7 6 8 2 1 5 3 6 8 5 3 1 7 4 2 9 3 1 2 9 5 4 8 6 7 1 6 9 5 3 8 7 4 2 2 4 8 7 6 1 3 9 5 5 7 3 4 2 9 6 8 1 7 3 6 2 4 5 9 1 8 8 5 4 1 9 3 2 7 6 9 2 1 8 7 6 5 3 4 2 6 4 5 3 8 1 7 9 5 1 9 2 4 7 3 8 6 8 3 7 9 1 6 2 4 5 9 8 3 4 7 5 6 1 2 6 4 2 1 8 9 5 3 7 7 5 1 3 6 2 4 9 8 3 2 6 7 9 1 8 5 4 1 7 8 6 5 4 9 2 3 4 9 5 8 2 3 7 6 1 novi tednik Vddm г iMmqj / Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel Vedno? г [ллжо?ј/ Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 20. aprila. Geslo iz številke 14: Čas za dela na vrtu in polju. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC, prejmejo: Tatjana Strmč-nik z Raven na Koroškem, Marija Kamenšek iz Laškega in Ana Jeršič s Polzele. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Za počitek in adrenalin Mestna občina Celje je v okviru projekta Poti okoli gradu na platoju, ob strmi skalni steni pod Starim gradom, postavila imenitno leseno klopco s streho. Poho-dnikom, ki se na največjo celjsko zna- menitost odpravljajo po Pelikanovi poti, omogoča oddih in zavetje (pred dežjem ali pripeko) ter lep razgled. Na občini so se povezali tudi s Celjskim mladinskim centrom (MCC) in Planinskim društvom Uigrana mestna zelena ekipa Celje - Matica, ki bosta obnovila dotrajano naravno plezalno steno pod gradom, tako da bo spet varna za navdušence tega adrenalinskega športa. RG, foto: MOC Vrtnarska ekipa celjskega javnega podjetja Zelenice je v minulih dneh imela veliko dela. Za nedavno končano evropsko nogometno prvenstvo mladih reprezentanc (Euro U21) je pripravila in na Krekovem trgu postavili cvetlično žogo, ki je zelo navdušila, uredila je vse potrebno za zasaditev dreves držav udeleženk, ki so igrale v Celju, ter sadnih dreves, ki so jih posadili mladi. Za lepši videz mesta v času prvenstva in praznik občine je bilo treba ocvetličiti mesto. Glede na številne pohvale, ki jih prejema podjetje za te projekte, je vrtnarska ekipa, ki jo vodi Boštjan Safran, očitno dobro opravila svoje delo. Tega jim v prihodnjih dneh ne bo zmanjkalo, v »drugem valu cvetličenja« bo sledilo nameščanje vodenk na ograje mostov, podvoza ob Mariborski cesti in še na druge točke. RG, foto: Andraž Purg - GrupA Po občinskih mejah Dalibor Petrinjak, Dejan Tajnik, Matej Kotnik in Marko Krenker so prijatelji, ki so si dneve tokratnega zaprtja popestrili s svojevrstnim športnim izzivom. Po tem ko so lani skupaj že pretekli Šaleško planinsko pot, so tokrat zakorakali po šoštanjskih občinskih mejah. Na cilj so prišli po devetih urah in 60 pretečenih kilometrih. Ker smo bili v času epidemije kar nekaj časa omejeni na gibanje v lastni občini, so se štirje prijatelji, zagnani športniki, domislili svojevrstnega izziva - teči po mejah domače občine, kjer je to izvedljivo. Začeli so pri gasilskem domu v Šoštanju in tekli proti gradbišču hitre ceste, se nato spustili proti Gaberkam v dolino reke Velunje, ki so ji sledili skoraj do izvira, in se tam usmerili proti Slemenu. Pot so nadaljevali proti Smrekovcu, kjer jih je pričakala prava zimska idila, temu primerna je bila tudi temperatura. Pot so nato nadaljevalo po grebenu Smrekovškega pogorja, kjer so nato zavili nazaj proti Mozirskim planinam. Sledil je spust do izvira Ljubije, od tam naprej pa so nadaljevali po Šaleški planinski poti, ki pelje po obrobju Belih Vod, Lepe Njive in Skornega do Velikega Vrha, kjer so se usmerili nazaj proti Šoštanju. Po devetih urah in 60 kilometrih so prispeli na izhodiščno točko. Rekreativne tekače so na poti spremljale raznolike vremenske razmere, od spomladanskih temperatur v dolini, do sneženja pod Smrekovcem, sonca na vrhu in megle vmes. Prav tako raznolika je bila tudi podlaga: asfalt, blato, sneg čez kolena, ter mehke gozdne steze. LKK, foto: osebni arhiv V devetih urah obtekli občino Šoštanj Poklon Juriju Gagarinu Letošnji svetovni dan kozmonavtike (minuli ponedeljek) je minil v znamenju obeleževanja 60. obletnice podviga Jurija Aleksejeviča Gagarina, ki je kot prvi človek poletel v vesolje. V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju so častitljivi jubilej zaznamovali s krajšo slovesnostjo in z odprtjem razstave. Jurij Gagarin je 12. aprila leta 1961, po izstrelitvi rakete v Bajkonurju v Kazahstanu, v eni uri in 48 minutah s približno hitrostjo 27.350 km/h v vesoljskem plovilu Vostok 1 uspešno obkrožil Zemljo. Polet prvega človeka v vesolje je predstavljal osrednji mejnik v vesoljski tekmi med tedanjo Sovjetsko zvezo in ZDA in prelomnico v zgodovini vesoljskih tehnologij. Slovesnosti v Centru Nordung v Vitanju, ki je bila prilagojena epidemiološkim razmeram in ukrepom, so se udeležili veleposlanik Rusije v Sloveniji Timur Ejvazov, direktor Ruskega centra znanosti in kulture (RCZK) Nikolaj Gusev, župan Občine Vitanje Slavko Vetrih in direktor Centra Noordung dr. Dominik Kobold. Ob tej priložnosti so položili cvetje k doprsnemu kipu Jurija Gagarina in odprli občasno fotografsko razstavo Naš Gagarin, ki so jo v centru postavili v sodelovanju z RCZK. RG Foto: FB Center Noordung