Posamezna številka stane 20 v«
Maribor, dne 29. marca 1918.
Naročnina listu: — Celo leto	.	.	K12-—
'§ol leta .	.	.	,	6 —
Četrt leta	.	.	,	3’—
Mesečno.	.	.	9	L20
Xsanaij Avstr Ji®:—--Ceio leto . . n 15'—
' S*©saciex«e številke — S® vinarie v. - .
iÄLTtSÄÌNcodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Inserat! ali oznanil«
se računajo po 18 viti, od 6 redne petitvrste: p# večkratnih oznanilih vafll — popust. —
„Straža“ izhaja v pou> deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vrača}©
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
ss»
Mi vstajamo . . . .
Minula je doba, da so imeli Slovenci lastne narodne kneze. Izginil je čas, ko je koroške vojvode u-sfoličeval slovenski kmet v slovenskem jeziku na Gosposvetskem polju pri Celovcu z vprašanjem:	„Ali
bode pravičen sodnik, ki išče srečo domovine?14 in z odgovorom: „Je in vselej bode.“ Habsburžan Ernest Železni je bil zadnji, ki se je dal tako ustoličiti leta 1414. Preteklo je do svetovne vojne ravno 500 let, da smo izgubili kot Slovenci politično samostojnost.
L’. 1515 so se sicer vzdignili slovenski kmetje zoper nemške grajščake, ki so ž njimi neusmiljeno ravnali, rekoč: „Kmet naj z voli seno žre, a gospod naj ž njim ravna kakor z oslom.“ Terjali so svoje stare pravice, ki go jib lepo imenovali: „Staro pravdo“ ter se klicali na pomoč z besedami:	„Le vkup,
le vkup, uboga gmajna (občina)!“ L. 1573 so se uprli hrvatski kmetje ter se pomikali proti Štajerski in Kranjski z geslom:	„Rajši stokrat umreti kot tlako
delati gospodi!“ Toda kmetski upori so bili krvavo zatrti in minilo je 200 let, predenj so začeli misliti Slovenci na svobodo.
Sele pred 100 leti so vzbudili Slovence Napoleonovi kanoni, Napoleon I. je združil slovenske (brez Štajerske) in hrvatsko-srbske dežele od Beljaka do Dubrovnika v eno upravno celoto pod imenom „ilirske pokrajine“ z glavnim mestom Ljubljano (1809 do 1813). Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik je zapel: „Napoleon kliče: Ilirija, vstan’! In vsaja...“
Napoleonova Ilirija je izginila; ideja, da se naj spojno vse slovenske dežele v eno celoto,, pa ni več zaspala. Saj je tudi avstrijski cesar spojil Kranjsko, Koroško in Primorsko v „Ilirsko kraljestvo“ (1816 do 1849). Zato še ima tudi sedaj avstrijski cesar naslov „Kralj Ilirije.“ Leto 1848 pa je izpopolnilo to idejo, rodivši nam slovenski naro'dnopoliöicni 'program „Zo dinjene Slovenije.“ Matija Majar, koroški duhovnik, je prvi priobčil v Bleiweisovih „Novicah“ dne 2/9. marca 1848 oklic, naj zahtevajo slovenski poslanci na Dunaju slovenski jezik za Slovenijo. Istega dne je 44 dunajskih Slovencev, med njimi dr. Miklošič, podpisalo adreso kranjskim stanovom, naj se zavaru-
• LiSTEjK
Koroškim im štajerskim
rojakom*
Vi, dragi naši bratje onkraj Save, vi, hrabri južnoštajerski Slovenci!
S sočutjem kranjsko vas srce pozdravlja, z ljubeznijo vas narod blagoslavlja . . •«
In vi, rojaki na koroški zemlji, vi, naše domovine sotrpini!
Hvaležen vam je narod za vse žrtve, ki na oltar jih polagate domovini. —
Kaj bridkih ur in bolečin prestali ste z nami, v najtežjih dneh nam zvesti!
Kaj zdihov vaših z nami je klicalo, kaj grenkih solz kanilo je v bolesti!
Vi, hrabri bratje, niste obupovali, vi niste se brezupnim časom vdali: vse jarme težke ste na rame vzeli, vse suženjstva napere pretrpeli . . ,
Vi z nami ste hodili in čutili, za narodne pravice se borili.
Ljubezen zvesta nas je združevala m narod naš k življenju je klicala.
Zdaj prišla je iz teme — svitla doba, ko narodova moč kipi iz groba,
je slovenska narodnost na. Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Peter Kozler je zahteval,, naj se tudi beneški in ogrski Slovenci 'združijo z o-stalimi rojaki, kar sta zagovarjala i Matija Majar in Oroslav Cai. Kozler je izdelal celo zemljevid „Zedinjeno Slovenije“ ter izbral z Autonom Globočnikom no podlagi kranjskega deželnega grba kot slovenski znak barvo :■■ belo-morro-rdečo. Slovanski shod v Prani, ki se je pričel dne Si. maja 1848, kjer sta zastopala Slovence zlasti Stanko Vraz in Anton Globočnik, je spre'el slovenski narodnopolitični, program. Tudi na zvezo s Hrvati in Srbi,se je takrat že mislilo. Za njo sta delala zlasti dr, MurŠec in Oroslav Caf. Hrvati sami so bili za jugoslovansko narodno skupino, ki bi obsegala Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo z Re’o ter srbsko vojvodino (Bačka, Bana t. Baranja, in Srem) in slovenske dežele,. Hrvatskega sabora v Zagrebu, ki je sklenil jugoslovanski narod-no-politični program, so se udeležili na poziv banskega sveta tudi srbski odposlanci in Slovenec dr. Štefan Kočevar.
Toda 1. 1848 je minulo in slovenski ter jugoslovanski program se ni uresničil. Preporod še ni prešinil vsega slovenskega ljudstva, slovenski narod še je bil prešibek, slovenski višješolanci pa maloštevilni, neodločni in needini. Zavladal je nemški absolutizem. Ko je nastopilo zopet ustavno življenje, je že omenjeni (Matija Majar zopet vneto zagovarjaj Ze-! dmjeno Slovenijo 1. 1861. Tega leta se je poslala tu-‘ di v ta namen poslanica ministru Schmerlingu z 19.386 podpisi. Do pravega dela za to idejo pa zopet ni prišlo. Vodilni politiki so omahovali sem in tje v sredini bojev za ustavno življenje. Pet slovenskih poslancev je glasovalo 1. 1867 za dualizem z Ogrsko, 2 proti njemu. Slovensko ljudstvo pa še ni prišlo do prave besede.
V dobi absolutizma so si Slovenci izobraževali slovenski jezik (Anton Martin Slomšek), od leta 1860 naprej so pa s Čitalnicami budili narodno zavednost po mestin in večjih krajih, od leta 1867 so se pa začeli politično Šolati s političnimi društvi ter vzbujati narodno zavest s tabori, zahtevajoč „Zedinjeno Slovenijo“ in narodno enakopravnost v šoli in v uradu.
ko je spoznanje naše obzorilo, v zedinjenih močeh se poživilo.
In iz obličja naše domovine, pogled tolažbe sije na trpine . . .
Vstajenja dan je prisijal v deželo . . *
Naš glas prevpil je grom topov neštetih, prodrl vrata nam gradov zakletih: tam spe pradedov naših ideali, ki so sovražniki jih zakopali ...
Mi rešimo jih, dajmo jim življenja!
Zdaj naš j© čas, čas las-tnega trpljienjal
Mi hočemo svobode in pravice!
Mi nočemo več suženjstva krivice;
Dovolj trpljenja je, do,olj tiranstva!
Ne sme, ne more biti več tLčahstva!
Svoj narod hočemo osvoboditi in njemu zadnji dih svoj posvetiti!
Podajte nam roke, trpeči brake, združimo še tesneje se v zvestobi! Lmbezen domovinska naj zedini vsa srca naša — v srce eno: ki bo v naročiu „/Jugoslavije“ živelo, izvire vse tolažbe in moči imelo, ki bo pod žezlom habsburškim, zakraljevalo in z žarom svobode nas obsijalo ...
J.	P.
Dr. Matija Prelog, ustanovnik in prvi urednik „Slo-! venskega Gospodarja“ je priobčil v imenu začasnega odbora vabilo na prvi tabor v Ljutomer. L. 1868 so se vršili tabori v Ljutomeru, Žalcu in Šempasu na Goriškem, 1. 1809 v Vižmarjih itd.,, L 1870 v Tolminu itd., 1. 1871 v Buheljah na Koroškem. Na taborih se je govorilo in glasovalo za „Zedinjeno Slovenijo“ in za narodno enakopravnost v šoli, cerkvi in uradu. Tabori so se vršili pod milim nebom z zastavami, s petjem in godbo; topiči so pokali in po gorah so žareli kresovi; za spomin so se razdeljevale taborska svetinje. Tabori so z ogrcpmo udeležbo mogočno u~ plivali in vnemali narodno in politično navdušenje. Kljub vsemu navdušenju se kaj vidnega ni doseglo.. Vlada je imela gluha ušesa, Slovenci so pa bili še preslabi, da bi se mogli uveljaviti. Zato se je pojavila zopet misel o jugoslovanstvu kakor 1. 1848. Dne 1, decembra Ì870 se je vršil v Ljubljani sestanek slovenskih in hrvatsko-srbskih politikov, ki so se ga u-deležili med drugimi: dr. Bleiweis, dr. Razlag, Davorin Trstenjak, dr. Ulaga in Fr. Kosar. Tam so izdali „Ljubljanski jugoslovansai program“, v katerem zahtevajo združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v habsburški monarhiji, Ta jugoslovanska ideja naj bi bila v pomoč hrvajtskemu držajvinemu pravil. Velik del hrvatsko-srbskih politikov je predlagal, naj se Jugoslovani naravnost izrečejo za zedinjenje v okviru ogrske krone ; toda večina Slovencev je bila proti temu, zato so zahtevali samo občno združenje. A o-stalo je samo pri programu. 'Jugoslovani smo se morali naprej otepati vsak v svojem kotičku svojih .narodnih nasprotnikov, Nemcev, Itali mr: c v in Madžarov. Narodna zavest pa je prešinila v teku teh bojev vse sloje celokupnega naroda, ki so se po njih in z medsebojnimi strankarskimi spletkami tudi politične izšolali.
Tako je prišlo 1. 1908 in ž njim aneksija Bosne in Hercegovine. S tem letom se začenjajo novi politični programi za Jugoslovane. L. 1908 je že stavil rajni 'dr. Krek v kranjskem deželnem zboru predlog, naj se dela na to, da se združita Bosna in Hercegovina z vsemi drugimi jugoslovanskimi deželami v skupno ‘državno enoto. Za Časa balkanskih vojsk je
PomladEO pismo
To pismo, bratje, je pisano na vero in delni u-panja in plamen ljubezn, ga po napisal.
Od vzhoda do sredi neba gori-zarja. Cii sam j i àmen, ki prodira obiake. ki požira temo pred sattL Kajti velika je moč le mladle, do zdaj pritajene, pa ravnokar vzbujene zarje, ker je moč mladega sobica. Neugasljiva je, *.er je solnce neugasljivo, vodno močnejša je, ker je solnce vedno bližje.
Tako je v pomladnem jutru, bratje, tako je v nas. V nas je pomladno jutro, ogenj v nas je zarja, vžgan od našega solnca, svobode. Ogenj naš je en sam plamen, ki prodira oblaive-pomisleke, ki poS-ra temo, strah, neodločnost. Velik i, je meč na -e-pi ognja, do zdaj s silo zatrtega, pritajenega, a ravnokar vzbujenega. Neugasljiv ,;e naš ogenj, ker je noše solnce svobode neugasljivo, vedne močnejši je, ker je naše solnce vedno bližje.
Date, brat'e. n ai van povem pravlöco! šli" al sem jo neko pomladansko kuro. Ko je solnce s prvim poljubom pilo roso z nežr. h travic, mu jo j vena travica razodela, skrivno m zaupno, kakor dekle — fantu:
„Glej“, je pravila, „nežna sem kakor- vignlov las,' ponižna in majhna sem m n e z-k"levale ta vse okrog mene. V zimi sem bila na vrtni, ch mi je mraz izsesal skoro vse življenje. V prvih tvoMh toplih pogledih so S6. druge vzdu .kis. laz pa sem om.v hnila in se potapljala v snoč-.i mlakuži. Ves ustnik* jen in nepristranski si jih posušil. Hvala ti, ljubi! Vzaägnila sem se, a druge so se že košatile okrog
isto zahteval sedanji» načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. Anton Korošec, kot delegat v Budimpešti leta 1912. Med tem je pridivjala svetovna vojna, ki je v svojem začetku pritisnila k tlom vse težnje Jugo Slovanov, Ves jugoslovanski, troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov je hodil hud križev pot trpljenja. Pa prišel je odrešilni dan 30. maja 1917 in z njim jugoslovanska deklaracija, ki je z mogočnim plamenom vzbudila vse Jugoslovane k odločnemu delu za narodno vstajenje. Dne 24. marca 1918 je sprejel v beli Ljubljani slovesno ves slovenski narod v svoji celoti program majniške deklaracije z izročitvijo več stotisnčev podpisov načelniku Jugoslovanskega kluba. Naši sovražniki so bili že vriskali veselja v začetku svetovne vojske, meneč, da je za Jugoslovane! zlasti za Slovence, prišel čas, ko bi nas upepelili k narodni smrti. Veselili so se prehitro: „Mi v-stajamo, a vas je strah!“ Dal od mrtvih vstali Zveličar, da se kmalu nad jugoslovanskim narodom izpolnijo preroške besede Simona Gregorčiča:
„Pepelni dan ni dan več tvoj,
Tvoj je vstajenja dan,!“
Nemška državniška
modrost.
.ismsr
.■«jhP’-"? vV-''
I
Menda sedaj ni več Nemca, ki bi trdil, da ni jugoslovanskega vprašanja in da ni treba misliti na njegovo rešitev. Do tega spoznanja so prišli celo že štajerski in koroški Nemci, kar gotovo ni majhna reč. Toda kako se naj to vprašanje reši? Mi Slovani ga hočemo rešiti z lastno državo, vlada z okrožji in avtonomijo, a Nemci? Ti so zopet izgubili glavo. Ne vedo, he kam, ne kako. Ta slika se nam nuja med celo vojno v Avstriji, ki jo na vseh poljih obvladajo Nemci. Povsod zavozili, kar ni šlo prastaro, izvoženo pot. Avstrijski Nemci so med vojsko pokazali v vsakem oziru svojo inferiornost. Kot popolnoma nezmožni se nam predstavljajo tudi sedaj, ko se gre za velikopotezno rešitev ustavnega ^vprašanja v monarhiji.
Dne 25. marca so imeli nemški narodni sveti z cele Avstrije na Dunaju posvetovanje o ustavnih v-prašanjih, osobito o jugoslovanskem vprašanju. Dnevni red je bil: 1. Jugoslovansko vprašanje, poročal dr. Eger iz Ljubljane:	2. okrožna razdelitev in na-
rodna avtonomija, poročal dr. Ambrožič iz Celja; 3. narodnopolitična organizacija; 4. politični položaj.
Sad posvetovanja je bile resolucija, ki pravi: Kar se zahteva za varstvo nemštva v posameznih kronovinah, se more le uresničiti, ako so posreči, da m vse nemške ljudske sile v Avstriji strnejo v svr-ho, da dobijo odločujoč upliv na notranjo politiko države. Noben del se torej ne bo zadovoljil s šablonsko i >reureditvijo, ki bi pod pretvezo, da je nujna enaka ureditev za vse pokrajine, del avstrijskega nemštva v.škodoval ali važne postojanke izroči 1. To velja pred vsem, da se osigura pot do Adri-j e. Ne samo ustanovitev jugoslovanske države, kakor je* zahteva jugoslovanska d e k 1 a> r .a c i j, a z dne 30. maja 1917, ampak tudi ustvaritev n a rodno A v f o n o m i j e, kakor jo namerava vlada, je z nemškega in avstrijskega (?) stališča neznosna, ker bi bila le korak do samostojne jugoslovanske države. Ker se more jugoslovansko vprašanje le s skupnim sodelovaniem obeh držav monamije uspešno rešiti, se zborovanje izreka za to, da vodilni nemški politiki iščelo sporazuma z m e r o d a j n i m i krogi Ogrske in Hrvatske o teritorialnih in državnopravnih zadevah, ki so z vprašanjem v zve-zir
To je nemška državniška modrost; Jugoslovansko vprašanje se mora rešiti, a se ne sme rešiti ka-
kor Jugoslovani hočejo, tudi ne kakor vlada, ampak . - . Tega tudi Nemci ne vedo. Sedaj se bo-uo posvetovali z merodajnimi krogi Ogrske in Hrvatske, morda najdejo tam modrost, ki jim doma manjka.
Žalostno, skrajno žalostno sliko nam nudijo avstrijski nemški politiki, Ta družba je brez načrtov, brez vodilnih misli, le eno je močno v njih izraženo: sovraštvo proti drugim narodom in, negacija njih življenjskih pravic. Država, ki se opira na take elemente, ki je prežeta v vseh panogah državnega ustroja s tem nezmožnim elementom, mora priti v opasne situacije/ V takih se faktično nanaja sedaj naš državni voz. Nazaj ne sme, naprej ne ve, in zdaj gleda, odkod bo prišla pomoč. Za nas je gotovo, da od avstrijskih Nemcev ne, kaj ti/nezmožnost in sovraštvo ne moreta ustvariti državi novih oblik.
Sedanja nsiafa in Jugo-slova m s k ti d e ki «racij a.
Po obstoječi ustavi sodeluje ljudstvo pri zakonodaji in tudi pri upravi po avojih zastopnikih-pos-lancih, katere odpošlje v državni zbor. Pri zakonodaji sodeluje„o poslanci neposredno, ker se zakoni smejo dajati le s privoljenjem državnega zbora, pri upravi pa samo posredno na ta način, da imajo pravico interpelacije na ministre in da so ministri odgo-vorni državnemu zboru za svoje delovanje in za delovanje svojih uradnikov. Izvoljen poslanec mora sicer obljubiti, da bo pri izvrševanju svojega poklica gledal na koristi države, vendar je pa vezan v prvi vrsti na želje in na mišljenje svojih volilcev, kajti kakor hitro bi ravnal proti njih volji, bi dobil nezaupnico in pri prvih novih volitvah bi ne prodrl več. Vedno bolj se je vsaj v praksi tudi pri nas uvedla teorija, ki je v drugih državah ugotovljena v zakonih, namreč, da je ljudsko zastopstvo samo in edino !e organ ljudstva in da volilci z izvolitvijo svojih zastopnikov ne izražajo samo volje, da hočejo svoje zastopnike poslati v državni zbor, ampak tudi, da ho čejo sodelovati pri tvorbi važnega, državnega organa, pri tvorbi ljudskega zastopstva. Vsak poslanec je potemtakem poslanec celega ljudstva, on je pooblaščenec vseh državljanov, ne samo onih, ki so ga izvolili. Poslanci zastopajo celo ljudstvo pri izvrševanju državne oblasti (Zatocode in jprava;.
V smislu tega naziranja, ki je obče priznano in v nekaterih državah tudi z zakonom ugotovljeno, zastopa torej n. pr. nemški poslanec tudi slovenske volilce, slovenski poslanec nemške, poljski rusinske itd., t. j. vsak izvoljen poslanec zastopa volilce cele države, ki pripadajo osmerim različnim narodnostim. Praksa, v Avstriji sama potrjuje rezultat, clo katerege ga se pride na podlagi teorije, kajti o tem, če je v kakem neznatnemu mestu Češke potrebna n. pr. nemška gimnazija, glasujejo vsi poslanci, nemški in slovanski in ravnotako glasujejo o kulturnih zahtevali Slovencev ali pa prebivalcev južne Dalmacije tudi poslanci iz Tirolske, Galicije itd., torej ljudje, ki še niti najmanje ne poznajo krajevnih razmer in še pa manj diuše in kulture dotičnega naroda, za katerega se gre.
Posledica tega je, da postane v Avstriji v posmeh inozemstvu oddaja vsakega tudi najnižjega mesta. v državni službi važen, državni ustroj pretresu-joči politikum, nadaljnja posledica je pa tudi ta, da toži vsak narod o oviranju in o silovitem zatiranju po drugih narodih. Nikdo ne more zameriti Nemcem, da se vznemirjajo, da o njih kulturnih potrebah glasujejo tudi Cehi, tudi zastopniki slovanskih narodov. Toda kar velja za Nemce, velja tudi za druge narode, tudi drugi narodi trpko občutijo, da se j:m ne izpolnijo vsled protesta Nemcev niti mv primitivnoj še kulurne zahteve. O tem bi ravno mi Slovenci mogli izpregovoriti marsikatero trpko besedo, spomnimo se samo naše nižje gimnazije v Celju in meščanskih šol, katerih še sploh nimamo! Eden narod ovira drugega, eden narod jemlje stoboclb drugemu in zato v 'celi
Avstriji ne najdemo naroda, ki bi bil zadovoljen » takimi razmerami. « Zato vedno krize, zato vedili in vedno hujši politični boji, zato vedno večja nezadovoljnost in stremljenje po izpremembi. Lahko se reče, da ne bi bilo mogoče najti pripravnejšega sred stva, politične boje vedno nanovo podpihovati, kakor je naša sedanja ustava.
Sprememba torej mora priti, tako ne gre zdaf, več naprej. Vprašanje je le: kakšna. Nemci zahtevajo preureditev ustave v tem smislu, da bi oni postali neomejeni gospodarji Avstr je, slično kakor go Madžari na Ogrskem; zahtevajo torej, da bi se zakonskim potom izročile dve trenini vsega prebivalstva eni tretjini v suženjstvo.
Suženjstvo ni samo telesno, ampak tudi duševno, in duševno je Še manj vzdržljivo kakor telesno. Kam privede tako suženjstvo, kaže zgodovina — ah gleška, francoska ih sedaj ruska. Kdor v/ regalici ljubi Avstrijo, kamur je v resnioi za njen pravi napredek, se s takim učenjem ne more strinjati ne glede na to, kateri narodnosti pripada. (Glej go or nemškega vseučiliškega profesorja dr. Lammasoha v gosposki zbornici dne 28. febr. 1918.)
Ogrska nam more služiti le v svarilen zgled — kajti Čeravno po naravi najbogatejša dežela, vendar daje največ izseljencev in to vsako leto več!
Sicer smo pa itak že imeli tudi pri nas pred u-vedbo splošne volilne pravice enake razmere, ko se imeli nemški zastopniki večino v državnem zboru, a-tudi takrat ni šlo, kajti podlaga vsakemu redu mor® biti pravica.
Pač pa imamo druge države, ki so nam lahka v zgled. Na Švicarskem imamo tri narodnosti, Francoze, Nemce in Italijane in vsi ti so vendar v prvi vrsti Švicarji in se med seboj dlobro razumejo. Posebno značilno je dejstvo, da tam živita ista dva naroda drug ob drugem kot sosed, kakor pri nas na Tirolskem, namreč Nemci in Italijani. V Svici se dtob-ro razumeta, takoj preko švicarske meje se pa gledata. kakor pes in mačka, Prišlo je celo tako daleč, da so nemški dijaki s kruto silo razbili italijansko vseučilišče v Inomostu. Pri nas soodloča nemški narod v zahtevah italijanskega in nasprotno, torej mora z: neizogibno posledico' priti do naihujš'h političnih bojev. Ti boji so tem hujši, čim samozavestnejši je kak narod. V Svici pa odločajo Italijani o svojih zahtevah, Nemci pa o svojih, in zato je najlepši red. S vaca, čeravno primeroma mala dežela, je razdeljena t 22 malih državic, M si urejajo samo svoje notranje zadeve. Tudi Nemčija, ki je po teritoriju manjša odi Avstrije, je razdeljena v mnogo držav in državic, ki imajo celo svoje lastne vladarje in vendar Nemčijai-nastopa na zunaj kot enotna država.
Država, kakor je A vstro-'Ogrska, ki je tako različna po klimatičnih in zemljepisnih razmerah, M se nikakor ne dala enotno, centralistično vladati, tudi tedaj ne, Če bi tu živel gamo eden narod. A tu živi osem narodlov, ki so različni po svojem mišljenju in svoji kulturi, In za vse te naj bi veljal eden edini recept! Kakor za posameznika, velja še bolj za narode: Vsakemu svoje! Jugoslovanska deklaracije vstre-za v polni meri tej zahtevi, zato pomenja, uresničenje jugoslovanske deklaracije rešitev Avstro-Ogrske.
Torej: Živela jugoslovanska deklaracija!


mene, zasmehovale so me. Bila seru jim, da so metale svojo senco name. Ko je pad a/a rosa, name ni padala, ko si se ti v nas oziral, te nisem videla. A danes pa si mi dal poljub, da je zaplalo v meni življenje, da sem kakor en plamen vsa zagorela v nre-penenju. Kaj ne, da je rosa, osvežujoča rosa, vino tvojega solnca, tudi zame? Kaj ne, da je tvoje solnim tudi zame?"
„iTudi, tudi“, je miril žarek in razrival Truge travice :
„Dajte prostora tudi najmanjši! Za vse jo svet za vse je rosa, za vse je solnce!“
In travica je začutila v sebi tajno moč življe« la, katere še tudi sama do zdaj ni poznala. Postala J« kmalu močna in sočna.
Pomlad je okrog nas, vsa prepojena zarje mladega solnca in od solnca razpaljenega življenja, prepevajoča svojo pravljico, ki je — resnica,
Pomlad je v nas, bratje, vsa prepojena zarje mladega solnca, prepevajoča svojo pravljico, ki pa «i pravljica, pač pa jo — resnica.
Ponižni, majhni smo, pa so nas zaničevali vsi okrog nas. V petstoletni zimski sužnosti smo krvaveli zanje! Da so bili varni svojega življenja, smo *ai umirali na braniku Evrope ves srednji vek. Da «o imeli vsega dovolj, so bile naše roke polne tare*“
vih žuTev in plačevali so nas s tlačanskim bičem po hrbtu. Da so bili siti, smo mi stradali, da so se lepo potočili, smo mi hodili v cunjah.
In prišel je čez Evropo val, prvi glas svobode, Drugi so se vzdignili, mi pa smo omahnili in se po tapljali v narodni mlačnosti. Drugi okrog nas so s' Košatili in se še košatijo, za to smo jim, da mečejo svojo senco na nas. Blagosti stvarstva niso za nas, solnca svobode ni za nas — menijo.
Petsto let je poslušalo naše uho in ni slišalo glasu, da je sužnost minila. Zdaj pa je prišel glas med nas, da nam je zaplalo življenje, da smo kakor en plamen zagoreli v hrepenenju.
„Dajte prostora tudi najmanjšemu! Za vse je svet, za vse* so dobrote stvarstva za vse je solnce svobode !“
Zdaj je naš dap, bratje, naša pomlad, naše v stajenje! Grešil bi, kdor bi zdaj nosil zimo v svojem srcu, pomlad bi zamudil in ne bi čutil poletja, ko pride, komur zdaj kri ledeni in mu vsa duša ne gori.
Kdor ne veruje v svobodo, ne bo osvobojen, kdor ne una vanjo, nima življenja y njej, kdor Je at ljubi, bo umrl izven nje.
Ne sto'te ob strani, ker zarja gre mtifc pot —
«Male* jsaaj?» jt» temo jratì sabo
Manifestacija jugoslovanske misli v Izubijani»
V Ljubljani se je v nedeljo, dne 24. marca, vršila, kakor smo že kratko poročali, slovesna izročitev ženskih podpisov za jugoslovansko deklaracijo načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu. Že v soboto zvečer se je vršila predslavnost, kakoršne še slovenski svet ni videl;
Na ljubljanskem kolodvor h.
Ko se jo pripeljal dr. Korošec z brzovlakoffi,» so mu priredili burne ovacije. Zadonela je pesem: „Lepa naša domovina!“ Zastopnici slovenskega žen-I stva, županja dr. Tavčarjeva in sostra pokojnega dr* 5 Kreka ste v imenu slovenskega ženstva v prisrčnih in navdušenih govorih pozdravile prišleca.
Zmagoslavni sprevod.
Ko je dr. Korošec odgovoril na pozdrave, se j® večtisočglava množica razvila v slovesen sprevod, id se je vil od kolodvora po Dunajski cesti, Šelenbur-govi ulici in pred magistrat. Ob klicih in pozdrav-I ljanju je množica izražala zahtevo po ujedinjenju jugoslovanskih narodov. V mestni hiši sta sprejela in pozdravila dr. Korošca, v imenu slovenske metropol» žuuan dr. Tavčar in podžupan dr. Tr Her. Dr. Korošec je pozdravil občinstvo z magtétratnega balkona, ki se ga je bilo zbralo pred magistratom, in n% glasil ob kratkem pomen deklaracijske politike. Oti*
I činstvo se je nato med pevanjerr. narodni h pesmi i» klici mirno razšlo.
Večerna slavnost v „Unionu.“
Zvečer je bil prijateljski sestanek v Unions!® vsiliš dvorani, kjer so se ■ sešli umu if estuai?*. Seste*
,n«! je otvori! ljubljanski Žwp«n. 8*. ‘Tavčar «
‘j prfmendm	v katovem j* slavil votrafn»
4elo Jugoslovanskega kluba za majniško deklaracijo. Prelat K a l an je kot načelnik S. L. S. vspodbujai na vstrajnost ter izjavljal, da ste obe slovenski po litični stranki edini v bo>jU za osjmc^jtenje Jugoslovanov. Urednik dr. Kramar je govoril v, imenu izvršilnega odbora Narodne napredni stranke. Dr. Koro š e c se je zahvalil za manifestacije in o-vacija in protestiral proti temu, da bi le-jte veljale njegovi osebi, ampak vse to velja ideji, za katero se borimo. Vspodbujal je k nadaljnemu delu in se zlasti zahval.eval slovenskemu ženstvu za narodno tru-dapolno.delo. Obe stranki sta edini pri delu za uresničitev narodovega ideala. Vodja Ijubljayis’ke socialne demokracije Anton Kristan je izjavil v imenu \ jugoslovanske socialne demokracije, da je tudi njegova stranka za ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. V imenu koroških Sloviencev je pozdravil z-brane Jugoslovane urednik Smodej. Zastopniku koroških Slovencev so prirejali burne ovacije. Govornik je povdarjal : Na samem Gosposvetskem pol u se je za deklaracijo podpisalo več zavednih Slovencev, nego jih tam po uradni statistiki sploh živi! Gosposvetska polje je naše! (Viharno, dolgotrajno odobra vanje, ki noče prenehati.) Kadar bomo dobili svoje samostojnost in svojo državo, bomo zopet odkrili oh stari spomenik naše preteklosti in svobodnega državnega življenja, ki so nam ga sedaj tako sramoti o zakrili, da bi ljudstvo nikdar ne videlo, kaj pomeni za njega svoboda. Ta simbol našega jedinstva in.na-jte samo-do'nosti ne bo več sameval in moja želja je in prepričan sem. da se bo vršil prvi celotno-jugo-slovamski tabor, najveßii jiTgosIo':yv\ski tabor., nesvobodnem Gosposvetskem polju. (Viharno odobravanje.) Se enkrat izjavljam: Svobodni hočemo biti in neodvisni in svobodni hočemo umreti! V tem smislu vas na današnjem večeru pozdravljam. (Dolgotrajno ploskanje, in odzdravljanje.) Pevci zarojo „Od Urala do Triglava.“ Ob koncu se je dr. Tavčar zahvalil višem govornikom in udeležencem. Po dvorani so zabučali klici: „Živela Jugoslavija!“ Med vsklikanjem občinstva pa je mogočno zadonela pesem: „Buči, buči morje Adrijansko!“
Nedeljska s’avnost.
Slavnost izročanja podpisov za jugoslovansko i deklaracijo v nedeljo dopoldne je bila tako impozantna in tako veličastna, da si je tisti, ki ni bil navzoč, niti ne more predstavljati. Že pred 10. uro se je pričela polniti okrašena dvorana občinstva. Krog Kil. uri je bila galerija nabito polna, i stotaka dvorana-Mnogo občinstva ni moglo dobiti več prostora. Red so vzdrževale ženske roditeljice in moški reditelji. Na balkonu nad estrado so zavzele prostore dekleta j v slovenskih in hrvatskih narodnih nošah. Tudi v j sestavi narodnih noš je prišlo do veljave troedinstvo : našega jugoslovanskega naroda. Poleg Kranjice je stala Hrvatica, Crnogorka in Srbka, vse z velikimi košaricami cvetk v rokah. Nadevi strani odra so se zbrale zastopnice jugoslovanskega ženstva ob mizi, obloženi z vezanimi polami podpisov slovenskih žen in deklet. Sedem obsežnih knjig je obsega-lo 150.885 podpisov. Poleg tega so bile razložene še. pole, obsegajoče gotovo več kakor eno celo knjigo, ki jih pa, ker so prekasno došle, Še ni bilo mogoče dati v vezavo. Vrhu tega pa hrani Jugos’ova^ski klub na Dunaju Še nešteto nadaljnih pol, tako da presega število podpisov za mnoge tisoče število 200.000. Zastupane so bile tudi naše Sta'erke in Korošice. Navzoči so bili državni in deželni poslanci, zastopniki ljubljanskih društev, občinskega zastopa in mnogih drugih korporacij, ter uradov. Kmalu po 11. uri je dospel v dvorano načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Občinstvo ga je sprejelo z burjo pozdravnih vskh'kov. Splošna tišina je zavladala po dvorani^ ko je županja dr. Tavčarjeva stoppa pred načelnika Jugoslovanskega kluba, da mu v imenu slovenskega ženstva izroči podpisane pole slovenskega ženstva za majniško deklaracijo. Na estrado se je v-sulo od vseh strani spomladansko cvet'e. Županja dr. Ta' Čar'eva je nagovorila načelnika Jugoslov. kluba naslednje:
Nagovor ljubljanske županje.
V imenu našega troedinega slovanskega naroda Vam prinašam, gospod načelnik, kot predstavite-Iju Jugoslovanskega kluba srčne pozdrave vsega naroda in predvsem slovenskih Vaših sestra. Dobro vemo upoštevati Vaš prihod in Vam kličemo 'skreno dobrodošli ! (Burro pritrjevanje.) Vojno trpljenje je vzbudilo tudi jugoslovansko ženo. Zavedla se je svoie svete dolžnosti, ko je opazovala in okušala kot mati, žena, hčerka trpljenje, ki ga, ie moral prestati naš narod za to, ker ni bil prost. Jugoslovanska žena. in ž n;n slovenska žena je občutila trdo ’"est, ki jo je z hemm narodom vred povsod zapostavljala. Vse to trpljenje je rodilo globoko spoznanje 'dragocenosti narodne svobode in edinstva, Ko je blagopokojni g. dr. Krek (Viharni klici: Plav'1 mu!) r°zril - rapor jugo slo”g"sko državne misli, mu je sledil sleherni - oMo. nl Slovenec in v sleherni Semenki se je vzbudil čut dolžnosti na.rram narodu. Strašni molk, v kateri smo bile obsojene me žene, nam je razmahi dušo. Me žene do da^es nimamo pravice, v nolit’H stoniti na stran moža. Toda me nismo mogle vzdržati in stonile smo na plan v svod ljubezni za narod in svobodo. PBurna pohvala.) Storile smo' to v prepričanju o na-
Si sveti stvari ter dale dušk%;. hrepenenju tisočev in stotisočev sre. Tako smo z^fele' zbirati podpise majniško deklaracijo. Odziv je bil nepričakovano sijajen in mogočem Podpisi so nam prihajali od,skrajne meje naše domovine iz trgov in mest, in tudi žuljeva roka kmetice je podpisala isto, kar je podpisala meščanka. (Burni klici: Živele ženske! po celi dvo- | rani.) Prenašale smo zatiranje in preganjanje, za- j čela se je gonja proti podpisovalkam, a list ,za listom j se je polnil in danes Vam lahko izročamo daleč pre- j ko 200.000 podpisov. (Viharni klici.) Kol.ko ljubezni, ^ nade in upanja je v teh polah; Strnjeni v mogočno j harmonijo kličejo naši glasovi po svobodi Jugoslovan- j ske domovine v okviru majniške deklaracije! Tudi j 1 jugoslovanski otroci, kakor otroci drugih narodov, : morajo uživati pravice svobodnih ljudi. (Tako je! ' Nikdar več se ne sme vrniti te. doba trplienja, preziranja in izkoriščanja, ko smo jo morali preživeti pred to vojno in med vojno. (Vihajmo pritrjevanje.) Zato smo podpisovale majniško deklaracijo, h kateri pristopamo radostnim srcem ter smo dale svojemu pristopu k deklaraciji to-le obliko:
,,Slovenske narodne žene in dekleta slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo Ju goslovanskega kluba ter zahtevamo v habsburški monarhiji ujedinjenje našega slovensko *hr>atsko- srbskega naroda. V strašni vojni nam krvavijo n«ša srca iz tisočerih ran na bojiščih nam padajo ljubljeni možje, sinovi, očetje, bratje in zaročenci doma /nam beda in trpljenje naših družin nalagata neznosna bremena. Naše solze, naša tuga, naše trpljenje ne morejo in ne smejo biti zaman. Svoje gorje polagamo na oltar svojega naroda. Solze in bol slovenske matere, žene, hčerke in neveste morajo biti skupno s krvjo slovenskih mož in mladeničev odkupnina za ljubljeni narod da tudi njemu zasije solnce svobode.
Zavedajoč se svojih dolžnosti kot varuhinje sloven- j skega domačega ognjišča, zahtevamo v svojem imenu, v imenu svojih dragih na bojiščih, v imenu svoje dece, za ves naš mili rod ujedinjenje, samostojnost, neodvisnost. Hočemo da bodo naši otroci srečni in svobodni občani svobodne Jugoslavije.
Pozdravljamo naše narodne poslance v Jugoslovanskem klubu. Izrekamo jim svoje priznanje za dosledno in neustrašeno delo v smislu deklaracije ter globoko obsojamo vsako kršenje jugoslovanske solidarnosti kot narodno izdajstvo.
Iz dna svojega srca si želimo slovenske žene miru. Resničen mir prinese našemu narodu le zedinjena Jugoslavija, kakor jo zahtevajo naši poslanci v svoji deklaraciji.“
S to iz*avo in s temi podpisi pa nismo končalo svojega dela. Kot enakopravne z moškimi, smo se po stavile v boj z onimi možmi, ki so visoko dvignili [ pred celim narodom prapor svobode. (Viharno odo-[ hravanje.j Zavedamo se, da nas jugoslovanske žene Jiigosloviafnsjki klub upošteva, zato mu z zaupanjem izročamo te pole ter prisegamo, da bo slovenska že na T,edno stala ob strani mož, ki neustrašeno, nese bično in nemoteno bijejo boj za dobrobit našega naroda in za njegovo samostojno in neodvisno državo.
; Burno odobravanje.)
Nagovor Cilke Krekove.
Nato je burno pozdravljena govorila sest ril nepozabnega dr. Kreka, gdč. Cilka Krekova:
Prisrčno pozdravi em vsi, ki s‘e prihiteli iz vso naše domovine v njeno središče Ljublja”0. Prisrčno pozdravljene ljubljanske žene in dekleta, prisrčno pozdravljeni vsi navzoči. Prihiteli ste, da pok-ajžete, da ste z umom in srcem za majniško , deklaracijo. — Kakor iskra se je vspela naša misel in se razširjala po naših krajih. Zadnja gorska vas ni zaostala! Zatorej iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli do tako številnih podpisov. Z združenimi močmi se hočemo boriti za bodočnost našo, združeni brez razlike stanu. (Burno odobravanje.) Saj podpis prve mestne gospe Šteje ravno toliko kakor podpis zadnje gorske pastirice. (.Tako je P V težkih časih živimo. tObup, strah; pomanjkanje, lakota, vse nam je prinesla vojna. Spremi lata nas obup in strah. A ljubezen, ki ie močnejša kot boj in strah, ta ljubezen, ki je med nami, ali se ie ta l ubezen zbala bojev? Ne, ni se zbala, čista, nesebična ljubezen do našiesa naboda, do narodne svobode je rodila majniško deklaracijo. Saj pravi, naj se vsa zemlja, koder prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združi v samostojno telo, da bo naš narod prost vsakoršnega narodnega gospodarstva tuicev. (Burno pritrjevanje.) Poleg dolžnosti imamo tudi pravico, da zahtevamo, kar je ua.-e: naša gora, naša zelena livada, naša temna šuma in ves ta naš svet. Tam doli na jugu pa bo zabučalo morie, noge morìe tživro-klici) in spet bo vozil hrastov brod mrli naš slovanski rod! Iz naših grl pa bo zadonela pesem, veličastna pesem o prostosti in lepoti naše domovine. (Tkimo odobravane.) Zatorej pozdravih^ a stotisočkrat Jugoslavija! Lepa., kakor ^shajajoče solnce, ki zažari na vrhovih naših, s snerrom kritih planin, a mora hiti trdna- kakor kraška, skajla, stanovitna in' močna kakor zeleni bršljan, ki v tesnem Tvomu s sivo skalo kljubuje zimi, viharju, smrti! Predragi, ne vprašajmo se, sali ho kaj iz tena, ali ne bo, kajti vsak izmed nas ie delal z vsemi svojimi močmi na to, da to bo, ker to mora biti. (Tako je.)| Trdno zmrmrno v moč pravične jugoslovanske ideje. jrOdobravanje.) Predrage žene in dekleta, ljubezen, ki je rodijo, iutgoslovansko deklaracijo, nam 'daj mori pri delu, k zmagi in vstajenju pa zaprosimo Všemo*
gočnega: pomagaj nam! (Viharno, dolgotrajno odobravanje.)
Odgovor načelnika Jugoslovanskega kluba.
Zastopnicam ženstva je odgovoril nato načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec:
Velecenjena gospa županja, velecenjena gospodična, slavno občinstvo; Narodnemu ženstvu najiskrenejša zahvala Jugoslovanskega kluba za prireditev današnjega slavja in za izročitev podpisov. S tem dejanjem je stopilo slovensko ženstvo v vrste naših sobojevnikov. Ko gledam po tej prostorni dvorani, pogrešam enega, ki je bil z vsem svojim srcem za našo idejo in za katerega bi bil ta trenutek eden najlepših njegovega življenja. Pogrešam našega Janeza Evangelista Kreka. (Klici: Slava mu!) Ce bi bil on videl navdušenje, katero je včeraj vladalo v Ljubljani, bi bil rekel, kakor je bila to vedno njegova navada, kadar se nam je zgodilo kaj izvanredno veselega in prijetnega: Prijatelj, naša bitka jo dobljena! (Viharni klici: Dobljena je!)
Moja dolžnost bi bila, eia bi Vas, slovenske zavedne žene, proslavljal. Toda ve same ste se proslavile ter dokazale, da je veliki moment našel tudi veliko Ženstvo. Videle ste, kaj je treba narodu.
Sedaj, ko smo zasanjali veliko idejo odrešenja* se mi zdi, kakor da so se odprla prej zaklenjena okna Solnčni žarek je zasijal notri v, naš liram in nov zrak je zavel preko naših poljan, zrak svobode in o-svobojenja. Da je prišlo solnce tako hitro k nam, da so njegovi žarki zadeli v naše srce, je zasluga narodnega ženstva, kateremu na čelu ste stali Vi, velecenjena gospa županja in Vi, velecenjena gospodična. (Viharni klici: Živela gospa županja! Živelo naše Ženlstvo!)
Naša ideja, izpočetka skromna, je bila izreče* na sicer s prepričanjem o njeni moči in njeni:pravičnosti in vendar z bojaznijo. 'Ko. pa je ženstvo stopilo na stran te naše ideje, je rasla in rasla ter se razširjala in danes obsega ves jugoslovanski narod. Zato se posebno zahvaljujem slovenskemu ženstvu, da ja zaneslo agitacijo med narod ter vzbudilo v narodu željo po zedinjenju in osvobojenju tja noter v zadnjo jugoslovansko kočo. Naša zahteva je, da ustvarimo trdno edinstvo , vsega Jugoslovanskepja naroda, Slovencev, Hrvatov in Srbov. (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Mi hočemo ujedinjuje naroda v neodvisni državi. (Vseobče viharno pritrjevanje.) Mi hočemo u-jedinjenje na temelju proste samoodločbe celega na-roda, (Ponovno burno pritrjevanje.) S tem prinašamo spas svojim bratom in odrešenje vsemu jugoslovanskemu narodu.
Vemo pa tudi, ako se reši pravično nage narodnostjo vprašanje, da prinesemo tudi splošni mir, Ce se' naša jugoslovanska država uresniči (Klici: Uresničiti se mora!), smo prišli tudi bližje miru, ki si ga vsi iskreno želimo.
Tudijaz se nebojimniti tr enote k, da bi se nam naša želja ne izpolnila! (Živio!) Trdno in z vsem zaupanjem pričakujem, d a b o n a Š m 1 a d i, moderni cesar usliši naš glas i n i z p or-1 n i I n a j -večjo željo jugoslovanskega naroda, da mu da prostost in neodvisnost. (Živahno pritrjevanje.)
Vem, da mora šteti našla stvar dobro, ker je ves nasprotni tabor kvišku ter hoče, 'da bi bili potlačeni in da ne bi smeli dati duška s v o. im čustvom. A ne glede na to sovražno nam željo, moramo s svojimi zahtevami prodreti in se mora uresničiti naše zedinjenje. Ker je vek. nared- tako edin* kak r smo e-dini mi, kdo mu more stopiti nasproti? (Viharni klici: Nikdo!) Mi sami imamo usodo svojega naroda v rokah in zato ne klonemo duhom, četudi naj bi kdaj izgledalo, kakor da se nam naše zahteve nočejo u-resničiti. Mi vsi smo prepričani, da gremo nasproti boljši bodočnosti. Hvaležni in ponosni smo, da imamo za seboj tako narodno ženstvo, ki razume veliki čas, in ki je navdušenje za našo sveto stvar zaneslo v vsako kočo. Se enkrat se Vam, drage sestre, zahvaljujem, ne samo v imenu Jugoslovanskega kluba — marveč prepričan sem, da s polno pravico v imenu . celega jugoslovanskega naroda. (Navdušeni klici: Živele! Slava jim.!) Sklepam: Živela naša neodvisna Jugoslavija!- Živela jugoslovanska žena!
Vsa dvorana se je odzvala pozivu načehrka Jugoslovanskega kluba z viharnimi vzkliki in ploskanjem ter je zapela jugoslovansko himno ,;Lepa naša domovina“ in „Hej Slovani.“
V imenu istrskih Hrvatic je izpregovorila kratek pozdrav gdč. Jelica Božičeva iz Opatih. V imenu čeških žena pa je izpregovorila v bratski češčini gdč. Cerminova. naglašaicč sestrsko e-oriiš nost čeških žena v borbi za neodvisnost in samostojnost. Občinstvo je obema damama imrno pritrieve.lo in zapelo, ko je načelnik Jugoslovanskega kluba dr, Korošec zapuščal dvorano, češko himno „Kje domov moj ?“
Nato se je gospa dr. Tavčarjeva zahvalila 'dr* Korošcu in gostom za udeležbo in zaključila slovesnost. 'Občinstvo je prirejalo dr. Korošcu in ženstvu ter gostom dolgotrajne ovacije. Navdušenje ni hotelo nehati. Zooet so deževale cvetlice na estrado. Nata se je množica skozi vse izhode vsipala na cesto, kjer bo se pred Unionom manifestacije nadaljevale. Množica je priredila pred škofih ovacije knezoškofu in zapela „Hej Slovani“ in „Lepo našo domovino.“ Ma-
Stran 'L,
»ifestacije so se ponovile pred Prešernovim spomenikom. In ljudstvo se je kmalu popoldne mirno razšlo » zavestjo in trdnim, zaupanjem v lepšo bodočnost. Na ulicah je bila pomlad, v solnčnih pramenih je žarela Ljubljana kot pomladna kraljica. Se nikdar ni bela Ljubljana tako veličastno manifestirala za svo-> bodo naroda !
Pismeni in brzojavni pozdravi.
Na slavnost je prispelo mnogo pismenih in br-rojavnih pozdravov.
Ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je, ker je bil zadržan prisostvovati izročitvi podpisov za majniško deklaracijo, poslal načelniku Jugoslovanskega kluba dr. A. Korošcu sledeče zanimivo pismo:
Preč. gospod! Ker, sem dvema župnijama obljubil ctuhovnopastirsko pomoč od 21.—25. marca in ne morem pozdraviti osebno ne Vas in ne drugih gospodov iz na^ih jujgosliovenskih pokrajin, pozdravljam Vas in druge gospode, odkritosrčne prijatelje našega patriotičnega, jugoslovanskega gibanja, pismeno. Dobro došli v beli Ljubljani in Bog dal uspeh prizadevanju za potrebno skupno zvezo in namenom primerno organizacijo! Pozdrav in blagome)v vsem! Udani t Anton Bonaventura, škol
Iz naše Štajerske so dospele sledeče brzojavne :
Spielf eld:	100 Slovenk v Spielleldu in v
Etrasu pozdravlja Jugoslavijo. Tudi Mura šumi, Ju godavija, pozdravljena ti ! — S’ovenke ob Muri.
Maribor. Jugoslovanke, krepko naprej do popolnega uresničenja našega velikega ideala! Jugoslovankam jugoslovanske pozurave! — Dr Karel Verstovšek.
St. Ilj v, Slo v. g o r< :	Šentiljske obmejna
Slovenke smo v duhu z Vami, vrle prvöboruelj'ee na-še Jugoslavije! Na tisoče nas je ob meji z Varni; Enega duha, enega srca! vrvela Jugoslavija!
Jngoslovanska deklaracija.
Podpisani odborniki tretjega volilnega razreda trga Ljutomer, ki zastopamo pa številu sigurno večino vseh davkoplačevalcev kakor tudi prebivalstva občine sploh, predlagamo k edini točki dnevne ca reda današnje izredne seje občinskega odbora sledečo resolucijo: Občinski zastop trga Ljutomer priznava, da so vsi narodi, kakor veliki tako tudi majhni, v vsakem oziru povsem enakopravni in da imajo vsi popolnoma enako pravico do samoodločbe. V popolnem prepričanju, eia se zamore le iz medsebojnega priznanja popolne enakopravnosti in iz vzajemnega uvaže-•Vanja povsem svobodne sa^oodljOčbe vseh narodov razviti njih prava svoboda in bratstvo, medsebojno Spoštovanje, vjseobči mir in pravo človečanstvo, dalje v svojem stremljenju po splošnem in trajnem miru, ki naj odstrani vse krivice in vsako nasilje in nadvlado narodov nad narodi in ki naj zajamči v smislu prave demokracije vsem narodom kakor tudi vsem narodnim manjšinam samostojni in svobodni razvoj, in neovirano prijateljsko tekmovanje v kulturnem in gospodarskem napredku v korist veščinega Človeštva, in konečno v trdnem pričakovanju, ‘da je le z ustanovitvijo skupne samostojne države za vsa tri jugoslovanska plemena avstro-ogrske monarhije pod žezlom habsburške dinastije in v okviru avstrijske monarhiji zajamčen obstanek slovenskega naroda, ki ima, če tudi majhen, ravno tako pravico živeti „C kakor vsak 'drugi narod, izjavlja občinski zastop ljutomerski slovesno, da se z deklaracijo, podano v avstrijskem državnem zboru dne 30. majnika 1917 po državnozborski delegaciji, združeni v 'Jugoslovanskem klubu, povsem strinja in se isti v celem obsegu radostno in z navdušenjem pridružuje. Ljutomer, dne 18. marca 1918. — Mišja 'Anton, Babnik Ludovik, Zacherl Fr., Kukovec Viktor, Dijak Frio, Rajh, Alojz.
Občinski odbor, možje, fantje, žene in 'dekleta občine Krištanci pri Ljutomeru se soglasno pridružimo jugoslovanski deklaraciji. Biti hočemo lastni gospodarji in ne več kakor prej sužnji in hlape Nemcev. Pozdravljamo korak našega cesarja za mir, — Sledijo podpisi (128).
(Občinski odbor C e z a n j e v o i se pridruže V polnem obsegu izjavi Jugoslovanskega kluba zde 30. maja 1917 za združenje Slovencev, Hrvatov in avstrijskih 'Srbov v samostojni državi pod vlado slavne habsburške vladarske hiše. — Podpisi.
Udje krajnega šolskega sveta v C e z a n j e v-e i h, zbrani pri seji dne 17. februarja 1918, se izrečejo za jugoslovansko deklaracijo in izrekajo svojim poslancem popolno zaupanje. — Podpisi.
V	občini Zbigovci-Lastomerci se je oabralo za jugoslovansko, deklaracijo 123 podp'sov in sicer 72 ženskih in 51 možkih. Med temi je podpisalo deklaracijo sedem občinskih odbornikov.
Ponikva ob južni žel. V naši župniji vlada splošno navdušenje za, Jugoslavijo. Deklaracijo ; podni salo 1287 žen in deklet, mož in mladeničev. Svobodni hočemo biti pod modro vlado priljubljenega cesarja Karla I.
V	Občini trg Vojnik se je podpisalo 260 in ▼ občini Škofja vas 1269 oseb za deklaracijo
V	Zavrču je podpisalo 95 deklet jugoslovansko deklaracijo.
___________________siMiza.__________________________
Velika borba na zahodu.
.	.	j
Že zadnjič smo poročali, da je Nemčija pričel z ofenzivo ter da se bije sedaj na bojišču v Flandriji ] največja svetovna borba. Težišče bojev je ob rcican ■ Somme in Anere. Sedaj, ko pišemo te vrste, je boj I na črta sledeče:
Z žilavo odporno silo so se Anelcži umaknili ra obeli straneh reke Somme, Tudi severno in južno od mesta Albert so Nemci prekoračil reko Anere Mesto Albert se že tudi nahaja v nemški oblasti. Ju- ; žno od reke Somme so se Angleži po huuih bojih u-maknili čez mesta Chaulnes in Lihon.s. Nemci so s naskokom zavzeli mesto Roye, Noyon so pa Anglež» po krvavih pouličnih bojih izpraznili.
Vobče so torej Nemci dosedaj zavzeli tiste pos tojanke, katere so izgubili v zadn«, angleški ofenzive ob reki Somme leta 1916, lz angleških poročil je posneti, da je nemško prodiranje že ustavljeno.
Nemško uradno poročilo z ane 27. marca s glasi: Predrli smo sovražno črto. Sovražnik se umika na obeh straneh reke Somme Sev i -no in južne od mesta Albert smo prekoračili reko Anere, maste Albert se nahaja v oblasti nemških čet. Južno od reke Somme so nemške čete v srditih bojih vrgie An gleže čez Chaulnes in Lihons. Mesto Rjye ;o. padle v nemško oblast in Noyon so Angleži po srditih pouličnih bojih izpraznili. Na več krajih so nemške če te prekoračile staro bojno črto izza ofenzive ob reki j Sommi 1. 1916.
Angleško uradno poročilo z dne 26. marca se
glasi :
Crta severno od Somme gre čez Braye, Albert, j Hamel, Puisieux, Aillette, Boìry, Henin, Vancourt do j zahodno Monchy do Scarpe, odtod ob naši prvotni fronti. Južno od Scarpe! so Nemci predpoldne hudo napadali. Prodiranje Nemcev zahodno od. Roye in pri i Noyonu je ustavljeno. Pri mestu Braye so bile ang* ! leške čete potisnjene nekoliko nazaj.
Francosko uradno poročilo z dne 26. marca pa pravi :
Bitka se, nadaljuje z vso srditostjo. Od mesta Noyon notri do mesta Chaulnes so sovražni napadi skrajno srditi. Ponoči smo izpraznili Noyon. Levo o-brežje reke Oise se nahaja trdno v naši oblasti. V; boje je zapletenih 70 nemških divizij.
Katera mesta so Nemci zavzeli?
Drugega dne bitke, to je dne 23. marca, so Nemci zasedli-sledeča mesta in kraje: Peronne, Ham in Chauny. Dne 24. marca so zasedli iTtres, Sailly, Nejsle, Guicard in Chaumy. Dne 25. marca pa: Roye, Oourchotte, Eptalot, Monchy, La Fere, Lempire, Roussoy, Hargicourt, Villeret, Pontone, Templeux in Chambrai. Dne 26. marca: Albert, Hamel, Puisieux, Braye, Aillette, Boiry, Benin, Vancourt, Chaulnes, Monchy in Nöyon.
Angleške in francoske čete pošiljajo iz Italije: na
zahod.
Iz Pariza ge dne 27. marca poroča: Iz Italije prihajaj« v tenomer ojačenja na francosko bojišče. Dolgi vlaki svežih čet drdrajo noč in dan Čez mejo na francoska tla in ne bo več dolgo, ko bo odstranjena vsaka nevarnost nemškega prodiranja. TudiA-merika stori, da prihiti na pomoč svojim zaveznikom.
Angleško mnenje.
Angleško Časopisje ne prikriva resnosti položaja. „Times“ pišejo v nedeljskem izdanju, dg je cilj nemškega hitrega in energičnega prodiranja str alogična točka mesto Amiens. Padec tega mesta bi imei za posledico troje :| i l. Sovražnik bi mogel ogrožati južno fronto. 2. Posest Amiensa bi omogočila Nemcu napad na pristanišča ob Kanalu. 3, Varnost Pariza bi bila ogrožena. Za oba dela pomenijo sedanji boji največjo preizkušnjo.
„Daily,. Mail“ piše: Z največjo napetostjo pričakujejo vsi sloji!, na Angleškem nadaljni potek bitke. Življenje in svoboda državljanov Anglije so odvisni od izida te največje bitke svetovne zgodovine. Angliji gre za življenje ali smrt. Dokazati mora, da ima mozeg v kosteh. Polkovnik Repington soglaša s to sodbo ter pravi, da gre Angliji sedaj za vse.
Reuter poroča iz glavnega stana, da še imajo Nemci za fronto pripravljene nadaljne mogočne rezerve. Nemška vojska uporablja svojo staro taktiko, ter poskuša za vsako ceno prebitje. Pod strašnim pritiskom nemških napadov se umikajo Angleži na mnogih točkah celo prostovoljno, da preprečijo tako prebitje.
Francosko mnenje.
Pariški list „Excelsior“ misli, da zasledujejo Nemci isto taktiko kakor pri. Verdunu in ki so jo takrat tako drago plačali.
„Matin“ smatra za možno, 'da bodo Nemci poizkusili tudi na severu na belgijski fronti silen sunek proti Calaisu.,
„L’ Homme libre" piše: Ne dajmo se varati! Nemčija bo v svoji trmi in svoji zaslepljenosti še par dni z vso silo nadalievala-napad. Nemci bodo kovali našo fronto, ji uti suiti tuintam kako vzboklino, a mi bomo 'dobro pripravljeni in naši vojaki bodo stražili.

! Val optimizma gre preko ‘ Francoske. Bodimo mirno : odločni in uvedeni, da drvi nemški militarizma e j o-I vešano glavo v svoj zadnji poraz.
Prodiranje Nemcev ustavljeno?
Anlgleško uradno poročilo z dne 26. m aio a m j glasi: Ob Sommi so posegle v boj sveže nemške cJlvi-; rije. Angleške, francoske in ameriške čete se bojuje-; jo ramo ob rami. Francija pošilja z vso naglico izdatna ojačenja na fronto. Prodiranje Nemcev je deloma ustavljeno.
Vrhovni poveljniki.
Na francoskem bojišču se bojuje 11 milijonov mož. Vrhovni angleški poveljnik je maršal Haig, vrhovni francoski poveljnik general Petain in vrhovni poveljnik nemških čet nemški cesar Viljem.
Bombardiranje Pariza.
Edin francoski list „Le Journal“ objavlja o. bombardiranju Pariza podrobnosti, kar kaže, da so sprva vsi mislili na letalski napad. Prva detonacija ie bila dne 2J2. marca ob Z28. uri zjutraj. Bila pa je mnogo močnejša, .kakor jih povzročijo letalske bombe. Sprva so mislili na možnost ponovne eksplozije v kaki munieijski delavnici. Streli so sledili v natanč* nili presledkih od 15 do 15 minut. Francoski letalci j so se dvignili 'in zaman iskali v zraku sovražnih le-f talcev. Ob 11. uri dopoldne je bila objavljena prv*
! uradna vest še med alarmom. Omenjala je v popolnoma konkretni obliki nemške letalce, ki so preleteli v zelo veliki višini francoske linije in mogli napasti Pariz. Navajala je (nadalje padce bomb, mrtve in naznanila, da so se francoska lovska ietala dvignila k zasledovanju. Prebivalstvo se je kakor običajno zateklo v kleti. Medtem so se detonacije ponavljale v enakih odmorih, dokler ni ta okolnost in pa dosledna nevidnost sovražnika končno vzbudila sumnjo. Kmalu se je raznesla govorica, da so na nekaterih krajih našli ostanke granat, ki so po premeru popolnoma različne od običajnih letalskih bomb. Tako so so prvič razširile vesti o nekem čudežnem torn. Ob 2. uri popoldne se je izvedelo od 'dobro poučene str:, da je francoska artilerija odkrila orjaški top v njegovem skrivališču in da se nahaja v gozdu pri Chauny, 110 km od Pariza, Ta vest je na$la sprva mu <• vere. Toda ob{ 3. uri popoldne je bilo nabito že uradno poročilo o obstreljevanju Pariza z 240 mm grò natami. Kmalu, ko se je prebivalstvo o tem prepriča lo, je postalo obstreljevanje počajsn/eje in ob 4. uri popoldne je prenehalo popolnoma. Naslednje dni pa se ie zopet nadaljevalo, a bolj poredko, Do sedaj je padlo v Pariz nad 400 bomb,
Zagonetni topovi.
Pariški listi govore skoro« samo o zagonetnih topovih. Najnovejša verzija lista „NeWyork Herald“ je, da je top, s katerim obstreljujejo Nemci Pariz, avstrijskega izvora in da stane vsak strel na 20.00Ì frankov. Mehanizem je izredno precizen in top tehta
83.000	kg. Baje more oddati top samo 2)0 strelov, potem ga je treba temeljito popraviti. Iz toga sklepa ta list, da se je udeležilo oust, el.;evanja Pariza več takih topov. Krogle so podobne torpedom ter imajo propelerje. Drugi listi pravijo, da ti topovi niso nova iznajdba. Že pred enim letom je predložil Rus Hlov-skij francoskemu artilerijskemu ravnateljstvu iznajdbo, da močno poveča dalekošežnost topov. Profesor fizike Huguena-rt v TMfortu je precenil to iznajdb«, ter jo predložil ministrstvu. Nasproti trditvi, ‘da j» ministrstvo odklonilo iznajdbo, se zagotavlja, da so iznajdba Še pregleduje. Iznajdba temelji na tem, da se obda krogla z vročim zrakom, vsled česar se zračni odpor mnogo zmanjša. Glajsom računov iznajditelja dobi 240 mm granata ‘na ta način pri začetni hitrosti 960 metrov v sekundi možnost preleteti razdaljo 90 km, pri začetni hitrosti 1000 metrov pa razdaljo 105 (km. Pri poskusih se je razdalja povečala za 95% pri kroglah 37 mm kalibra, pri drugih kalibrih ' pale za 55-72%.
Mirovna pogodba z Rumunijo.
Najvažnejše politične, teritorijalne in vojaške določbe mirovne pogodbe z Rumunsko so bile dne 26. marca ob 4. uri zjutraj določene. Enako je bila parafirana pra.vnopolitična dodatna pogodba in temelji pogodbe o vprašanju preskrbe s petroleiem. Komisije se bodo še nadalje posvetovale o ostalih gospodarskih vprašanjih. Po dogovoru z rumunskimi delegati se bo vsa pogodba, kakor hitro bo -dogotovljena, podpisala in objavila.
Politične vesti.
Koroški nemški duhovniki proti Jugoslaviji.
Nemški duhovniki na Koroškem so si med vojno izbrali za nasprotnike, ki jih ob vsaki priliki napadajo, svoje slovenske sobrate. Začetkoma vojne so jih ti blagi sobratje denuncirali. Med vojno jso jim ob več prilikah kazali svoje zaničevanje, sedaj proti koncu vojne pa nastopajo kot njihovi leldvoblji, ki jim uka-
«ujejo (tako sklenjeno na nemškoct» 110viniškem zborovanju dne 20. marca v Celovcu;: oosojamo vsako v-•mešavanje vere v. politične boto za Jujgosilajvjijo in vsako obliko aeritacije, ki žali verjsko čustvo. —- Nemški feldveblji niso pomislili, da so s tem obsodili tuffi svojega škola, ki se je' s svojim na' žel.,o grofa Lodrona izdanim zaupnim pismom na slovansko duhovščino pregrešil proti njihovemu sedaj izraženemu ttačelu. Pribiti treba, da je celovški škof rodom Bavarec in da je veliko nemških duhovnikov na Koroškem prišlo s trebuhom za kruhom iz Nemčije v Avstrijo. ÌTaki privandranci dajejo sedaj avstrijskim si-njovom navodila za politično delovanje!
Kako se ljudstvo bega proti deklaraciji. Iz Podjunske doline na Koroškem se nam piše: 1, Kdor podpiše, bo moral plačati 20 K kazni. 2. Kdor podpiše, bo obešen. 3. Kdor podpiše, bo izgubil podporo, i. Kdor podpiše, bo moral iti v Srbijo. 5. Duhovniki pa delajo za deklaracijo zato, da se bodo mogli ženili — Ta mala .zbirka nemškutarskih laži kaže velikansko puhlost nemčurskih rnožgan, je pa ob enem najboljša reklama za našo stvar. Ko bi nemškutarji le slutili, kakšno uslugo so nam napravili s svojo gonjo, bi je nikdar ne bili vprizorili. Komur se po-lem še ne prižge petrolejka v glavi, tega radevolje prepustimo onim oholim vrstam, drugi pa s podvojeno silo na delo!
Jugoslovansko vprašanje in svetovna vojska.
L.	v. Südland je izdal pri Manzu (cena £\0 K) delo „Die »üdslavische Prage und der Weltkrieg.“ Pisale opozarja na napake, ki so jih glede na jugoslovansko vprašanje zagrešili. Pravi opravičeno, da volilne oblasti jugoslovanskih dežela in njih narodov Čisto nič ne poznajo. Politični grehi se morajo le z •notranjepolitičnimi preobrati popraviti.
Cehi na Preradovičevi slavnosti. Češka (telegata na Preradovičevi slavnosti v Zagrebu sta v razgovoru s hrvatskimi žurnalisti naglašala tendenco češke politike po narodni koncentraciji in narodna stremljenja vsakega češkega človeka. — Naglašala sta, da je na Češkem zelo širokih narodnih plasmi, ki vspodbujajo svoje zastopnike k najradikalnejši politiki. Preganjanj se ne bojijo ob veliki narodni samozavesti in pritrjajo enotni taktiki Cehov in južnih Slovanov.
Nemštvo v Avstriji rešuje po svoje tudi vojni vikar s Jermanom na Kurate, naj se politično ne u-dejstvujejo. Grozi jim z odpustom in celo s kaznijo. Torej še preseže krškega škola v Celovcu. Skrbel bi naj raje, da bi vojaki dobili priložpojst za sv. maše In za sv. zakramente, brez katerih morajo ostati kar po cela leta. Ali nemški in madžarski vojni kurati s-krivajo svojo narodnost ? In vendar lahko Bjelik bere na Dunaju vsaki dan:	JJustitia est fundamentom
regnorum.“
Nemci na jug. Bolj opasno za naše dežele nego vse kričanje Mravljakov, -Linhartov in Ambrožičev proti jugoslovanski državi je organiziranje nemškega kapitala za naše dežele. .„Grazer Tagblatt“ oil Četrtka poziva trgovce in banke, > jda svoje delovanje prenesejo na jug. Slovenci smo dobili med vojno veliko kapitalistov, katerih dolžnost je, ne da ga mirno uživajo, ampak da delajo ž njim v blagor jugoslovanske domovine.
Madžarski polki na Hrvatskem. Na Hrvatsko prihajajo madžarski polki, baje radi rekvizicije. Dne 27 t. m. so dobili tudi Hrvati madžarski polk štev. 39. baje radi retabliranja.
Slovaki za odločno politiko, la Tiurčanskega fiv. Martina poročajo, da se med zavednimi Slovaki pojavlja gibanje, naj bi se dosedanje politično mirovanje nehalo in naj bi se zopet začela odločna narodna politika. Spočetka vojne je madžarska vlada slovaško ljudsko stranko razpustila ter vsem slovaškim političnim in kultu riami društvom zabrajuilja delovar nje. Zdaj naj bi se pasivnost v budimpeštanskem državnem zboru opustila ter naj bi se začela aktivnost povsod, kjer pridejo lahko želje Slovakov do izraža^ nja in njihove težnje do izpolnitve. Velikih uspehov niti pd aktivne politike ni pričakovati, toda politična Organizacija je povsod ustvarjena v ta namen, da v najtež em čas!u drži narod skupaj in da se ohram brezpogojna disciplina. Slovaški narod ne potrebuje ljudi, ki se samo v dobrih časih zanimajo zanj, nego potrebuje mož, ki baš v najtežji dobi, kakršna ye dandanes, pogumno delajo za narodno stvar. Sedaj Je treba, da se ves slovaški narod zedini, ker le veliki narodi si lahko dovolijo igračkanje, s političnimi, socialnimi in verskimi gesli. Slovaki pa so mal, šibek narod, zato morajo imeti le eno geslo: Narod, in svoboda! Morda bi koga motilo obetanje vlade, da bo njena politika napram Slovakom v bodoče nekaj bolj prijateljska. Taka nagrada za vse žrtve, ki so jin prinesli Slovaki za državo tekom vojne, je prav podobna svetinji iz brona, ki so jo dali slugi za zvesto službovanje ter ga nato odpustili,) da od glada u-mira. Tako nagrado treba odkloniti. Takih člankov je izšlo v raznih slovaških listih celo vrsto. Zato s-'icliče bivši predsednik slovaške ljudske stranke že v "kratkem sestanek, da se sklene novo krepko delovanje zedinjenega demokratičnega slovaškega naroda.
Ministrska kriza v Srbiji. Srbsko ministrstvo *e odstopilo. Srbski kralj je poveril sestalo novega ministrstva zopet Pašiču, ki je poklical v ministrstvo «opet vse člane prejšnjega ministrstva, ker se mu ni posrečilo sestaviti koalicijsko ministrstvo.
Novo ministrstvo v Španiji. Pretekli teden so Imeli v. Španiji ministrsko krizo, Ministrski predsed-
nik Romanones je odstopil in Maura je prevzel mini strsko predsedstvo. Romanonesi je prevzel ministrstvo za javna dela, justično ministrstvo pa Alba.
Tedenske novice.
Vsem naročnikom, čitateljem, dopis -— nikom, agitatorjem, vsem zavednim Slovencem in Slovenkam želi vesele, blago slovljene velikonočne praznike
Uredništvo in upravništvo Straže.
Prihodnja številka „Straže“ radi praznika ne izide v pondeljek, temveč še le v torek.
Cesar je obiskal zadnje dni kraje na severnem Češkem, ki trpijo hudo pomanjkanje. Obljubil je izdatno pomoč. Vlada bo dala za te kraje na raz polago 10 milijonov K. Češko Jjadstvo je vladarja povsod viharno pozdravljalo s »Slava« klici. V Stari Paki je cesarjev vlak obstal in cesar je na županov pozdrav odgovarjal v češkem jedka. Dne 28. t. m. se je vladar vrnil v Baden.
Odlikovana lavantinska duhovnika, Z alato kolajno za 401etno zvesto službovanje sta bila odlikovana preč. gg. Franc Dovniki, duhovni svetovalec in dekan v Gornjemgradu, jin Andrej Podhestnik, župnik na Rečici, Naše čestitke!
Ljubljanski knezoskut dr. Ant. Bonaventura Je glič je obhajal v nedeljo, dne 24. marca v Tržičo na Gorenjskem dvajsetletnico svojega škofevanja v Ljubljani. Odličnemu slovenskemu cerkvenemu kne zu: Še na mnoga leta!
V Krškem je umrl dne 23. marca o. Ambrož Majcen, bivši kapucinski gvardijan, v najlepši mo ški dobi, star 41 let. Rojen je bil dne 2. februarja 1877 v Dolu pri Hrastniku, ordinaran 22. julija 1900 Blag mu spomin!
Dr. Janko Polec svetovalni tajnik pri najvišjem sodišču je imenovan >a rninhterrjalnpga tajnika.
Iz pol. službe. Namestniški ofioijali Mih. Ferk, Mirko KunoviČ, Ernest Aplenc in okrajni tajnik Fr. Vidic so imenovani za adjunkte pomožnih uradov. --Namestniški kancelist Franc Babič je imenovan za o-krajnega tajnika. — Okrajni tajniki Karel Jirak, J. Bremer, Franc Weiss in Alojzij Stoter so pomaknjeni v 9. činovni razred.
Hrvatski general Gerba, velik rodoljub, je tirar! ter bil pokopan z velikimi častmi.
Za vojno cerkev na Dunaju je bito po vsej la vantinsld škofiji dne 17. sušca naročeno darovjahje. Tudi mi pripravljamo vojno cerkev sv. Magdalene v Mariboru. Ali bodo na Dunaju za isto tudi nabirali? Pravičnost bi tega ne odklonila. Dotični odbor naj le poskusi svojo srečo.
Cerkve v Pa lovi. Devet cerkev je poškodova nih v Padovi po zadnjih zračnih napadih. Na baziliki sv. Antona je pročelje v gornjem delu razrušeno, srednja ladja prebita. Relikvije sv. An tona Padovauskega so prenesene iz Padove v Vatikan.
Draginjske doklade vpokojenemu učiteljstvu. Deželni šolski svet je odredil, da se izplačajo draginjske doklade za prvo polovico leta 1918 v isti izmeri kakor lanskega leta vpokojenemu učiteljskemu osob-ju, ki je stopilo v pokoj še pred 1. januarjem 1. 1318. Isto velja tudi za vdove in sirote učiteljev. Za prvo četrtletje se izplačajo draginjske doklade takoj, za o-stalo dobo pa mesečno.
Narodni svet. V navzočnosti načelnika Jugoslovanskega kluba, dr. Korošca, se je vršilo v Ljubljani v nedeljo 24. III. prvo posvetovanje zastopnikov Slov. ljudske stranke in Narodno-naproine stranke o ustanovitvi narodnega sveta. Dosežen je bil v tem ozira popoln sporazum v vseh načelnih vprašanjih.
Slovenska šola v Mariboru. Mariborski Slovenci stresamo suženjske verige, v katere nas je v-koval narodni sovražnik. Ko pa štejemo in preglednemu svoje vrste, opažamo z veliko žalostjo in bojaznijo, da nam manjka narodnega naraščaja, da postara mladina narodu tuja, ker nimamo v Mariuoru slovenskih šol in mora naša deoa obiskovati nemške. V predšolski dobi! sp še govorili ti loi/roci doma. v rodbini tudi slovenski, a nemška šola in nemška družba napolni nežno dušo s sovraštvom do slovanskega jezika in začne se posmehovati slovenski govorici lastnih staršev. Niso se samo odtujili narodu, propadli so tudi duševno. To slovensko! kri, ki vzdržuie na umeten način nemški značaj mariborskega mesta, moramo na vsak način diramiti slovenskemu narodu. Edina možnost pa, da dosežemo ta namen, je ustanovitev slovenske ljudske Šole v Mariboru na lastne stroške. Zato se obračamo mariborski Slovenci, ki smo se med prvimi otresli prejšnjega strankarstva, na Vaše blagorodje z nujno prošnjo, da nam priskočite na pomoč in pomagate rešiti slovenski živelj v.
slovenski narodni predstraži, v Marii' or . Prispevke ! sprejema mariborska možka podružnica sv. Girila in Metoda, ki upravlja poseben fond za slovensko ljudska šolo v Mariboru. Kdor daruje naenkrat 1000 K, je poKrovitelj, kdor 300 K, je ustanovnik, kdor pa 100 K, je dobrotnik slovenske ljudske šole v Mariboru. Imena pokroviteljev se vklešejo v s voj eCash em šolskem poslopju ,vi posebne spominske plošče, imena ustanovnikov pa se vpišejo v zlato knjipo slovenske liudske šole v Mariboru, Imena vseh podpornikov se objavijo v časopisih. Največ.,e zadoščenje pa bo imel, vsak posamezni podpornik v zavesti, da pomaga s svojim darom rešiti slovenskemu jnarodu v najvažnej šem trenutku mladi naraščaj.
Nemško učiteljstvo mestnih šol v Mariboru sl privošči ob gotovih praznikih čudno zabavo. Pretekli pondeljeK, na Marijin praznik, se je na večer zbra •o na ravni strehi novega šolskega poslopja v Reise-rjevi ulici kakih 20 ljudi obeh spotov; tam so rajali in razgrajali do poznega večera k trdi temi, V, obliki navidezno nedolžnih otroških iger so razposajeno skakali in posebno navdušeno kričali neko pesem, koder se po vrsti ponavlja: „Heil, heil, heil!“ Priznati se mora, da so se v hreščanju posebno odlikovale frajlice. Mimoidoči so se na ulici strme ozirali, odkod prihajajo ti surovi glasovi in so uganili: „Coprnico so!“ Le take morejo biti v teh resnih časih tako razposajene in le čarovnicam pač sme dovoliti vodstvo te šole tako zlorabo omenjenega prostora, M je pravzaprav namenjen razvedrilu učeče se mladine. Ali so razposajene! in razposajenke tudi na tihem v temi nadaljevali svoje delo, ne vemo.
Vlado svarijo. „Tagesposta“ od dne 27. t. m. je naenkra sprevidela, da je jugoslovansko vprašanje najvažnejše in najusodnejše državno vprašanje. Tudi gibanje za 'Jugoslavijo je „strašne važnosti.“ Pozivlje vlado, da se ustavi agitaciji med ljudstvom in delovanju voditeljev z „vsemi sredstvi.“ Kako lju-beznjivo od graške, tetke! Nazadnje svari vlado, da jugoslovanskega vprašanja ne sme rešiti brez Nemcev in Madžarov ter konča: „Vsled tega moramo vlado resno svariti, da se niti v najmanjši stvari ne u* da pritisku Slovencev. Žela bi vihar, kojega posledice si danes ne more niti predstavljati!“ — Glejte jih te patriote, vedno grozijo ali z revolucijo, -ali z Nemčijo ali z Viljemom, kadar jim ni kaj po volji! Sicer pa bodimo zadovoljni, ,'saimo slabiči grozigo, močni delajo. Avstrijskega Nemca se nam ni treba bati.
Trstenjakov sklad. V zadnjem poročilu se je vrinilo neka^ tiskovnih pomot:	Aug. Tominci, c-, kr.
poročnik, vojna pošta 611 (ne v pokoju), Ferd. Herzog, trgovec v Ljutomeru, 2 K (izpuščeno), dr. Fr. Simonič, c. kr. kustos v Gornji Radgoni (izpuščeno) 100 K. Nadalje so darovali: J. Rejec,, župnik pri Sv. Križu-Cesta, 8 K ; šolsko vodstvo , pri Sv. Duhu v župniji Sv. Jurija na Ščavnici 10 K; Jakob Cajnkar, župnik v Središču, 10 K ; St. Pive®, dekan v Vuzenici, 10 K; Sajvica Godina v Betov aru 2 K; Janez Lenart, nadžupnik v Smartjnu pri Sloven jgradcu , 120 K; Mihael Lendovšek, župnik v Makolah, 5 K: Klekl Jožef, Župnik v p., v Crensovcin, 2 K; Matija Zadravec, kaplan v Ljutomeru, 10 K;- jFr. Pečnik, župnik v Podgorju, 6K; dr. Silvin Hrašovec, \dež. sodni svetnik v Rudolfovem, 2 K; Vid Jjanžekovič, župnik v Svečini, 20 K. Zadnji izkaz K 2251. 10, sedaj K 204. Skupaj K 2455.10. — Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Neue Südslaviscbe Rundschau. Ker je hrvatska vlada ustavila jugoslovansko revijo »Südslavische Rundschau«, bodo začeli isti krogi izdajati sedaj list »Neue S. R « z isbmi cilji.
Političen shod v Rajhenbnrga. Poslanec dr. Benkovič priredi na belo nedeljo, dne 7. aprila po rani maši v Društvenem domu političen shod.
Slovenski tabor ob štajersko koroški meji. Cela Mislinjska dolina mora na belo nedeljo na tabor v St. Janž. Podati hočemo roke svojim bratom trpinom Korošcem, ki pridejo iz Koroškega na naša tla iskat tolažbe med brate. Prideta poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek. Začetek ob 1. uri popoidan.
Prošnje za podaljšanje vojaških oproščen j. Domobransko ministrstvo je izdalo odlok, da morajo čr-novo/niki, ki so oproščeni od vojaške službe do kakega določenega roka, vlagati prošnje za podaljšanje o-proščenj deset tednov poprej, predno poteče rok, do katerega je črnovojnik oproščen od vojaške službe.
Opustite nepotrebne vožnje po želetnici o Veliki noči. Uradno se svari občinstvo pj;«j nepotrebnimi vožnjami po železnici k velikono^mn praznikom, ker železniška uprava ne more j affiliti za redno vožnjo in sere jem potujočih oseb v vozove.
Poletni čas prične 'dne 15. aprila in konča Ifk septembra 1918. Poletni čas se uvede s 15. apr lom, ne kakor so prvotno nameravali s 1. aprilom. Ta novotarija se splošno imenuje Viljemov ali nemški 6a&.
Pisanko za Tiskovni dom. Prijatelji, .somišljeniki, somišljenice, spominjajte se v veselih družbah ob Veliki noči našega Tiskovnega doma v Mariboru? Darujte pisanko za bodoče naše narodno ognjišče '* Mariboru.
Smrt hajduka. V Šumi blizu Varcar-V’akuia % Bosni so žandar ji obkolili zloglasnega hajdušfceg* harambašo Dimitrija PiČa, ki je bil s svojo četo strah
«eli okolici. Ko je streljal, da se reM, so 5.» žanđarji »bili.
p=v*-4v.!* s. *-ä'.ä-■	-v.■
Poslovalnica slovenskih štajerskih poslance*.' ima v četrtek, dne 1. aprila, dopoldne ob 9. uri v prostorih uredništva „Slov. Gospodarja“ v Mariboru posvetovanje o važnih gospodarskih vprašanjih. Dnevni red: 1. Posvetovanje o bodočem rekvirirani.u to o načinu rekviriranja. 2. Rekviriranje živine, poročevalec poslanec Roškar, 3. Rekviriranje sena in aiame, poroča poslanec Pišek. 4. Dobava obleke in o-butve za kmetsko ljudstvo, poroča dr. Verstovšek. s. Oprostitve delavnih moči, poroča poslanec Brenčič. Za Poslovalnico: Dr. Verstovšek.
Nov način rekviriranja žita. Nov način rekvi-sicije žita, kakor so ga nameravali izvesti na Štajerskem (da bi se že sedaj predpisalo, koliko bi moral kmet oddati jeseni posameznih pridelkov), se ne bode »peljal, ker vlada ni navdiišena zanj. Sedaj iščejo razni strokovnjaki zopet nove načine. Glavna stvar je, da odločno povemo, da po načinu, kakor se je do sedaj rekviriralo, nikakor ne gre naprej. Z vojaško silo so ljudje, ki še mnogokrat niso razločevali koruze od pšenice, rekvirirali tako, da kmetje nimajo sedaj ne živeža in ne semena. Ljudstvo se je pp nepotrebnem, razburjalo, vzelo se mu je veselje do dela in tako ima škodo ubogi kmet in država. Rekvizicijo bo treba pravično izvesti in tako, da bo ostalo kmetu še vsaj toliko, da bo lahko preživel sebe, svojo družino in delavce.
Izdelovanje dlomačega mila. Gosp l-nje občutijo poleg drugega pomankanja tudi veliko pomanjkanje mila. Vzrok temu je splošno pomanjkanje raznih maščob, ki jih rabimo za izdelovanje mila. Milo dobimo, Če kuhamo maščobo v lužni raztopnini kalija ali natrija. S pomočjo kalijevega luga dobimo, kalijevo milo (mehko), natrijev lug. nam pa daje trdo milo. Lužne raztopnine dobivamo iz sode, katere razlikujemo dve vrsti: navadno in natrijevo (Steinsoda, Ätznatron). Na Balkanu je kuhanje mila nekaj navadnega in recepti so različni. Maščobe jemljejo ali loj, ali pa ocvirke. Lug pa delajo iz pepela ali iz sode. Zmes mora dobro vreti in kuhati je treba precej časa (vsai dve uri). Ko je enkrat zmes dobro kuhana, se jo zlije v zabojček ali v kako drugo posodo, v katero smo razprostrli veliko krpo. Ko se strdi, vzamemo celi kos iz posode in ga razrežemo na primerne kose ter jih posušimo. — Recepti: 1. 4 litre vode, 2 kg loja, % kg natrijeve sode (Steinseda) kuhaj 2 uri.
2.	3 litre luga (iz pepela), 1 kg gašenega apna, 1 kg navadne sode, 2 kg loja, kuhaj 2 uri. — 3. 5 dielov gašenega apna, 10 delov pepela, 40 delov vode (deževnice) pokrij in pusti dva dlni v miru. Potem precedi in dodaj 15 delov vrele vode in 8* delov masti ter kuhaj 8 ur. — Močno lužno esenco dobimo tako :	5
kg presejanega pepela (od drv) poparimo s 5 1 vrele vode in precedimo. Nato zavremo precenjeni lug in poparimo nadaljnih 5 lig pepela. Milo pa seveda kuha le tisti, ki ima — maščobo.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žateu ni bilo opaziti v zadnji dobi kake posebne spremembe. Cene za tuj hmelj so bile samo na papirju in so se gibale mea 140 in 155 K ža 50 kg, so torej padle za 10—15
K.	Ne po tirem in tudi ne po češkem hmelju ni nobenega popraševanja.
Cene za les. V svetovni zgodovini ni zaznamovati slučaja tako visokih svetovnih lesnih cen kakor ravno sedaj. Na svetovnoznanih lesnih trgih v Me-aungenu, v Mohakovem in v Stutgartu na Nemškem ■sploh ni bilo nobenih stalnih lesnih cen. Tudi pri nas v Avstriji so dosegle cene za les višino, ki se nam zdi nemogoča. Za otesani ali oglati žagani les (smreka, jelka, bor) so plačevali po 110 do 120 K, za bukov in hrastov les pa 280 do 300 K. Popraševanja po lesu je skrajno živahno.
Dopisi«
Maribor. Društvo Dijaški 'dom v Mariboru vato na občni zbor, ki se vrši v petek, dne 5. aprila, ob 0. uri zvečer v Narodnem domu. Na vsporedu je. p/oroöilö odborovo, poročilo računskih pregledovalcev, yòlitev povega odbora, slučajnosti.
Maribor. 48 lei stari dežel n obrambni č"tovodja ■Ivan Nipič je skočil v petek ponoči kljub opetovane-ttm opominjevanju na ppstaji Pesnica na odhajajoči vlak in pri tem padel pod kolesa. Zmečkalo mu je desni Zgornji in spodnji členek, kakor tudi ranilo levo nogo in poleg tega ie dobil še težke rane po vsem telesu. Mariborski rešilni oddelek ga ie prepeljal v bolnico, kjer je kmalu umrl in bil pokopan na pokopališču v Pobrežju.
Gornja Sv. Kungota. Prejšnji teden jé prišla k nekemu trgovcu stara vdova. Prijazno na je vprašala, če bi se podoisnl za Jugoslavijo. Trgovec, ki pa živi samo od Slovencev, jo ie vrgel ven in se ne posebno lepo izrazil o Slovencih. Njegovi starši niti še ne., zna:p besedice nemški, on, pa h.oče b'ti Nemec pred Bogom in ljifimf. Bo prav kmalu prišel čas, ko se bo moral nobol šati ali pa odvandrati v Prus'jo.
Rače. Dne 25. marea je nagln umri od kapi zadet trgovec Jožef Jeglič, star 65 let. R"j->i je bil si-i cer, naš političen nasprotnik, a miren mož. Noj počila v miru!	-	;'A k'—kP k
Slov. Bistrica. Korcem meseca aprila L L se odselijo iz Slov. Bistrice enoletni prostovoljci v. Judenburg in mi dobimo 700 dragoncev, Bistriški po silinemci so se vsa tri leta borili proti prostovoljcem, čeprav so jih vsi pošteno skubili in prav mastno pri niih zaslužili. — Tukajšnja konjska boljnjjšnijpa ima ogromne kupe gnoja, za katerega so prosili manjši posestniki, da bi si pognojili svoje njive. Vodja bolnišnice pa je dal gnoj raje znanemu tukajšnjemu bogatašu in veleposestniku in mu ga še oelo z vojaškimi konji zvozil na travnike, čeprav ima dotičnik Še sam mnogo živine in dovolj gnoja,. Ljudstvo je vsled tega upravičeno ogorčeno. Sploh so Bistričani tekom | vojne spoznali postopanje občinskih mož in gotovo ne bodo pri novih volitvah nobenega več poslali v obč. odbor. Minulo zimo so n. pr. dpbili vojakp za napravo drv, češ, da morajo preskrbeti ubožnemu prebivalstvu kurjavo. Ta drva pa niso dobili pred višem reveži, temveč marsikateri bogataši. Ni se torej več čuditi, da so celo -nekateri nasi dosedanji nasprotniki podpisali našo jugoslovansko deklaracijo, ker že ve vsak, da bi pod nemškim gospodarstvom še nadalje stradali in morali delati, za to, da bi se nekaterim gospodom na njih račun dobro godilo.
Celje. Dne 26. marca sem čakal na celjskem magistratu na karte za petrolej. Iste deli mladi gospodek de Toma —. Bila nas je dolga vrsta Slovencev in Slovenk — saj Nemcev je v Celju le peščica — ki so povedali številko karte v slovenščini. Pa čujte gospodeka, ki opravlja težko službo, da deli karte in je ■— pa to samo na tihem povem —- zato vojaščine prost — kako ga je zbodla vsak» slovenska beseda. „Deutsch lernen, deutsch reden, wir sind nicht im südslawischen Reich!“' (Učite se nemško, govorite nemško, mi nismo v jugoslovanski državi!) .Ali ne bi mogel karte deliti tudi kak invalid ali ženska — mladi de Toma pa svoje nemško telesce postavil v bran domovine! So-li za vojsko samo naši kmetski fantje, nemški gospodek! pa hladijo svojo — nemško srce v zaledju pri pivu in vinu? Gospod de Toma, Vam svetujemo, vzdržite se vsake opazke pri delitvi kart ali pa pojdite na iron to, morda se Vam bo tam malo ohladila prevroča nemška kri.
Gornjigrad. Narodna čitalnica priredi na velikonočni pondeljek dne 1. aprila 1918, ob 3. url pop., v čitalniški dvorani ljudsko, igro s petjem v treh dejanjih. Gornjesavinjčani, pridite v obilnem številu! Del čistega dobička je namenjen vdovam in sirotam vojakov.
St. H| pri Velenju. Na velikonočni pondeljek, dne 1. aprila, popoldne po večernicah, je pri nas obrni zbor izobraževalnega društva. Govori prof. dr.
hohnjec. __
Trbovlje. V pondeljek, dne 25. marca, je umrl priljubljen mož Aio'zij Božič, posestnik in rudniški poduradnik ter vodja, oziroma, načelnik kmetsko-de-lavske hranilnice in posojilnice. Hiral je že več let na želodčni bolezni. Prestal je zadnji čas zelo hude muke, katere je voljno prenašal in udari v božjo voljo mirno zaspal. Bil je vesten načelnik posojilnice in skrbni oče svojih otrok. iSvetila mu večna luč!
Sv. Lenart nad Laškim. Dne 26. svečana je nemila smrt pobrala čvrstega mladeniča Jožefa Gradišnik, doma na Velkih Gorelcih, star je bil 18 let. E je že potrjen v vojake. V cvetju svoje mladosti je moral zapustiti ta svet. Z očetom in sestro so v gozdu podirali les; kar ga zadene grozna nesreča, deblo ga udari po glàvi tako močno, da je bil takoj mrtev. Spremilo ga je veliko ljudi k večnemu počitku.
Zadnja poročila došla dne 29. marca.
Iz naju ove jSega nem škega niadnega potočila.
Berolin, 18. marca
Na francoskem bojišču so Angleži; poslali v boj nove sveže dimije, katere so odtegnili drugim frontam. Severozahodno od mesta Ba-paume sim vrgli sovražnika v smeri proti mestoma Bucquoy in H bate ne. S posebno žilavostjo, toda brezvspešno se je sovražn k bor jeval, da bi si zopet nazaj priboril mesto Albert. Južno od reke Somme so si naše divizije priborile vhod v stare sovražne postojanke. V napa in od mesta St. Quintina čez reko Sommo so naše čete prebile so-ražne pr stoj an k e v globočini 60 kilometrov. Prodrle so do mesta Pierrepont ter zavzele Montd d er.
Na lotaringijski fronti vedno silnejši arti-■ ler'jski boji.
*■ -, . . .... , • -, ‘ 1 ■ • ' Nemško večerno poročilo«,
Berolin, 28. marca-, vzečer: Boji ob Scerpi in A neri. Med Sommo in reko A vre so bile
zavzete v naskoku vasi, kt jih j« sovražniki žilavo branil.
Bitka pred mestom Amiens.
Nemška in ententina poročila soglašajo, da je pričakovati prihodnje dni v prostoru pred! mestom Amiens velike krvave bitke. Nemci bi radi ločili angleško armado od frar coske in prišli preko Amiensa do morja. V prostor prt Amiensu spravljata nasprotnika noč in d ari ogromne rezerve.
Nemci upajo na padec mesta Amiens.
Nemške čete se v severovzhodni smeri bližajo znanemu železniškemu križišču, mestu Amiens. Nemci stojijo pred mestom na 60 km / v dolgi črti: Bu> quoy (južno od Arrasa) —-Albert — Bray — Chaulnes — Roje — Montdidier. Do mesta imajo še nemške čete 25 — 30 km, Po nemških poročilih se Angleži umikajo na črto Doullens — Amiens. Nemški armadi, ki prodira ni severnem krilu v ozemlju Bapaume — Albert, poveljuje general Be-Jow, (bivši poveljnik nemških čet v Italiji)* južnemu krilu pa, ki stoji južno od Alberta da Montdidier ja, nemški prestolonaslednik.
Clemenceau upa, da bodo Nemci poraženi.
V	vojnem odseku francoske zbornice je ministrski predsednik dne 27. marca izjavil, da prodiran.e Nemcev že pojenjuje. Bliža se tr-nutek, ko bodo stopile v boj francoske in zavezniške rezerve. Bitka se bo preobrnila na drugo stran. Upa, da bodo vse pridobitve in prednosti Nemcev v tej bitki, ki so jih pridobili z velikimi krvavimi žrtvami, zamaa.
Izgube na zapadu.
Švicarska poročila soglašajo, da so sedanje izgube v borbi na zapadu na obeh straneh zelo težke, Ni pa nobenega dvoma, da eo nemške izgube neprimerno večje, kakor one ententinih armad, kajti Nemčija je pričela ofenzivo, ofenziva pa stane vselej več žrtev, nego defenziva. Čeprav nemška poročila zatrjujejo, da so izgube ententinih armad mnogo večje nego lastne, vendar niso v nobeni primeri z izgubami Nemcev v začetku vojske, ko so bile nemške ah; made potisnjene zadaj za reko Marne, kjer so izgubile čez 1000 topov ter 350,000 vjetni-fcov, kar se mora primati kot naj večji pora* v tej svetovni borbi.
Poraz nemških Čet v Ukrajini?
Iz Londona so prišla te dni v svet poročila, da so čete ukrajinskega sovjeta (boljše-viki) zadale v južni Rusiji nemškim četam htid poraz in da so jim ce'o iztrgale Odeso in véè drugih mest. Iz Duna a pa se poroča, da so te Reuterjeve vesti popolnoma izmišljene.
Gospodarska pogajanja y K limuni jo.
V	gospodarskih podajanjih z Rumunijo je prišle o najvažnejšh točkah do načemega sporazuml|enja. Gospodarska pogajanja se nadaljujejo, ker je še treba dnioéiti nekatere podrobnosti, kar pa izklicuje vsako težkočo. V enem ali v dveh tedaiti bo končano tudj to delo in vdeležene države bodo podpisale tudi go-
! 8podarske točke sklenjenega miru.
I C 1 a n k a r j u „K n e m Š, k e ra n s h o d u v
j Gradcu“:	Vaš članek pride sigurno v prihodnji
Ì „Straži.“' — D o pii sni k u iz Ben e St k e S Lo -•veni j e: Prihodnjič.	.
j Ti Mala Lenčica od Svetega Boga, Primerna knjižica za prvoóbhajance in za pridne otroke.
Stane 50 vinarjev in se dobi v Cirilovi tiskarni a Mariboru.
29. marea 1918.
1*es (đakl,) mali čtue ia rttiave barve je a*>ežal pred 14 dnevi. Sliši na ime „Muri.“ Kdor kaj ve, naj naznani g. Šoštarič (dobi narralo.) Tegetthoff-ora cesta 33 Maribor.	61
SVRJŽ A,
Sirar, &
Drva In ? tange na prodaj v Rogozi pri Dvoršaku.	54
Topla jopa rjave barve
odeja se zamenja za moko in
in poste-
ljna
mast Leitner, Kaiserfeldgasse Ì6, pritličje Maribor.	57
XXXXXXXXXX Majhen vinograd
zraven nekaj gozda, 1 njiva, z o- ! peko krita hiša, stiskalnica, klet, hlev, vse novo v izmeri dveh ora- J lov, krasna »solčnata lega v Socki ( pri Novi cerkvi se proda za 6000 j kron. Vpraša se: „Curhaus“	j
Dobrna pri Celju.	j
XXXXXKKXXX !
Na zasebnem učilišču Legatovem v Mariboru ob Dravi se začnejo s B. aprilom 1918 novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje, računstvo združeno s knjigovodstvom, tečaji za lepopisje, za slovenščino in nemščino., Tečaji trajajo šest mesecev, prospekti na razpolago. - Maribor, Viktringhofova ulica 17.
SKonjska »orava ‘«K
majhna se proda ali zamenja v Kaiserstrasse 8,1. nadstropje, vrata 5, Maribor.	66
Nm#	lì črne barve, 13 registrov, ameri-
11UW Ha« Illly.u*! kanski sesalni sistem, se vsled smrti poceni proda. Franc Dobrajc Maribor, Angasse 5. 50
Par gorskih čeirljeir
štev. 40 ali 1 poletna obleka (sive barve) se zamenja za Špeh ali mast. Naslov: Karel Kores, Maribor, Langergasse 21.
Dr. Stanko Lapajne
uljudno naznanja, da je premestil svojo pisarno iz Dunaja v
Krško us Doisniskem.
Sipi se trgovska hiša
v dobrem stanja poleg vrt za zelenjavo, sadni vrt in mogoče tndi nekaj posestva, prevzamem tudi zalogo in prosim ponudbe z opisom. Naslov pove upravništvo lista pod št. 62.
PRODA
se takoj enonadstropna hiša na vogalu, trgovska hiša, dobra postojanka za trgovino z mešanim blagom, sadooÄfk m vrt, za stavbišče zelo pripravno. Z vozom se pride na dvorišče, 1 poslopje na dvorišču, vodovod, se dobro obrestuje, ob živahni cesti, tik dve veliki vojašnici v Mariboru. Več uprava lista.	63
500 kron nagrade
dobi dotični, ki mi pripomore, da dobim nazaj perilo, obleko, čevlje in posteljnino, i. t. d., ki mi je bila ukradena na mojem posestvu v Počehovi pri Mariboru. Poročila prosi Franc Knauer, Maribor, Schmiderer-jeva ulica št. 29.	401
Kupi
kurersi®» s** p % ki®% self®, kislo pepo, •trd, drevesno skorja, isa jeice, po najvišjih cemh in tudi v vagonih za aprovizacije. Ponudbe Karlu Bayer, Maribor, Tegethof ova ul. 57.
naročajte, priporočajte, podpirajte ¥ prvi visti smi list v Novem mestu
Dolenjske Kovice
vid dolenjski rojaki, M živita m zelenem Štefssi %m Naprej fkčaaa mm mumimm 5
m
dar m
ì
se prodajate v naslednjih prodajalnah in tobakarm-h:
V Mariboru:
Prodajalna tisfeme sv. Cirila^ Koroška ulica št b.
Papirna prodajalna Pristernik, Tegeti» hoff-ova ulica.
Trafika Handl v Tegetthoffovi ulici, Trgovina Czadnik v Stolni ulici.
Trafika uh (Mav. trgu (zraven rotovža). -Papirna trgovina Weixl Glavni trg.
»	» Lagier J09. Schmidpl.
Trafika Jož. Ortner, Scbmidplatz 2. Trafika v Gosposki ul (nasproti hotels nadvojvoda Ivan),
Trafika v Grajski olici.
* Gorèlli, Grajski trg 7.
» v Tegetthoff-ovi ulici (g, Žitko, blizu glavnega kolodvora).
Trafika Žitko, Melje.
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-daienški cerkvi).
Papirna trgovina Scheidbach, Magda-lenski trg 9.
Trafika Maher, Magdalenski trg.
Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 81. » Kresnik Ana, Franc Jožetova cesta B3.
Fleischmann v Krčevinah pri Mariboru.
Andritz pri Gradcu:
Trafika Schlacher Marija.
Mrežice:
Trgovina g. Antona ilmefc
Celje:
Papirna trgovina' Goriča? à Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Knjigama gosp. Adler.
Celovec:
Trgovina, g. XVajncerf, VefflkovSka cesta 8.
Ati*. IriiA- Moče :
Gosp. Kristel Ferdinand (organist).
Dobrna pri Cel j u :
Trafika Ropan Alojzija.
Molenji Mogotec :
Trafika A. Kraigher.
Cram :
Trgovina Janeza Kodrič
Pohnsdorf:
Trgovina Jurija Gajšek.
Gradec:
Zélungsstand A. Klocfcl, Jakomraiplatz. Zeitungs Expr Kienreich, Sackstr. 4.
G metanj (Koroško) :
Trgovina g. Vinko Brundate,
Št. lij v Slov. gor. :
Trgovec g. Ivan Plevnik
Sv. Jfaiiob v Slov. gor. :
Trgovma g. FrM. Zinauer.
Sv. JTurij ob juž. žet.:
Trgovina M. Zorko.
Mož je :
Trafika Vahčič.
Maš ki trgi
Trgovina Osolin Jos,
Mehr mg:
Knjigarna Scheidbach.
Sv. Menart v Slov. gor.:
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Meobcn :
Nicki Rupert.
Mjutomer:
Trgovina g. Alojzija Vršič
Malanedelja :
Trgovina Senčar Fr.
JAovacerkev pri Celju :
Jankovič Antonija.
Petrovče:
Trgovina Polanc Jožef.
Ptuj :
Trafika Franc Julis Glavni trg.
Podlehnik pri Ptuju
Trgovina gosp. A. Marinčič.
Postojna:
J. Marinšič.
Madgona:
Trgovina gosp. Antona Korošec, Trgovina A. Krempl.
MuŠe pri Mariboru.
Organist g- Ivan Nep. Siafick.
V Slov. District:
Prodajalna g. Roze Piči
Slov. Gradec:
Trgovina, g, Rastjafičič,
Sterni at:
Čisel Matilda.
Šmartin na Pohorju :
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj :
Trgovina g. Am Topolnik.
St?. Trojica v Slov. gòr.:
Trgovina g. Peter Cauš.
Sv. Tomaž pri GrmoŽu :
Trgovina g. J. Kegel
Sv. Vid pri Ptuju:
Trgovina D. Tombah.
Veržej :
Trgovi»* gosp, Marije Korofe.,
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Vransko :
G. Brezovšek Ernest.
letate:
Trgovina, gosp. Mat Berlfeg
ff
SlniTATI^Iri	jzha«a ^ak .četrtek in stane za cel«
-	V ©JÖ.3 ÄJI	8 K,, za pol leta 4 K, za četrt
teta 2 K. Naročnina se najtežje pošilja pa poštni nakaznici pod naslovom:	■
nlätvn „Slov. Soipodarja", Maribor, Posamezna številka stane 20 via.
!zilaia'?sals pondeijek m petek .popolano. Naročnina za »Stražo« 99Wf &Ä	znaša za celo leto 12 K, za pol Ista 6 K in za četrt leta K 3— .
Naslov za pošiljate? naročnine: üpravalitvo Hata »Strafe»** M arils	Pozamezna
številka stane, kedar obsega 8 strani, 20 v, na 4 straneh pa 12 v.
Kdor še n: naročen na »Slov. Gospodar« in' »Stražo«, naj .to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z. bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd itd. Naročajte .naše liste vojakom na bojišč». Akt hočeš kako ref dobro prodati ali najti kupca, inserirai v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
/
B®““ Kot začetnik
se toplo priporočam preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za vse v mojo stroko spadajoče delo:
Miloš tfohnjec, -
kipar in zlatar v Celju,
Gaberj'® 18 (pri dcircbransM voj )
Gostilna
»Narodni Do
i Mariboru
dt
se priporoča cenj. občinstvu v Maribora, v okolici in vsem, ki potujejo v Maribor. Točijo se najfinejša vina: Pekerčan i. t. d. Priznano dobra kuhinja.
V Narodnem Domu se vedno najde poštena slovenska dražba.
Se priporočata
i
A. in L. Stelzer.
Vojni invalid išče lahkega dela za hrano. Dopisi na upravo lista. 64
Izgubila
se je dne 25. marca proti ’/» 12 uri ponoći na poti od kavarne „Rathaus“ do državnega mosta kožubnata boa. Ista jo sive barve, velite oblike in dobro o Hranjena. Kdor jo je našel, se prosi, da jo proti nagradi odda mestnemu uradu za najdene predmete v Mariboru.
Izgubil se je žolto-lisast pes pasmi foksterier okrog vratu rumen pas z znamko štev. 203, sliši na ime „lump“. Naj se izroči proti dobri nagradi v Blumengasse 31, Mally, Maribor.	65
\
SC Ü P S MI
dobro ohranjen jS
PIANINO I
ali
HARMONIJ!
I 1
j I Naslov na upravo I t tega lista št. »24«.
' I	I
za pristnost in izvir se jsgtii y n\m »tegu,
VINA
teef®» refeis ira trnu
(dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. GWiYHÜi© vdova V ÜMiBOIttJ,
Šolska ulica št. 5.
„Panorasta-InterMtional“
Ma fèer, Gr&J.kš trg Itev. 3, srft^es gostila« ,& örnenm
orlo“ se priporoči us obilen obisk. Odprt« cel dan. Vstopnina 80 ^ otroci SC v. Predstava traja 25 minut. Vojni tìcgedk; iz vstb boj šč, pokrajine vseh dežel celega svet» v naravni velikosti, sii ko- t« in vemične. Za male d « ar j a in malo iagnbo časa se vidi asti go zanimivosti celega sveta. Kdor Bi «nkni ogleda sPs»ersi»c,“ ptiči, zopet, ker so vedne nav® predstave.
Hiša na prodaj vogel Viktringhof in Schmidova ulica, primerna za vsako trgovino. Cena 55.000 kron. Pojasnila pri gospej M. Koprivnik Badlova ulica, Vila 15.
©ciEÜT“
Najboljši kavni nadomestek v kockah ali odprto na vago v poštnih zavitkih 5 kg prodaja najceneje Alojzij Olifčič Trst, via Co-roueo 13.	34
jesenske prasce
kakih 5 ali .brejo svinjo želi kupiti SimoD Doško, posestnik Kamnica pri Mariboru.	31
Kava se izmeni za povojeno meso. Naslov : Škerget, Tržaška cesta 79. vrata 2. Maribor.
Slovenci!	A
Naročajte in	rm
razširjajte	m b
Stražo!	M 1
POZORI
Za »ovovpoklicane se toplo priporoča: podpisovanje vojnega zavarovanja ali zavarovanja vojnega posojila c. kr. avstr, vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada.
Mesto za naznanilo v uradnem poslopju c. kr. okrajnega glavarstva, Maribor, II. nadstr.
vrata št. 26.	19«
Cr umij za cepljenjejrj,
ima naprodaj, dokler je v zalogi
Franc Ogrizek,
GE ADE C, Parkstrasse št. 7.	19»
n n;
: «i
Edina štaferm&a steklarska narodnu trgovina
M® đebtflot	Ma drtfcNl
FRANC STRUPI
Graška cesta
® ©©
CELJE
prip&eoSm p» sts|ä.lipis e®nah	feogal® saten® sfieMm®
«etauH&si« ^©»«de* svetilk, ©@l@dals vsakovrstnih ftip te	m
Prevzetje vseli steklarskih del psi ©srkvah te
NalsottdneJSa in točna posirtiba*
UstanovIJeno L 1893-
Usfäiiovljino L 1893.
Vzajemno podporno društvo
v Llybüarti
Knjigirns, limfttnln® in musišt&iiiti.
Goričar & Leskovšek
= Celle =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX P° raznih cenah. XX Zrn g&sfi§nUsrJe: Papirnate servijete vried novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
reg Istre van« itetugü z omsteitfin Ismstvom
D§¥gI|uI@ ilanem poselila preti po rol 1% u, sastavi iivljenisitih polic, posestev« ata ct naftnih p»pirlcvali saznambi na sini ker® prejemke.
Vračajo »e poaojl?* v 7'/„ 15 ali s9*/* letih v odsekih ali p» v poljabalb degevorjessih obrob lit.
Kdor želi p« s jilc, naj se obrne na pisarn® v Liabljeni, E or grešni trg >♦. 19, ki daje vsa putrebna pojasnila.
Zadruga sprejem» tudi hranilne
v!og.e in jih obrestuje po 4 >/«%.
Društveno Issino premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentuje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron.
Trsi will k
kupim ali vzamem v najem in sicer v bližini Maribora. Vpraša s» pri tvrdki Tischler, Maribor Te-gethof-ova ul. 19.	82
Eno cerkev sli stiamo stiku poslika katol. umetnik, propagator umeni cirkevnego, brezplačno, le povrnitev režijskih stroškov Podrobna pojasnila daje „Revna pro umeni cirkveni“, Praga-Vino-gradi, Krameriova 10. češka.
Travnik in njiva v bližini mest» Maribora se kupi ali vzame v nar jem. Vpraša se pri tvrdki Tischler Maribor, Tegetthoff-ova ulica 19.
Dva viničarja,
le samostojne in spretne strokov* ne osebe, «prejmem pid ugodnimi pog ji, kot k 000 ozir. 1500 kron placa, letno 2—3 asžnje (irt, kal njive, stanovanje, iz vinograd* deputat. Za prehrano je dobro preskrbljeno. Le strokovno izobražene oseb» sa naj oglasijo pl» «meno ali ustmeno pri upravniku „Straže“.______________
Kislo vodo
„Silva vrelec“
žganje in vino
razpošilja	54
A. Oset, p. Gušfanj.

yiesfeg] Hranilnice fn posojilnica v Celju
r*pi**r*■**■►»! n»-firpp« n-mm&m* wtmwm»
M
m
■M
*
Obrestuje braiilne vloge po
33U°|o.
Za nalaganje po pošti na razpolago položnice poštne hranilnice štev. 92465.
Daje pesojila
pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača le koleke.
Uradne ure
vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
e e e

84
m
m
m
m
OO »HOTEL BELI VCL(<, Graška (cesarja l/Pjema) cesta štev. 9 qQ|

Izdajatelj in založnik: Konsoroij „Straža.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan,
abut Mirar m »v, taurtiV t. s».»rrrtwm«