Ostanki Bramatovega častja na rimsko-slovenskih spomenicih. Razložil Davorin Terstenjak. Iz rokopisa: »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?« Ce indisko bogoslovje f ilos of is ko (modroslovsko) presodimo, najdemo v njem enobožanstvo ([monothei-zem). Tudi Anglež Colebrook, kteri je iz indiških izvirnikov verozakon indiški preučil, to poterdi (Jahrb. der Liter. II. 311. *). Drugi učeni mož A le ž Dow je dokazal, da Bramini v edinost Boga verujejo, in da čas tj e muozih bogov (polvtheizem), kterega jih obdolžujejo, ni druga, kakor častenje različnih lastnost božjih. (Alex. Dote. Hindostan II. stran 36. 56.) Ostroumni Jon es v svojih bukvah (»Discourse on theGodsc pri James Mili History of the brit. Ind., nemško izdanje. Leipzig 1839 L, stran 268.) 0 tej veri v edinostBoga govori sledeče: nVedno je pomniti, da omikani Indiani po nauku svojih lastnih svetih bukev le edino naj veči bitje spoznajo, ktero imenujejo Bran m (Bram), ali veliko Eno. To bitje je tako veličansko, da ga nobeni duh, razun njega samega, razumeti ne morea, inv izverstni Wiiford pravi: „Brama, Visnu inMahadeva (Živa) so samo glavne oblike, pod kterimi Bramini ljudstvo učijo Brama ali edino veliko bitje moliti". Zato najdemo v indiških bukvah, kakor v Oup-nekhatu (IX.), ktere so Živa tu posvečene, kjer Živa reče: „Jaz sim vekomaj bil, sim večni in bom vekomaj. Jaz sim Bram; kar je v iztoku, sim jaz; kar v zapadu, sira jaz; kar v jugu, sim jaz; kar v severu, sim jaz. Kar je v globoeini, sim jaz; kar v višavah, sim jaz. Jaz sim resnica, jaz sim vse žive stvari. Jaz sim starejši, kakor vse; jaz sim kralj kraljev itd." Ravno tako najdemo v indiških bukvah Bhagavat Gita (stran 94. angleško izdanje), da se Višnu nagovori kakor „ večni Bog Bogov", „vse v vsem", ,,gospod vsih stvari" (glej vec o tem : Asiat. Research es l. 284). Enobožanstvo (monotheizem) se najde v vsih aziatskih verozakonih. To je dokazal Bryant v svojem klasiškem delu: 33Analysis ofanc. My thol ogi eu. Ti Bryant fi. 29.) je dokazal, da Bog Rimon ali Remmon, od kterega Zaharia govori, je sveto ime, ktero so juterni narodi sol ucu prilagali. Slovenec nikdar drugači ne reče, kadar od solnca govori, kakor ^rumeno, romeno solnce". Kako stara je že ta prišlovica! (Zach. XIV. 10. 4. Reg. V. 18. JosuaXV.32. itd.) To edino veliko bitje je stvorilo svet. Zanimivo je vediti misli Indiancov od stvorjenja sveta. Bukve Šaster ga popisujejo takoie: (Saster Beilage zu Mayer's Myth. II. 471.). ;jKo je Bog še sam bil, namenivši se svojo krasoto in moč razodeti, je sklenul svet stvoriti (vstvariti) z umnimi bitji. To stvarstvo (krita *) *) Glej tudi: »Asiat Research es VIII. 400.« angleškega izdanja. *) Beseda »krita«, stvarstvo, die Šehopfung, ima korenito v glagolu »kr« == creo, creare. Zato izraz »San-skrita«, popolna* die vollkommene, perfecta, scilicet lingua. Mi smo na nekem drugem mestu rekli, da krita pomeni tudi jezik, in smo primerili slov. besedo reč, ktera ima dvojni pomen: verbum et factum, in smo rekli, da je reč in reka iz edne korenike nastalo. To terdenje ni brez razlogov ; to tudi v jezicih drugih najdemo, postavim: for, fari, fatus sum, in facio, fa-cere, factum, — dalje hebrejsko ta bar, kar pomeni verbum in factum staroslovensko vešc=Sache und Rede, nemško: dingen , bedingen = besprechen, in D i n g, res, factumj dalje nemško: sagen in Sache, rathen = reden, in das Gerathe, slovensko denem, djati == thun in reden: »Jezus je svojim aposteljnom d j al«. Tako je tudi verjetno, da Indiancu pomeni »kr, krtas, krta ker tam« stvorjeno, das Geraachte in pa das — 266 — je začel s tem , da je stvoril čvetero pervin (elementov): zemljo, vodo, oginj in zrak. Poslednjič je stvoril človeka. Iz zemlje je prišel na dan na besedo Stvarnika/' „On je spoznal Stvarnika svojega in ga je molil. Da pa mož sam ne ostane, ma je dal Bog ženo. Pervemu možu je bilo ime Pura, pervi ženi Park a ti.u Ravno tako popisujejo Menutove postave stvaritev sveta. „Vesoljni svet je bival le v pervi še ne razsnovani božji misli, kakor skrit v tamoti, nerazumljiv, nezapopadljiv, nedoločljiv po pameti, ne-razkrit po razodetju, kakor ves vtopljen v spanje. Še le edina pervotna moč, sama nezapop adljiva, da svet spoznati, s peterimi pervinami in druzimi snovami natvore, in se je prikazala v nepomanjšanem veličanstvu, ter je razvila misel svojo, pregnavši tamuto. On, kterega le duh zapopade, čigar bitje je skrito vunanjim občutkom človeškim, ki ne obstoji iz vidljivih delov, ki je od vekomaj, — On, duša vsega bitja, kterega nobeno bitje zapopasti ne more, se je prikazal osebno.a (Gesetze Menus. 5. 6. T.) Kako lepo je stari Indianec mislil od Boga in stvarjenja sveta! Sramujte se vsi materialisti, kteri ter-dite, da je vse le iz slučaja nastalo! Brani a, Vi snu, Živa so tedaj bila samo razo-denja nar višjega bitja, ktero se je Brani velelo. Zato se ima Brani, ime nar višjega bitja, dobro razločevati od Brama-ta. V to edinost Boga so tudi severni Slaveni verovali *). Brama, Višnu in Živa so storili indiškotro-jico, imenovano Trimurti. „Po določnem indiškem nauku so bili Brama, Višnu in Živa eno, razodetja edinega, naj višjega, večnega pervotnega duha, in to misel so vpodobovaliv enem truplu s tremi glavami, so izgovarjali s sveto siovkoOum ali A um in si i koval i s krogom v trivoglini" — tako piše Pierer v bukvah: »UniversalLex. II«, podčlankom: „Bram", 5?Brema. Takošnih krogov v trivoglu najdemo več na rimsko-slovenskih kamnih. (Glej: »Karnth. Romer-Monu-mente in Abbildungen« von Jabornegg in Christalnigg. I. Heft, V. Tafel. Nr. 2.) Kadar pa so Indianci ime svoje trojice pisati hotli, so napravili te tri čerke: IAV. O tem imenu govori učeni dr. Se p p (LebenChristi III. 473.): ;?Ime Jau, kot sostavljena beseda iz indiškega Jan, Ap, Vah za-znamva trojno nebo, namreč: Jah pomeni luč in o g i n j (primeri slovensko jas —jasno), okrajno Živata, čigar znamnje (simbol) je A> plameči ogenj, — A p, voda z znamnjem Visnuta V> *n Vah, zrak, ventus, spiritus *), okrajna Brama-ta, ki se z zedinjenima tri-voglama yAy kot splošni zapopadek božje trojice zaznamuje v AVA kabalističnem pečatu , ki se pogostoma v judovskih cerkvah (sinagogah) najde". Zato najdemo na Koroškem kamnu napis IAVBRAMA (Eichhorn Bei-trage II. 67.) (Dalje sledi). Gesprochene. Saj je Bog govoril in bilo je stvarjeno. Po veri Indiancev je stvarjenje emanacia. iztekanje — izrekanje iz ust božjih. *) Prokop (pri: Stritter II. stran 28.) o tem očitno pove: »Sel a ve ni et Antae unum Deura dominum hujus uni-versitatis sol um agnoscunt« inHelmold(I. c. 83.)-* »Slavi inter multifaria Deorum numina, quibus arva, sylvas, tri-stitias atque voluptates attribuunt non difficentur unum De um in coelis caeteris imperitantem«. *) V indiških bukvah se veli Brama večkrat Attimabah, to je, dobri duh. Na rimsko-slovenskih kamnih pa najdemo pogosto imena Ve Id u min (Ankershofen IV. 510.) Dumnianus, Veldumnianus. Brez dvombe to ni druga kakor Belidum, Beladuma. Besedo dama še poznajo Rusi. Korenika te besede je dounoti, spirare (Joan. 20-22.), tedaj duma, spiritus (Glej: Miklosich Rad. Ling. slav. vet. dialect. str. 26.) — 267 — Ostanki Bramatovega častja na rimsko-slovenskih spomenicih. Razložil Davorin Terstenjak. Iz rokopisa: »Kdo so bili Noricani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?« (Dalje.) Indiškega Trimurtita najdemo v severno-slaven-ekem bogoslovju sopet pod imenom Triglav. Pisatelj življenja sv. Otona to poterdi *). Ako zdaj primerimo besede Paulinove {Sgstem str. 106.): J3Brama je stvarnik, Višnu rednik, Živa pokonča-vec, osvetnik in sodnik, kteremu dostoji skerb za duše po smerti", sopet najdemo ednakost indiškega in slaven-skega bogoslovja. Brama je tedaj pervi člen indiške trojice. V severno-slovenskem bogoslovja najdemo boga Prorno, ktero ime je nemški kronist gotovo popačil. Da Bta Brama ravno to, kar je Promo, se vidi iz opisa obad veh **}, Kakor je že visokoučeni Koli ar razložil C^lawa Boftyne240), J7Borneisena druga ni, kakor wvas cupreum" od staronemške besede Bom :zz Wasser, Brun-nen, in Eisenzz: železna posodva. V kroniki saksonski (glej: Kollar 239) ima Promo tudi v rokah einen „Bannerstab". Indiški Brama paimažezlozz: Banoerstab. Kakor moža „z Bannerstab o m" v roki in na levi rami nosečega „vas cupreum" ga najdemo na kamnu pri sv. Janezu pri Hohenburgu blizo Voitsberga (glej: Muhar Abbildung. Tafel VI. fig. X.) *) Profani sacerdotes — se piše v „vita S. Ottonis L. 2. cap. 13." auream imaginem Tr igel a vi, qui principaliter abiis(VJu-lini v Pomorju) collebatur, furati extra provinciam abdu-xeruntu, — in na drugem mestu (Lib. 2. cap. 1.) : „Stettin tres montes ambitu suo conclusos habebat, quorum medius, qui et aldor summo paganorum Deo Trigelaus dictus tricapi-tum habebat simulacrum, quod aurea cidari oculos et labia contegebat, asserentibus idolorum sacerdotibus, ideo s umni um De um tria habere capita, quoniam tria procurat regna, id est coeli. terrae et inferni, et faciem cidari ope-rire pro qo, quod peccata hominum quasi non videns etta-cens dissimularet. **) Indiškega Bramata opisuje Paulin (Syst. stran 6t.): „Simulaerum Nepalense Dei Bramae una manu gerit li-brum Grantham ex foliis palmarum aut rudi charta con-textuni et funiculo colligatum. Secunda manu tenet coro-nam precatoriam Rudraksam dietam. Tertia manus gerit vas cupreum ad conservandam et bibendam aquam insigne eorum Bramanum poenitentium, qui mendicando vitam agunt, et praeter vas illud nihil aliud secum portare pos-sunt". — Boga severno-slavenskega Prove-ta paBangert v opazkah k Helmoldu tako opisuje: „Stabat Pro ve virili forma in columna caput corona redimitus dextra ferrum rubrum tenebat". Dalje piše od Proma Petrus Albinus (Meissn. Chron. X. str. 302.): Promo wird also besehrieben, dass er auf einer Seul gestanden. zwei lange O hren mit einer Kron gehabt, desgleichen in der Hand eine rode Borneisen. Druga vlastitost Bramatov je rinka, kakor Majer piše lMyth. L 280): wBrama derži v eni roki rinko — znamnje neumerljivosti (^večnosti)". S to rinko in & posodvo „vas cupreum" se najde obrazen tudi na šent-janških kamnih (glej: Muhar na omenjenem mestu), s „po-dolgastimi ušesi" (oblongis auribus) in rinko pa ga najdemo na moskirhenskih kamnih (Muhar Abbild. Tafel VIII. fig. 1.) Risar podobe mu je napravil roge, ali mi smo kamen sami pogledali in se prepričali, da so to ušesa, ne pa rogovi *)f Znamenita je pri tih obrazih ta okolščina, da B r a m a vskriž noge derži, kakor se to zmiraj pri indiških božanstvih najde. (Glej: obraze Krsnatove v Vollmerovi mi-tologii, tabla LXXIX. fig. 265.) Da je Brama in Prove, Promo eno in ravno tajisto božanstvo, poterdi tudi jezikoslovje. Brama pomeni v sanskritu po Paulinu tudi: pravica , resnica, ve-ritas reetum, justum. Prove je tedaj prestavek indiškega imena Brama. V ruskem in slovaškem narečja pomeni priama, uprjamiti se, na svoji pravdi stati. Zato toliko imen IVSTINVS **) na noriških kamnih. Primeri tudi ime cesarja Justiniana, kteri se je zval Upravda, njegov oče Iztok, mati paBigle-nica, nar berže Viljenica ***} (Dalje sledi). — 270 — *) Kakor Muhar v drugih rečeh ni povsod zvest bil. tako tudi obrazi na več podobah niso zvesto po kamnih slikam. Tako , postavim , ima on eno figuro obraženo, ktera na volu jezdi, mi pa smo se po lastnem pogledu prepričali, da to ni vol, marveč je beran — oven. Dalje še se Brama na moskirhenskih kamnih najde oblečen, kakor so štajarski Šavničarji z bergušami in robačo (srajco), v levi roki deržee „vas cupreum"; na drugi podobi pa ima v levi roki pisemsko rolo (Schriftrolle) tudi v bergušah in v ro-bači; brez dvombe je to „liber Grantham ex foliis palma-rum". (Glej: Muhar Abbild. Taf. VIII. fig. 2. 3.) **) Muhar Gesch. d. Stei. I. 368.. in na drugem Ankershofen V. 624. ***) Da Prove toliko pomeni, kot Pravi, rectum, justum Brama se vidi iz Helmolda, kteri pravi (cap. 53.), da so v Pro vetov tempel se Slaveni shajali tudi „p rop ter judi-ciau. Primeri tudi, kar Bandtke in Macieovvski (II. str. 20.) ravno o tem zmislu govorita. — 274 — Ostanki Bramatovega častja na rimsko-slovenskih spomenicih. Razložil Davorin Terstenjak. Iz rokopisa: »Kdo so bili Noricam in Panonci, Kelti ali Slovenci ?« (Dalje.) Brama pa tudi pomeni po Vollmeru (str. 678.) Rast, zato toliko imen CRESCENS, CRESCEXTINVS, CRE-SCENTIA *) na rimsko-slovenskih kamnih. Pri severnih Slavenih so obljubile taka imena Rostislav, Rast i sla v, in med korosko-slovenskimi vojvodi uajdemo enega z imenom Rastic -). Tudi od njegovih štirnajst priimen najdemo ostanke na rimsko-slovenskih kamnih, in sicer od priimena Kamalasana, kar pomeni: na cvetu Lati (Lotos) sedeči3) v napisu: LATOVO AVG. SACR. 4) , dalje od priimena Vedha = vesteč, vedeč, napis VEDIVS 5). Avatar nam indiško basnoslovje samo imenuje dvoje in sicer, avataro Hamsa. to je, v spremeno la-buda (glej: Volim. Mythol. str. 480) v indiških tempelj-nih je labud zmiraj poleg Bramata obrazen, ker je ti ptic njemu nar milejši 6). Labuda miluvajočega Bramata 1) Muhar Geschichte d. Stei. I. 368 itd. 2) Šafarik Slav. Alterth. II. 427 : Rastislav. Konig des mahri-schen Reiches (863). ja^lej tudi: Ankershofen Gesch. Karnthens. 3) Ankershofen V. 570. 4) Napis Latovo. Latovio aug. sacer je Muhar hotel naAp-polona oberniti . ali Apolo ima priime Latous, Latoiust IritMOg, ae pa Latovus, Latovius, to je, Latov Bog-Brama Kamalasana (glej: Ho rac Ode I. 31.. O vi d Metaraor. VI. 384. Ovid Hcr. I. 13. 18.) 5) Razun imena „Vedius" najdemo tudi ime Purranius (Muhar 368), ktero je nastalo po svetih bukvah Puranas in (xi-ton po svetih bukvah ,,Bha«:avat Gita" na štajerskih kamnih. 6) Napis Jaubrama se najde na Sent-Pavelskih kamnih v la-budski dolini, ktera je po častju Bramalabuda svoje ime — 275 — najdemo na stubenberških kamnih (Muhar Abbild. tabla XVIII, fig. 24.) Druga spre m ena je bila v medveda Džam-buvana. Vollmer (stran 461.) piše od te avatare sledeče : ^Džambuvan , ena Avatara Brama-ta je vtelesenje naj večega boga v podobi orjaškega medveda. Rama, vteleseni Višnut, je po vstal, boriti se zoper Ra-vanata, orjaškega kralja Cejlonskega. Vsi bogovi so pomagali temu z vojnimi četami opic (merkovc), medvedov in mnogoverstne druge zveri. Brama je dal medvedom kralja Džambavana l), ki je prišel iz božjih ust in je zapopadel duha Bramatovega — tedaj je vtelesenje tega boga bil. On se je hotel vzdigniti samostalno proti Cejlonu, ali Krišna se je bojeval skozi tri dni ž njim, dokler je Brama višji gospodstvo Vi snu ta, kterega vtelesenje je Krišna bil, spoznal". Zato ima Višna, kakor zmagavec Bra-mata zmiraj dva ti ca na glavi ali pa na herbtu svojega spremljevavca Gerudena in Bramatovega la-buda (glej: Muhar Abbild. tabla XVIII. fig. XXVI. 2.) Tudi ta vojska Bramatova je na rimsko-slovenskih kamnih najti. (Glej-' Kdmth. Rom. Alterth. in Abbildungen von Jabornegg itd. H. zvezek, tabla XII. fig. 1.) Ker sna Va-namali, to je, ovenčan na herbtu z dvema pticama, v roki bič deržeč strahuje med veda i kteri se jezno na njega stavi. Zad za medvedom pa stojite dve možki osebi, kteri z medvedom vred se na Kersna t a stavite in bič poganjete. Zdaj si bomo lehko razjasnili: odkodar da so imena VRSVS, VRSINIVS, VRSINVS, VRSVLVS, VRSVLA, VRSOA 2) nastale, kterih je po stotinah najti na noriških kamnih. Rodo-vine: Ursini, Ursin, Medved, kterih je po Slovenskem sila dosti, imajo svoje pokolenje iz sila starih časov izpeljevati. Kinderman (lil. 269—270) navodi napis, ki ga je iz nekega kamna najdenega pri sv. Petru v savinski dolini izpisal: „C. NONIAE F. VRŠI SACERDOTIS GABESIS MONTIS." itd. Ako ti napis ni kriv, najdemo v imenu gore čistoslovensko besedo. Gaves, gabez, ga ve z, se imenuje zel ali rastlina, po nemški Wa 11-wurz imenovana. V severno-slaveuskem bogoslovju se od Bramatovih avatar nič ne najde, ker so severno-slavenska plemena edino le in izključivo častile Ži-vata in Visnut a. Že v Indii je prepir zgodaj nastal med stranko (sekto) Višnutovo in Brama to v o. Vi-šnuti so terdili, da Brama ni naj veči Bog in so mu morebiti zatega voljo dolge ušesa napravili v sramoto, ako one ne pomenijo in ne izrazujejo vsega vednosti, — lastnosti božje, po kteri Brama vse ve in čuje. (Konec sledi.) dobila. Bližnje gore labudske se ponemcene velijo Schvvan-bergerAlpen, in terg Schwanberg še ima zdaj labuda v gerbi. Ker vemo , da gerbove podobe imajo svoj historiški in verozakonski pomen, nam je švanberški gerb priča, da so ga poznejši prišelci Nemci od Slovencev prejeli. Mi smo si enkrat trud vzeli imena štajerskih Nemcev prebrati in smo se prepričali, da je več kakor tretjina Nemcev štajerskih ponemčanih Slovencev. 1) Rodovina Džamba. Campa še živijo v Celjski okolici in med štajarskimi Dolanci. Besedo campa. eampati, brummen. mauhvetzen. poznajo še Savničarji. Ako mož pijan domii pride in gondra, mu žena pravi: „Ti campa! si se napil, zdaj pa čampaš, mesto da bi Boga molil". Nemec ima psovko: Du Brumbar! Primeri sanskr. džambh, oscitare , zehati, zevati. 2) Imena Ursus, Ursinus, Ursinius, Ursini, Ursina,Ur-sellus. Ursella, Ursia, Ursoa in v enakih oblikah se najdejo po Tiroljskem, po gornji in doljni Austrii, po Koroškem , Štajerskem in Kranskem j na Kranskem živi rodovina grofov Blagajev s priimkom Ursini. Medulla na ptujskih kamnih. Vasi, srenje, gore, reke Medvedščak, Medvedovo selo, Medvedica, Medvedovo po Slovenskem gotovo ne kažejo samo na bivanje medvedov, temoč na častjo Bramata pod podobo medveda. — 278 — Ostanki Bramatovega častja na rimsko-slovenskih spomenicih. Razložil Davorin Terstenjak. Iz rokopisa: »Kdo so bili Noricam in Panonci, Kelti ali Slovenci ?c (Konec.} Vendar je na in za Tatranskimi gorami mogla tudi kakošna Bramatova stranka biti, ker igre, pe-s me, basni in drugi običaji, v kterih je medved glavna osoba bil, so ostale do današnjega dneva (glej: Kollar Slav. Bohgna str. 334, IVoicickiega »Piesni ludu /» str. 259J Od severno-slavenskega Proveta piše Ma-cieiowski (Rechtsgeschichte der Slaven H. del str. 20. 2l.)T da je to božaustvo tudi bilo varh p olj ode lstva fkmetijstva). Zna biti, da štajerski ?,orači" na stari praznik še kažejo. So pa orači mladi fanti, kteri plug brez plužnega železa in čertala po vaseh na pustni dan vlačijo, lepo okinčani, eden pa je gonjač *), kteri hudo poka, da hrum leti po okolici. Zadi pa pluži en fant po medvedje oblečen, večidel ima narobe kožuh, na herbtu pa koš, v kterega naprošene in darovane klobase, jajca in druge reči devlje. Med nogami pa ima zvonec privezan. Močno se mi pozdeva, da še to na častje Brani atov o opominja, ker je severno-slavenski Prove wtin-tinnabulo insistensft (Bangert v komentaru Helmoldovem) obrazovan bil. Zvonce indiška božanstva tudi imajo za vlastitosti (glej: Paulin Sgstema 83.), kakor se to odViš-nuta piše. Druga igra je vodenje ruše. Obe igri ^orači^ in ^vodenje rusea ste tudi pri Polacih in Slovacih znane. Vodi pa se ruša takole: Dva fanta se postavita tako, dasta si s herbtama nasprot obernjena. Tedaj se pripogneta, eden vzame drog v roke, na kterem je star črep obešen, da glavo konja predstavlja , drugi pa metlo za predstavljanje repa. Cela podoba se pokrije z belo rjuho in ponoči je vse to res podobno belemu konju. Včasi eden na ruši jezdi, drugi pa za cugle vodi, in enako. Ravno tako igro imajo o pustu Polaci. Gotovo opominja na paganski čas, morebiti na Ramatovega konja, Palkyn imenovanega, kterega v severno-slaven-skem basnoslovji sopet najdemo pod imenom Pol kan. (glej: Kollar Slav. Bohgn. str. 277.) Prosim na koncu tega članka vse prijatele slovenskega slovstva: naj nabirajo basni od medvedov, kterih se med slovenskem narodom dosti najde, znabiti. da je še ktera se ohranila, ktera nam to indoslavensko častje popolnoma razjasnuje in opisuje. Sedaj pa še nekoliko besed presojevavcu mojega spisa: „Kdo so bili Ambidravi?" v teržaskem časniku in vsim prihodnjim presojevavcem. Pred vsim drugim oporonem slavne kritikarje, da se še zdaj moji spisi presojevati ne dajo. Kakor vsaki čitatelj vidi, so to samo snemki iz večega dela, ktero še pod peresom imam, in ako Bog da in sreča junaška, le za nekoliko let do čistega bom dogotoviti zamogel. Sostavki tudi niso v ni-kakoršnem redu, ampak jaz sim le oddelke že popolnoma izdelane prepisal za naše drage ,5Novice", deloma *) Temu gonjaču pravijo Korant, morebiti Karani, Živa, Parvati? Slicne igre imajo še tudi Indiani današnji dan, glej; Wiese Indien IUstr. 352.— Kaj pomeni beseda ruša (ruša)? Je to nemški Ross? Kdo ve še za drugo besedo razun besede medved, medjed. med o, kar po pravem pomenu, der Honigfresser? V sanskritu se> veli arkšas, gerški ccQxrog , latinsko ursus. — 279 — da kakor slovensk pisatelj in domoljub svojo dolžnost spolnem in s svojimi prineski podpiram ti izverstni časopis slovenski,— deloma da domorodoi čitatelji preje zvejo: kakošne baze delo bode in da me pri izdajanju tega dela blagovoljno podpirali bodo. Vendar rad se dam podučiti, kakor sim v spisu o „Arnbidravih" sam očital; —ali s sredstvi znanosti naj mi pridejo veljavni možje ne pa brezimenjaki. Od vsakega presojevavca ima spisatelj ka-koršnega koli dela pravico terjati, da je presojevavec v rečeh, ktere presojuje, mojster, in da je svojo mojsterstvo pokazal po plodih svojega uma. Ako bodo možje pozna-telji Sanskrita kakor je Bopp, indiških starin kakor je Lassen, orientalisti kakor Ha m mer, slavenski jezikoslovci kakor dr. Miklošič, preiskovavci sla venske dogodivščine kakor Safarik in Palač k v, učeni mito-logi kakor Grimm in Hanuš moja slaba slovstvena ter-senja zavergli in za neresnična spoznali, se rad vklo-nem in ponižno spoznam, da sim se zmotil. Al— kdor mi brez imena pride, brez vsake firme, in če bi ravno Kormanoš na Jasonovem Argotu bil in vse ger-ške akcente po v«ih helenskih otokih poslušal #), taksnega štejem le med kritiške sove. Kdor si upa pred svet stopiti z dozdaj še neslišanim terdenjem , ti je gotovo v jezikoslovju čez kapitel akcentov prišel, od kterih se dosti piše in s školniško modrostjo govori kakor o belodani resnici,—al kdor indoeuropejske jezike po primerjanju pozna, vidi, da je „subtilis doctrina de ac-